Številka 20 Uuhliana dne ?7. mala 1939 Leto XXI Želimo vame Dan za dnem postaja svetovni položaj po eni strani bolj jasen, po drugi strani bolj zapleten. Niti iz poročil svetovnega tiska Xiiti iz onih, ki jih oddajajo razne radijske postaje, pa ni mogoče razbrati tistega, kar 'si vsaj mali narodi najbolj žele. Vse se gib-ije in vre, nestalnost se iz dneva v dan prav nič ne spremeni. (Včasih je napetost hujša, včasih nekoliko pojenja, venomer pa ima človek občutek, kakor da tava ponoči po razkričanem gozdu. Izza vsakega debla lahko vsak trenutek kdo plane nadenj. Prav ta negotovost je tista strašna mora, ki muči danes ves svet in izpodrezuje korenine vsakemu širšemu deblu. Iz negotovosti in nejasnosti raste nezaupanje. Tako se godi, da je res po starem reku — človek človeku volk. Kakor med posamezniki, taki in še bolj usodni so odnosi med narodi in državami. Prav zato opažamo povsod, kjer so ljudje tako srečni, da v njih prevladuje trezno gledanje in nepristransko presojanje, da se manjše enote po pogodbah in paktih združujejo v večje, odpornejše in bolj sposobne za obrambo. Vsaka zase ohrani svojo samobitnost, za primer življenjske nevarnosti pa vendar pomenijo — celoto. Tako vidimo, da male države sklepajo med seboj zveze, katerih glavni in edini namen je, okrepiti in povečati vojaško obrambno moč. V posameznih primerih se tudi ta ali ona mala država poveže z večjo ter se na ta način skuša zavarovati. Tudi na jugu Evrope smo že dolgo poznali take meddržavne zveze. Mala antanta je segala daleč gori v Srednjo Evropo. Balkanska zveza, ki še obstoja, je izrazito tvorba evropskega jugovzhoda. Nihče si ne more misliti in ne bo verjel, da so bile te meddržavne zveze sklenjene v napadalne namene. Nasprotno! Deloma je bil njih namen, ustvariti kljub državnim mejam večje gospodarske in prometne celote (omiljenje carin, ugodnostne prevozne tariie, olajšave pri potnih listih, poenotena zakonodaja itd.), deloma pa — in to je poglavitno — je namen takih zvez okrepitev skupne obrambne sile. Velik del držav, ki so tvorile ali tvorijo imenovane zveze, so mlade tvorbe, v celoti ali pa vsaj v posameznih delih nastale šele po svetovni vojni. Jasno je zato, da te države nimajo in ne morejo navzven imeti osva-jalnih ali napadalnih namenov, ker ima vsaka z ureditvijo svojega lastnega notranjega življenja dovolj posla. Ako pa že države kot celote čutijo potrebo z naslonom druga na drugo povečati svojo odpornost, je to toliko bolj potrebno narodom v eni sami državi. strehe Vama streha S to ugotovitvijo smo stopili na domača tla. Kar je drugim nujno, je tudi za nas ukaz. Tega nam po vsem povedanem ni treba posebej dokazovati. Zato samo pravimo, da si Srbi, Hrvatje in Slovenci v skupni hiši zagotovimo varno streho samo pod pogojem, če bomo enotni in složni med seboj. Dogodki zadnjega leta nas silijo, da to ugotovitev ponavljamo, čeprav je za mislečega človeka sama po sebi jasna. In prav zaradi tega, ker se vprašanje sloge ali nesloge ne tiče samo Srbov in Hrvatov, ampak vse države, katere sestavni del smo tudi Slovenci, Slovenska javnost, o kateri se zdi, da nima razloga biti udeležena pri sklepanju hrvatsko-srbskega sporazuma, vendar ni tako brez zanimanja za to stvar, da ji ne bi želela uspeha. Nismo le enkrat poudarjali, kako globoko je v nas zasidrano upanje, da se bo Hrvatom pri-poznala pravica, ki jo kot celota iščejo ves čas, odkar tvorijo sklenjeni skoro petinski del države. Ta del je predvsem važen zaradi svoje zemljepisne lege, saj ga na eni strani obdaja morje in predstavlja po drugi strani zvezo s Srednjo Evropo. Morje — to je pot v oddaljeni svet, suha zemlja je pot v važne dele evropske celine. S Slovenijo vred pa tvori Hrvatska tudi obmejno ozemlje napram velikim sosedom Nemčiji in Italiji ter zadnje čase s slovansko zemljo občutno povečani Madžarski. Napram vnanjemu svetu je torej Hrvatska tista jugoslovanska pokrajina, ki posreduje stike z njim, ki pa mora tudi prva prenesti njegov pritisk. V času, ko se evropske meje predstavljajo in še ni videti konca takim poskusom, je brez dvoma važno, da so v vsaki državi zadovoljne predvsem obrobne pokrajine. Te prisluškujejo prav vsemu, kar se godi v bližini meja. Z velikimi upi se vdajajo pohvalam, ki jih tudi narodi razglašajo o sebi, sosedovo gorje pa jim ostaja prikrito. Od lastne domovine jih tako trga podtalni črv. Kar naenkrat se pokaže prejedeno mesto, človeku postane tuja svoja domovina. Ni nevarnosti, da bi države, ki vise s svojo težo nad severom, vzhodom in zahodom Jugoslavije, mogle vzbuditi v naših državljanih hrepenenje po vseh liberalnih svoboščinah dvajsetega stoletja. Toda načelo o samoodločbi narodov, ki je služilo za temelj zadnjemu miru 1918—1920, še danes odmeva po Evropi in se zaradi raznih dogodkov znova poživlja. V naši notranji politiki smo na to načelo gledali različno. Ena usmerjenost je smatrala za temeljni politični nauk princip o enotnem jugoslovanskem narodu. Druga govori o treh narodih, ali vsaj o treh individualnostih, ki jim ne gre odrekati prav bližnje sorodnosti. Hrvatje žele, da še jim ta individualnost ustanov prizna. imamo tudi Slovenci ne le pravico, ampak celo dolžnost, da k vsem tem vprašanjem zavzamemo svoje stališče in tako pomaga• mo odstraniti ali vsaj premostiti vse tiste te< žave, ki nas danes še razjedajo. Naravno in seveda posebno zaradi tega nadčloveškega trpljenja gledamo na do* godke in njih razvoj nekoliko drugače ko naši srečnejši bratje. In prav zaradi tega opominjamo vse k treznosti, ker nikomur ne voščimo, da bi bil deležen enake usode, kakršna je brez naše krivde udarila nas. Nikdar in pod nobenim pogojem ne smejo naša notranja nesoglasja prekoračiti okvir domačih vprašanj. In prav zato, da to nevarnost odstranimo, moramo zahtevati čimprejšnjo rešitev in tako ureditev, da bomo sami imeli občutek resnične enote in lahko tudi pred svetom veljali za tako. Združena srbijanska opozicija, ki jo sestavljajo demokratska stranka, stranka zemljoradnikov in del radikalov, je to zahtevo osvojila in sklenila s dr. Mačkom kot vodjo Hrvatov dogovor, v kate-rem se ugotavlja, da tvorijo Hrvatje posebno in-> dividualnost, kateri pripadajo vse pravice, ki pripadajo tudi, Srbom kot drugi individualnosti. Drugo načelo je enakopravnost, enakost v bre-menih in enakost v pravicah. Tretje načelo je skupnost meja, četrto skupnost vladarja. Te bistvene točke so tvorile do zadnjih pogajanj med predsednikom vlade Cvetkovičem in dr. Mačkom kakor vodjo Hrvatov dogovor, v katerem se ugotavlja, da tvorijo Hrvatje posebno individualnost, kateri pripadajo vse pravice, ki pripadajo tudi Srbom kot drugi individualnosti. Drugo načelo je enakopravnost, enakost v bremenih iu enakost v pravicah. Tretje načelo je skupnost meja, četrto skupnost vladarja. Te bistvene točke so tvorile do zadnjih pogajanj med predsednikom vlade Cvetkovičem in dr. Mačkom program opozicije, podprt v zvezi z volitvami od 11. XII. 1988. tudi od strani JNS. Vnanje prilike zahtevajo od nas enotnost in pripravljenost na vse. Mnoga prijateljstva, ki smo jih mogli občudovati med raznimi državami po vnanjih priredbah, ki pa jih notranje nismo prav doumeli, dokler se niso končala s prestan-kom nekaterih od njih — so nas prav glasno opozorila na možnosti, ki ne poznajo izjem. Zato je celotna naša notranja politika pričela gledati na hrvatsko vprašanje kakor na zadevo, ki ji je okvir strankarskih pogajanj preozek. Zaradi takega gledanja je prišlo tudi na strani JRZ, ki je izšla kot zmagovalka iz volitev 11. XII. 1938., do priznanja načel, ki so že preje našla polno odobritev pri vseh drugih strankah. Za vse politične skupine je tedaj program o rešitvi hrvatskega vprašanja postal istoveten. Vsebina hrvatskega vprašanja zadeva bistveno preureditev našega državnega življenja. Ce se priznava individualnost Hrvatov, je naravno, da se prizna tudi pokrajina, kjer prebivajo, kot individualno hrvatska. Za kraje, kjer žive strnjeno, ni težav, toda kraji, kjer segajo Nade in bojazni okrog sporazuma vanje Srbi, so za te ravno tako važni kakor bo prvi važni za Hrvate. Znano pa je, da so v .Vojvodini, Sremu, Bosni in Hercegovini eni z drugimi pomešani. Naslednja važna točka pa bi bila kompe-tenca. Kaj naj še nadalje vodi država kot celota, kaj naj preide na pokrajine? Misel, da bi nekaj skupnih ministrstev zagotovilo enotno vodstvo državnih poslov, je v načelu pravilna. Brez skupne vojske in prosvete, prometa in financ ter vnanje politike pa si seveda nobenega resnega državnega organizma ne moremo zamisliti. Država, ki bi na posamezne dele prenesla toliko oblasti, da bi postala odvisna od njih, bi hitro izgubila upravičbo za obstoj. Posebno velja to pri slovanskih narodih, ki prvikrat stopajo y šole samostojnosti — potem, ko so v davnih stoletjih zaradi prepiri ji vosti svojih takrat še manj izrazitih individualnosti, izgubili državno samostojnost že skoraj vsi, ozemlja pa sploh mnogo in za vedno. Za voditelje državne politike je jasno, da se žilavo poudarjeni, moško in z veliko moralno silo trajno izpričani volji Hrvatov po posebni ureditvi njihovega položaja v državi ni moč upirati. Jasno je dalje, da je potrebna zaradi tega preuredba državne uprave, zlasti resnična uvedba popolne enakopravnosti. Jasno je, da doba ne dopušča poskusov, ki bi narod gnali v ostre politične borbe in da je Občni zbor Zveze Letošnji občni zbor Zveze slov. zadrug se je vršil v ponedeljek dne 8. maja v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Občni zbor je vodil predsednik Zveze g. Ivan Pipan. Navzočna sta bila zastopnika kr. banske uprave in Glavne zadružne zveze. Z zborovanja je bila poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in kr. namestnikom ter pozdravne brzojavke kmetijskemu ministru. Po ugotovitvi sklepčnosti in pozdravu številnih delegatov od strani predsednika je podal izčrpno poslovno poročilo ravnatelj Zveze g. Fran Trrck. Iz njegovega poročila posnemamo med drugim: Poslovno poročilo Splošno Lansko lelo smo ugotovili, da so se predlanskim gospodarske razmere vidno izboljšale. Zal glede lanskega leta ne moremo beležiti nadaljnjega izboljšanja kljub velikim investicijam za oborožitev. To pomeni le nekako polovično izboljšanje v primeri z najboljšimi povojnimi leti 192&/29., zalo o visoki konjunkturi še ne more biti govora. Prav tako tudi še ni izgledov, da bo izboljšanje naraščalo in doseglo nivo zadnje visoke konjunkture. Mednarodni barometer kaže vse preveč slabo... Potrebna je torej še dalje previdnost, da he bomo ponavljali kreditne inflacije in drugih starih napak, ki posredno ali celo neposredno izzivajo nove krize. Delovanje naših zadrug Velika večina kreditnih zadrug je oživela in bo le v posameznih primerih prišlo do likvidacije, vendar ne toliko, kot bi bilo pričakovati z ozirom na dolgotrajnost in ostrost krize — dokaz, da je zadružništvo v svojem jedru zdravo in zmožno življenja v vsakih razmerah. Glede posameznih vrst zadrug bi bilo pripomniti: Kreditne zadruge so močno izboljšale svojo likvidnost. Večina je že mogla začeti podeljevati nova posojila iz novih in starih oproščenih, a ne dvignjenih vlog; nekatere pa so bile še nelikvidne, zato se jih je moralo zateči pod zaščito nadaljnjih 14, tako da so bile konec leta zaščitene 104 zadruge ali dve tretjini. j treba stvari opraviti z ljudmi, ki smejo trditi, da jih je narod svobodno izbral za svoje predstavnike ali voditelje. Zato smo kot Slovenci v polni meri privrženi sklenitvi sporazuma. Nele ker upamo, da bodo Hrvatom dane dobrine samo po sebi tudi dane nam, temveč še bolj, ker najbolj čutimo povezanost svoje usode s srečnim izidom srbo-hrvatskih razgovorov. Nihče ne bo bolj srečen, če se zasuje prepad med njimi, kakor bomo mi, ki vemo, koliko trpi narodno telo. Vemo dobro, da tudi Hrvatom veleva razum ,da brez močne Jugoslavije ni svobodne Hrvatske. Vemo pa, da brez zadovoljnih Hrvatov ni močne Jugoslavije. Današnje ure zahtevajo mnogo modrosti, in modrost hrvatskega voditelja, ki je bila tolikokrat zmagovalka, kolikokrat je bila v izkušnja-vah, se nam vidi zadostno jamstvo za previdno razrešitev notranjih državnih vprašanj. Ta modrost lahko prisili vse manj modre k umiku, ker ima za temelj možato besedo in zvesto slovansko srce. Slovenci nič manj ne verjemo, da je rešitev hrvatskega vprašanja -obenem rešitev časti in ponosa vsakega jugoslovanskega državljana posebej. Poklicani smo, da sestavljamo državo, ne da smo le njen neznani del. Ce bi teh upanj ne imeli, bi s strahom gledali na zgodovino, ki se je pričela pisati in ki je nanovo obrnila nekaj temnih listov. slovenskih zadrug K likvidnosti posojilnic je največ pripomogel lombardni kredit Poštne hranilnice, ki so ga najele skoraj vse, ki imajo kmetske dolgove, v skupnem znesku 43 milijonov din. Doslej objavljene bilance kažejo, da so pri mnogih posojilnicah lani vloge nekoliko narasle in so znašale okrog 485 milijonov din v primeri s 477 milijoni v letu 1937. ali s 678 milijoni v letu 1931., ko je bilo stanje najvišje. Nazadovanje vlog se je torej ustavilo, čeprav se je likvidnost posojilnic zelo dvignila. Pri mnogih posojilnicah so nove vloge naraščale, ker so ljudje videli, da je Damoklejev meč v obliki neizvest-nega stanja kmetske zaščite odstranjen in da se je likvidnost posojilnic izboljšala. Stara posojila so tudi lani precej nazadovala, ker so mnogi dolžniki laže plačevali svoje obveze, v celoti so pa nekoliko narasla, ker so podelile zadruge precej novih. Obrestna mera se lani ni spremenila in je znašala za stare vloge po 2 do 3 %, le izjemoma po 4 do 5 •/», za nove vloge 3 do 5 °/c, za posojila pa za kmetska 3°/e, za nekmetska 5 do 8*/®, le izjemoma tudi več. Mlekarske zadruge so z lahkoto prodajale mleko in mlečne izdelke in so se cene nekoliko dvignile. Točnih podatkov še nimamo, ker je sestavljenih šele nekaj bilanc, sodimo pa, da so vnovčile čez 3 milijone litrov pileka. Kolikor moremo posneti iz dosedanjih poročil, so plačevale zadruge članom mleko po din 1'— do 1'40, vnovčevale pa so ga po din 170 do 2'20. Cene maslu so bile din 26'— do 3!T—, siru din 16" —do 20'— za kg, torej nekoliko višje kot prejšnje leto. Kmetijske strojne in elcktrarniške zadruge so delovale normalno; v obratu so imele 20 kombiniranih mlatilnic, 14 slamoreznic, 19 motorjev, 11 žag, 5 travniških bran, 6 trijerjev itd., skupaj 96 strojev. Glede ostalih vrst zadrug bi bilo pripomniti, da so se razvijale razmeroma primerno, vendar je večina beležila primeren napredek. Večje spremembe v ustroju, stanju in tudi delovanju naših zadrug povzroča novi zadružni zakon, ki se mu zadruge počasi prilagajajo. Nekatere zadruge pa se ne morejo prilagoditi novemu zakonu, ker ne morejo omejiti poslovanja samo na svoje člane. Delo Zveze Zastopanje zadrug Tudi lani smo imeli še veliko posla z likvidacijo kmetskih dolgov in vzpostavitvijo likvidnosti. Glede likvidacije kmetskih dolgov moramo reči, da Priv. agrarna banka še vedno pregleduje obračune in je zaradi tega do konca leta prevzela šele del dolgov. Novo razočaranje doživljajo zadruge pri tem, da banka zelo rigorozno preiskuje, komu gre in komu ne gre zaščita. Tako se dogaja, da mnoge dolgove vrača zadrugam in to več slabih nego dobrih. Ne moremo se znebiti vtisa, da gre pri tem v prvi vrsti za državne interese. Dalje smo delali na reorganizaciji zadrug po novem zadružnem zakonu. V ta namen smo sestavili vzorna pravila za vse vrste zadrug in nekatere nujnejše tiskovine. Reorganizacija se razvija postopoma in se je do konca leta ena tretjina zadrug prilagodila novemu zakonu. Previsoka zakonita obrestna mera še vedno velja, ker javni denarni zavodi prej ko slej tekmujejo s privatnimi za hranilne vloge. Zato je denar še vedno drag, kar ovira podeljevanje kratkoročnih rentabilnih posojil in povzroča tako visoko likvidnost denarnega trga, čeprav smo sicer revni na tekočem kapitalu. Napredek pri najbolj perečem vprašanju, t. j. pri prizadevanjih za normalizacijo denarnega trga, smo doživeli v obliki lombarda 50*/« (v resnici le okrog 35 °/o) kmetskih dolgov. Priznati moramo, da sta tukajšnji podružnici Poštne hranilnice in Priv. agrarne banke poslovali hitro in kulantno, tako da so vse prizadete zadruge lahko dobile lombardni kredit. Pouk in propaganda Pri pouku in zastopanju zadrug nam je služil v prvi vrsti »Zadružni vestnik«, okrožnice, sestanki, razgovori v pisarni, dopisovanje in seveda tudi revizijsko delo. »Zadružni vestnik« smo izdajali enkrat na mesec v obsegu ene tiskovne pole in so ga prejemale vse zadruge ter mnogi njihovi funkcionarji. Okrožnic smo poslali zadrugam 9, opravilni zapisnik pa je dosegel število 12.506 spisov, torej zopet nekoliko več kot predlanskim. V Zadružno šolo smo poslali 19 učencev, in sicer v prvi tečaj 13 začetnikov, v drugi tečaj pa 6 absolventov prvega tečaja. Poleg tega smo s podporo banske uprave priredili tudi tridnevni tečaj za praktične zadružne funkcionarje. Revizije zadrug Naši trije revizorji so revidirali 170 zadrug, poleg tega pa sestavili 114 zadrugam računske zaključke. Z revizijami smo še vedno nekoliko v zamudi, ker je v težkih časih revizija bolj zamudna, vrhu tega pa nas je zelo ovirala likvidacija kmetskih dolgov, pri kateri so,morali revizorji izdatno pomagati. Upamo, da bo v bodoče bolje, ker letos nastopi četrti revizor. Prej ko slej lahko trdimo, da ogromna večina zadružnih funkcionajev kljub težki borbi za svoj lastni obstanek z vso vnemo in požrtvovalnostjo upravlja zadruge in vdano prenaša nevšečnosti ter očitke in zmerjanja nestrpnih vlagateljev. Vsem tem je treba izreči toplo priznanje in zahvalo. Posamezni pa seveda popuščajo in jih vsa prizadevanja revizorjev in disciplinski ukrepi Zveze ne morejo pripraviti do pobolj-šanja. Lani se je ustanovilo z našim sodelovanjem in stopilo v naše članstvo 17 zadrug. Denarno poslovanje Sredi leta je bil Zvezi odobren odlog plačil (zaščita). Doslej je objavila dva razporeda in oprostila z njima 19•/• starih vlog, zagotovljen pa je že tudi tretji razpored, ki bo oprostil primeren nadaljnji znesek. Doma in drugod K posameznim večjim bilančnim postavkam pripominjamo: Naložbe pri denarnih zavodih. Stare naložbe smo vse lani likvidirali, največ v obliki brezgotovinskih kompenzacij, na novo pa smo začasno naložili din 5,294.215 pri večjem številu denarnih zavodov, da je nevarnost manjša. Starih kreditov nam je uspelo izterjati za dobra dva milijona in pol. Na novo smo podelili zadrugam din 5,210.325'— kreditov, ki so kratkoročni in dobro zavarovani, večina hipotekar-no. Konec leta so znašali (stari in novi) din 28,671.071'—. Tudi lani smo skrbno ocenjevali zavarovanje kreditov in ugotovili ugodnejše stanje, ker so se dvignile cene in likvidnost zadrug. Vrednostni papirji so se nekoliko pomnožili, ker smo morali od nekaterih zadrug sprejeti obveznice kmetskih dolgov za kritje naših terjatev. Njihova bilančna vrednost pa se je zvišala tudi za kurzni dobiček v znesku 23.744 din. V bilanci so izkazani po nominali, oziroma po borznih tečajih, v kolikor notirajo; znašali so din 1,032.487—. Hiša je izkazana po običajnem 2®/« odpisu in znaša še din 885.930'—. Njena donosnost je ugodna. Vloge zadrug so se po dolgem času zopet močno dvignile, in sicer izvira narast okrog 11 milijonov iz lombardnega kredita, 1 milijon iz prenosa nedvignjenih starih vlog, 1 milijo« iz docela novih vlog. — Bilanca jih izkazuje za din 34,889.341'—, od tega na novem račanu din 13,240.598'—. Kredit pri Narodni banki smo popolnoma odplačali, ker je bil predrag in vsaj začasno nepotreben. Zadružni pomožni sklad I. se je močno znižal, ker smo 836.088 din porabili za sanacijo sedmih kreditnih zadrug, sklad II. pa je ostal nespremenjen. Lastno premoženje (deleži in rezerva) se je zopet zvišalo za pripis predlanskega poslovnega in lanskega kurznega prebitka in ga izkazuje bilanca za din 1,480.957*—. Lombardni kredit na kmet. dolgove, ki smo ga najeli za naše zadruge, je znašal konec leta še din 42,843.051— in se bo prihodnja leta dalje amortiziral z anuitetami kmetskih dolgov. Upravni stroški so se lani nekoliko zvišali, vendar ne toliko, kolikor je sorazmerno naraslo delo in zaradi tega tudi osebje. Pripomniti moramo v pojasnilo tistim, ki morda mislijo, da so upravni stroški visoki, da smo imeli samo za posle, ki ne donašajo nikakega zaslužka in jih posamezne zadruge ne opravljajo, din 306.518'— stroškov (in sicer za revizije din 222.482'—, za zadružni tisk in pouk din 69.036'-, za statistiko din 15.000'—), dohodkov za kritje teh stroškov pa samo din 81.000— upravnega prispevka in din 41.000'— podpore, skupaj din 122.000'—, tako da je znašal primanjkljaj din 184.518'—, ki jih je bilo treba plačati iz dohodkov denarnega poslovanja. Obrestne mere za vloge lani nismo več znižali, čeprav bi jo z ozirom na odlok o odlogu plačil smeli. Hoteli smo zadrugam nuditi vsaj nekoliko odškodnine za udarec pri likvidaciji kmetskih dolgov in jim tako omogočiti bilančno ravnotežje. Zaradi tega smo obrestovali stare vloge po 2V- »/o do 3Vs*/», nove pa najprej po 3 do 4Vž »/», pozneje pa K °/o više, torej po 3 >A «/» do 5 ®/o; kolikor višja je vloga ali daljši je odpovedni rok, toliko višja je obrestna mera. Še manj enotna je obrestna mera za kredite, ker so dohodki mnogih zadrug tako nizki, da jim nismo mogli računati niti tolikšnih obresti, ko-likršne nudimo za vloge, zaradi česar smo morali zadrugam z zadovoljivimi dohodki računati nekoliko več. Kmetski list najboljši prijatelj slovenskega kmetskega človeka. Čitaj-te, priporočajte in širite ga povsod. Posvetovanja, opozicije V četrtek in petek preteklega tedna so se vršila v Beogradu posvetovanja med predstavniki JNS in Združene opozicije na stanovanju zemljoradniškega prvaka Joče Jovanoviča. Predmet posvetovanj je bilo vprašanje nadaljevanja razgovorov z dr. VI. Mačkom o rešitvi hrvatskega vprašanja. Razgovori med zagrebško in beograjsko opozicijo ter Jug. nac. stranko se bodo v kratkem nadaljevali. Hrvati in beograjska opozicija »Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo dr. VI. Mačka in HSS je grajalo hladno zadržanje beograjske opozicije za časa razgovorov med predsednikom vlade in dr. Mačkom o rešitvi hrvat- Jutri se bo Ljubljana oddolžila spominu zaslužnega zdravnika in Jugoslovana dr. Uda Šlaj-lu e r j a , ki ima neprecenljive zasluge za razmah zdravstva iu tudi za splošni dvig Slovenije. Možu, ki je vse svoje moči posvetil narodu, bo narod r svojih srcih ohranil rečno živ spomenik hvaležnosti. skega vprašanja. Posebno ostro prijemlje Davi doviče ve demokrate, ki jim očita, da so svoj čas bili pripravljeni pristati na vsak sporazum, ki ga bi Hrvati napravili s katero koli srbijan-sko stranko. »Hrvatski dnevnik« pa izreka priznanje in pohvalo SDS, ki je stala več čas zvesto ob strani hrvatskega naroda. Prav tako podčrtava Mačkovo glasilo zvesto sodelovanje nekaterih članov Jug. nac. stranke v najvažnejših trenutkih pogajanj za sporazum. Zborovanja Preteklo nedeljo so se vršila zborovanja Jugoslovanske nacionalne stranke v Ljutomeru, kjer je poročal senator Ivan Pucelj, v Krškem pa Milan Mravlje. Zbližanje med pravostav* nimi cerkvami V Beogradu je te dni zasedal arhierejski sabor srbske pravoslavne cerkve. Na dnevnem redu je imel poleg drugega tudi predlog za spremembo zakona o volitvah patriarha. Posebna komisija je razpravljala o cerkvenem tisku in o izdajanju cerkvenih knjig v starosloven-ščini. V tej komisiji sodelujeta tudi dva bolgarska pravoslavna škofa. Ta komisija je sklenila, naj se v bodoče tiskajo skupne cerkvene knjige za srbsko in bolgarsko cerkev. Prve skupne knjige bodo v kratkem izšle. 'Melioracijski fond Časopisje poroča, da izdeluje poseben od-« bor ministrov načrt za centralni melioracijski fond, s pomočjo katerega bodo sanirali razne zadruge, ki so prišle v težkoče. Vseh vodnih zadrug je v naši državi okrog 150. Slov. planinsko društvo je imelo preteklo nedeljo svoj občni zbor v Novem mestu. Zborovanje je vodil predsednik go->od dr. Pretnar. Iz poročila je razvidno, d« ima SPD 31 podružnic, 7862 rednih, 1913 mladinskih in 976 članov akademske skupine. SPD ima 59 planinskih koč. Največja stavba je hotel Zlatorog v vrednosti okrog 1,300.000 din. Strelsko okrožje za Ljubljano je tudi podajalo obračun svojega dela preteklo nedeljo. Zborovanje je vodil predsednik general Dušan Dodič. Ljubljansko strelsko okrožje zaznamuje lep napredek in šteje 85 strelskih družin z okrog 4000 člani. Volitve obratnih zaupnike* Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v gospodarskih obratih se bodo vršile dne 15. julija t. 1. Kontingenti za izvoz lesa v Francijo Minister za trgovino in industrijo je uredil vprašanje dodelitve izvoznih kontingentov lesa, ki je namenjen v Francijo v smislu nove trgovinske pogodbe med obema državama. Naši lesni izvozniki bodo pri izvozu v Francijo deležni posebnih ugodnosti. Dlaši delavci v tujino Iz Prekmurja je odšlo do sedaj v tujin« okrog 6000 naših kmetskih fantov in deklet za kruhom. Vprašanje veleposestvu Turn-Taksis Med našo državo in knezom Turn-Taksis se že 15 let vleče spor zaradi razlastitve obsež.nih gozdnih kompleksov v Gorskem Kotaru. Beograjsko časopisje poroča, da je bil ta spor te dni končan s poravnavo. Predmet spora so bili veliki kompleksi gozdov v obsegu 28.000 oralov, ki se raztezajo od Karlovca skoro do Sušaka. Kakor doznava Jugoslovanski Kurir je bila dosežena poravnava na naslednji osnovi: 12.000 oralov gozda ostane nadalje knezu Turn-Taksis, ostalih 16.000 oralov pa preide v last države. Odškodnina, ki jo bo dobil knez Turn-Taksis za sekvester in za odstopljenih 16.000 oralov gozda bo znašala okrog 42,000.000 dinarjev. Ta odškodnina bo izplačana deloma v gotovini (okrog 70fl/ se- fu^cai/t^a^ Pred nekaj meseci je bil razrešen svoje visoke funkcije podban drinske banovine Mihajlo Krečkovič, ki je bil nato pred par meseci obsojen pred sreskim sodiščem v Prijepolju na šest mesecev strogega zapora. Mihajlo Krečkovič se je proti razsodbi pritožil pred beograjsko kasa-cijsko sodišče. Sedaj pa poročajo časopisi, da je kasacijsko sodišče obsodbo v celoti potrdilo. Zagrebški »Jutarnji list« pravi ob tej priliki, da je ta dični Mihajlo po 11. decembru lanskega leta »brez najmanjšega premišljevanja vrgel na cesto iz službe nad sto banovinskih nameščencev, zaradi tega, ker so volili listo dr. Vladka Mačka.« JUvuaiia Na razna vprašanja, ki jih dobivam v zadevi revizij po litijskem okraju, javljam tem potom, kar naj velja za Litijo, Šmartno in okolico, da se revizije trenutno še vršijo in bodo končale, kakor vedo povedati merodajni v nekaj dneh v popolno zadovoljstvo levice in desnice. Za naprej pa prosim, dame pustite s takimi in sličnimi vprašanji pri miru — saj veste, da sem vprežen kakor vol in ne morem vsemu kaj! Svoji k svojim! Kmetski list h kmetom, kmetje h Kmetskemu listu! Cesta Jezero—Podpež Po dolgem času čakanja, smo končno ven-, darle dočakali, da se je klanec na banovinski cesti, ki pelje iz Iga na Podpeč popravil. O tem klancu se je že pred svetovno vojno mnogo govorilo in razpravljalo, po vojni pa so se razprave, se razume, podvojile. Klanec je bil zelo velika iu vpijoča ovira za promet. Naši vozniki iri vprežna živina so bili pri prehodu klanca izpostavljeni neprestanemu mučenju sebe iri živine. Predlanskim se je začelo končno z delom, stroški so v primeru s koristjo prestavitve klanca tako majhni, da jih ni vredno omenjati. Do polovice klanca je cesta že gotova in lepa — druga polovica približno kakih 20 m pa je še za preurediti. Tukajšnje kmetsko prebivalstvo se ne more načuditi, zakaj se še teh par metrov ne popravi in cesta odpre za splošen promet. Merodajni faktorji bi morali vedeti, da se vozi po tej cesti zlasti zadnje čase ogromne količine lesa in ni skoraj dneva, da bi ne doživeli pod klancem neljubih prizorov, ki se vršijo med vozniki in vprežno živino. Prizadeto prebivalstvo izpod Krima prosi, ne prvič ampak že v stotič, da se ta nedostatek, ki nas že stoletja muči, končno uredi. Ižanski furmani. Iz naših krajev Na prodaj so lepa posestva: Podvolovljek pri Lučah, pri Sv. Miklavžu, pošta Nova Štifta, v Doleh pri Litiji, Malem vrhu pri Škofljici, Kamenje v Bohinju. X V Višnjevcu pri Bjelovarju je pred več dnevi izginil posestnikov sin Gjuro Cvijanovič. Zdaj so truplo našli v bližnjem potoku iu tudi ugotovili morilce. Ti so ga bili najprej obdelali z nožem, ga nato pretepli s kolom ter končno •še živo žrtev zvezali iu jo vrgli v potok, kjer se je Gjuro seveda zadušil. X V Bjelovaru je imel odvetnik dr. Kova-čevič te dni v svoji pisarni alimentacijsko pogajanje z nenavadnim zaključkom. Iz neke okoli- Čotasti strah (Nadaljevanje.) Čotasti strah je hodil in hodil, da se mu nikamor ne mudi in sploh nima nobenega cilja. Niti zver ne zna bolj mešati zasledujočih psov kakor je ta mešal naju. To mora vsekakor biti človek — se mi je medlo dramilo v mislih —, zločinec, ki miselno sklepa, ali pa blaznež. Končno se je odločil za neko ulico, ki je bila podobna blatni, razvoženi poti. Njegovo še-pajočo hojo sva tu lahko bolj natanko opazovala kakor preje po krajših ulicah. Ob svetilkah se je iz megle jasno odražalo drevje. Zdelo se mi je, da ne more več biti daleč do jutra. Iz neke predmestne beznice je stopil delavec. Čotasti strah je hušknil mimo njega, kakor da ga sploh ni opazil. Mimogrede je Feliks lirope vprašal: — Ta človek, moški, ki je pravkar šel mimo vas; ali veste? Nagovorjeni je potisnil roke v hlačne žepe in se razkoračil, češ: — Kakšen moški? Kdo neki? Menda ste pijani. Nato sva začela spet dirjati kakor za stavo, Medtem sva jela zopet leteti. Malo niže spodaj je zasledovani nenadoma izginil v neko še nedozidano hišo. V slabi razsvetljavi rdeče luči, ki je čisto po predpisih gorela tamkaj, sva se opotekala po kupih skalovja, opeke, tramov, desak in peska. Nenadoma me je Feliks krepko potegnil nazaj. Tik pred ške vasi je prišla v odvetniško pisarno kmetska mladenka v spremstvu svojega očeta in nekega mladega kmetskega fanta. Vsi trije so prosili odvetnika, naj napravi pogodbo, po kateri bo mladenič dajal prispevke za otroka, ki ga pričakuje dekle. Ko so bila pogajanja že pred zaključkom, je mladi kmetici poslalo slabo in kmalu je kar v pisarni rodila zdravega cinčka. Mladi materi je nudila pomoč odvetnikova dekla in, ko so mater in otroka odpremili v bolnišnico, sta fant mlade matere in njen oče pod vtisom nenavadnega dogodka brez vsakega prerekanja podpisala pogodbo o izplačevanju alimentov. X V Baujaluki je cerkveno sodišče nedavno moralo obravnavati prav zanimiv in zamotan primer. Obtožen je bil pop Obradovič iz neke vasi v kotorvaroškem srezu, ker je poročil nekega mladeniča, ki je bil star šele 13 let. Po določilih pravoslavne cerkve morajo imeti ženini za seboj najmanj 16 let starosti. Cerkveno sodišče je popu očitalo, da je dobro vedel, da ženin še ni star 16 let. Obtoženi svečenik se je branil, da so mu ženinov oče in mnogi sorodniki dokazovali, da je fant že dosegel za zakonski stan predpisano starost. Cerkveno sodišče je uvedlo intenzivno preiskavo in zdaj se je izkazalo, da so ISletnega fanta že zdaj tretjič ženili. Njegov oče je zdaj ukanil že tretjega duhovnika. Prvič so dečka oženili, ko je bil star komaj 10 let, drugič pa v začetku lanskega leta. Bile so to navadne špekulacije z doto in vse tri neveste ali žene so takoj po poroki utekle. Zadnja nevesta je bila stara 25 let. Ko je bilo vse to ugotovljeno, je prišla zadeva pred okrožno sodišče, ki je očeta mladega ženina obsodilo na nekaj mesecev strogega zapora. X V Zagrebu so stražniki prijeli mladega, a toliko bolj spretnega sleparja. To je neki Jože Wimmer, doma iz Laškega. Fant, ki je star komaj 20 let, je v Ljubljani in drugod odnesel raznim tvrdkam nekaj radio-aparatov, češ da jih kot trgovski zastopnik kupuje za podeželske interesente. Razen za radio se je fant zanimal še za razne druge stroke, za manufakturo, galanterijo itd., a kjer je mogel, je odnesel tudi kaj zlatnine in denarja. Pred dnevi so ga orožniki skoraj zajeli v viaku med Metliko in Karlovcem, a je planil iz vagona in se pridružil ciganom. Iz Bele nama je zijal prepad. Samo korak še, pa bi bila strmoglavila vanj. Kljub mraku in megli sva spoznala, da stojiva pred velikim pokopališčem, polnim grobnic in cipres. »Tja, tja doli!« je kriknil Feliks. Res sem zagledal konec lestve pred seboj. Feliks je medtem že previdno stopal po klinih navzdol, a jaz brž za njim. Globina se je pošastno gubila v temi. Ko bi ne bil razburjen, bi si ne bil nikoli upal na tako pot, to noč pa sem taval slepo dalje kakor mesečen. Izkazalo se je, da je lestva hudo kratka. Raz njo sva se morala spustiti po ilovnatem pobočju dalje v nižino. Kdo ve, kako daleč pred nama je že čotasti neznanec! Ali ga bova dohitela? Čudovito! Ko pridrčiva "vsa umazana, blatna in opraskana na pokopališče, zagledava šepajočo senco komaj nekaj korakov pred seboj. In strahotni lov se je nadaljeval sedaj po tihi poljani mrtvih. Dirjala sva po drevoredu med grobovi. Mrežna vrata malih nagrobnih kapelic so se mi zdela strašna, ko sem hitel mimo. Bog ve kakšne koščene roke se bodo iztegnile skoznje in me zgrabile? Megla in mesečina sta še postoterjala občutek groze. Sence grobnih ograj so se nama zdele kakor zaklopna vrata, razvrščena po tleh ko tajinstvene pasti. Zdelo se je, da naju čotasti strah ne misli več na slepo begati križem. Bilo je, kakor da se je odločil za vsakdanjo, njemu natanko poznano pot. Nisva več dirjal, ampak sva se hrope, opotekaje in kakor pijana komaj še vlekla dalje. Nenadoma si je Feliks toliko opomogel, da je relcel: Krajine se je pritepel v Zagreb, kjer se je izdajal za elektroinženirja, nekaj časa pa je nastopal tudi kot dr. Sonnenfeld, specialist za no-iranje bolezni. Pred dnevi je bil aretiran v Mi-ramarski ulici v Zagrebu, ko je pravkar prodajal kos manufakturnega blaga sumljivega izvora. Wimmer se je moral zaradi svojih sleparij zagovarjati najprej v Zagrebu, nato pa se bo še v Ljubljani. X Po Vojvodini in Dalmaciji je pred kratkim divjalo strašno neurje. Dunavska banska uprava je odredila posebno komisijo da bo precenila škodo, povzročeno od strašnega neurja v Novem Sadu in okolici. Zvečer so bile najprej močne plohe, pozneje pa se je vsipala debela toča, ki je strašno opustošila vinograde in sado-nosnike. Veliki vrtovi Novega Sada in okolice so popolnoma uničeni, a tudi vinogradi in sadovnjaki so od debele toče tako okleščeni, da gre škoda v milijone. Iz Splita, Sibenika in Dubrov r.ika pa poročajo upravi primorske banovine c veliki škodi, ki jo je povzročila orkanska burja združena s ploho. Po burji so bili hudi nalivi in so hudourniki razorali njive, vrtove in vino grade. X Opozorilo lastnikom travnikov! Prejeli smo: Cesto se primeri, da zboli živinče in ga napihne tako, da pogine, če ni hitre živino zdravniške pomoči. Vzrok tega obolenja iščejo navadno povsod, samo ne tam, kjer je v res niči. Skrajni čas je, da rešite živino trpljenja sebe pa velike škode. Po dolinah, na ravni cah, zlasti ob jarkih in potokih vidim vse pol no strupene čmerike, pravilnejše podleska (Culchinum). Ta rastlina uničuje vsako lete mnogo živine. Če n. pr. krava zaužije same malo te rastline, izgubi mleko, večje količine pa jo napno tako, da često pogine. Zato je nujne potrebno, da pohitite in izruvate strupene rast line. Pred 30 leti je bila Bistriška dolina pri Za grebu polna tega strupa, ki je ugonabljal živino Na to sem opozoril, takratnega bana, ki se je kmalu pripeljal v dolino in si ogledal to stru peno rastlino, nato pa izdal po podrejenih obla slih nalog, da je treba to »divjo turščino« \ osmih dneh temeljito odstraniti. Ljudje so izvr šili nalog in kmalu je bila strupena rastlina iz trebljena, ljudje pa so bili rešeni skrbi in škode, »Ga že imava. Pojdiva tja!« Pahnil me je v drug drevored, ki se je od pirat pred nama, medtem ko je sam spet pc drugem preganjal šepajočo prikazen. Nekdanj vojak se ni zmotil. Oba drevoreda sta v resnic tvorila en sam krog. Čotasti je torej najin! Obstal je in stopil na gomilo. Tam je bil z« trenutek kakor okamenel. Najina utrujenost j< popolnoma izginila. S skokom, ki ga še danes občudujem, sem mu planil nasproti, medtem k( sem skozi meglo videl, kako je Feliks z drug« strani planil nadenj. Torej končno le —! Nič. Samo najine roke so se srečale. Tajin stveno bitje je izginilo kakor plamen, ki ugasne Krog in krog so molčali sami nizki, že sesedl grobovi, nikjer pa nič takega, kamor bi se bil< lahko skrilo kako človeško bitje. Kaj je sedaj na tem? ' Kakor v slutnji posvetim z vžigalico i« i blestečega marmorja razberem napis v zlatil črkah na nagrobniku. V ta grob, prav v ta grol je izginit pošastni privid. Napis se je začenja takole: Tukaj počiva Emil Mlakar umrl 6. junija y 47. letu svojega življenja Ne bom pravil, kako sva v megli tavala na naj v mesto. Feliksu sem doma pred nosom za loputnil vrata, si vbrizgnil morfija in sem kinali nato ves izmučen zaspal kakor mrtev. X V Mcgojnicah pri Grižah je bil pred tremi leti izvršen roparski umor, ki je ostal še doslej nepojasnjen. Takrat so našli v vinogradu umorjenega posestnika Antona Go-lavška. Mož je imel roke zvezane na hrbtu. Pred kratkim pa se je zdaj neki posestnik za-rekel tako, da je padel sum nanj. Orožniki so ga že aretirali in izročili celjskemu sodišču. Pri zaslišanju se je mož zapletel v taka protislovja in' ga poleg tega obremenjuje toliko pT'", da je sum vse bolj utemeljen in zgoščen ter je verjetno, da bo zločin sedaj po treh letih pojasnjen. X V .Spodnji Gorici pri Račah je utonila v greznici v času slučajne odsotnosti staršev 21etna posest-nikova hčerka Emilija Damjan. X V Prekmurjti bodo letos zgradili šest mostov in so potrebni krediti že odobreni. X V Starem trgu pri Krškem je umrla posestnica Marija Zupančičeva. Ženska, stara že 60 let, se je zdravila po navodilih pa-darja, kar je morala plačati z življenjem. Iv. Nemec: SamclZczk de 2>levl/tfz f Josip Slihar. V Moravčah je umrl po daljši bolezni v 76 letu starosti ugleden posestnik in krojaški mojster g. Josip šlibar. Pokojni je bil marljiv, priden gospodar in vzoren oče svoji družini. Ohranili ga bomo kot zvestega tovariša v trajnem in častnem spominu. Njegovim užaloščenim naše iskreno sožalje. X V Zeleni jami in sploh tem delu ljubljanske okolice je zadnjo soboto padlo toliko toče, da je še v nedeljo kupoma ležala po vrteli. X Jugoslavija je v vrsti pridelovalcev bakra osma na svetu, v Evropi pa tretja. Največ ga pridela Severna Amerika. X Društva, knjižnice in čitalnice, sodelujte pri nagradnih ugankah humoristično-satiričnega lista »Cik-Cak«. Že v drugi številki je razpisanih za uganke, ki sc bile objavljene v 1. štev., za nad 400 din nagrad. Kdor prve številke ni prejel, pa bi želel tekmovati, naj piše upravi in priloži 1'50 din v znamkah, pa bo z obratno pošto prejel izvod. Naslov uprave je: Ljubljana, Sv. Petra nasip 53. X Nenavadna igra cen se je pojavila letos na našem žitnem tržišču. Navadno je pšenica dražja ko oves in ječmen, letos pa se prodaja pšenica po največ 150 din metrtski stot, ovac in ječmen pa po 160 din in več. X Romarsko cerkev pri Novi Štifti so obiskali roparji in odnesli z Marijinega kipa v glavnem oltarju 20 prstanov, med katerimi je biTo 6 zlatih. X V Vrbi blizu Kraljeva so našli v nekem grmu ubitega 151etnega kmetskega sina Ladislava Tomiča. Orožniki sumijo, da sta zločin izvršila dva dečka, ki so ju tudi prijeli. X Na račun kmetskih dolgov je doslej izterjala PAB 298 milijonov dinarjev. Od tega zneska je morala banka denarnim zavodom za dokončno prevzete dolgove oddati doslej 154 milijonov 155 tisoč dinarjev. X V Zemunu je požar nedavno uničil tovarne >HoIbus«, iFavorit« in >Metaligator«. Požar je nastal zaradi kratkega stika v električnih si rojih. X Cik-Cak izide 20. t. m. v tretji številki. List od številke do številke vidno napreduje ter je res zanimiv in zabaven. Dobite ga v vseh trafikah. Ako ga pri vas Še ni, pišite upravi Cik-Caka, Ljubljana, Sv. Petra nasip 53, da vam pošlje list na ogled. X V Metavi pri Mariboru je nedavno zgorela viničarija, ki jo je upravljala viničarka Marija Kaloh. Vzrok požara je ostal neznan. X V Melji' nameravajo zgraditi novo elektrarno, ki bi s tokom oskrbovala zlasti Sv. Peter in kraje v spodnjem delu košaške občine. X V Ljubljani zaradi slinavke in parkljevke v okoliškem okraju danes ni bilo živinskega sejma, ker ga je oblast prepovedala. Posestvo • 80 johov, 2 biši z gospodarskimi poslopji, gostilna, trgovski lokali na Bloški polici, križišče cest, se kot celota ali deljeno po posameznilT parcelah ugodno proda. Informacije daje Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ali njena podružnica Rakek. X V Slovenski Bistrici se je za pokopališčem obesil 551etni bivši rudar Pavel Maršič. Visečega mrtveca pa sta izropala neki lOletni in neki 121etni šolarček, ki sta pobrala iz mrtveče-vih žepov samokres in uro, nakar sta mu snela tudi klobuk in si ga nataknila na glavo. Šolarčka sta svoje dejanje priznala. Dogodek priča o nenavadni srčni surovosti mladine, kar vzbuja v človeku resne skrbi za bodočnost. X Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani izplačuje nove vloge dnevno v vsaki višini. X V Sevčab pri Stoprcah je v gozdu podiral drevje 651etni preužitkar Jakob Lampret. Pri tem ga je po nesrečnem naključju tako opla-ailo vejevje padajočega debla, da je mož na mestu izdihnil. Rešota na oknih, črna streha Kakor razstreseni grobovi — tako čudna in skrivnostna so tudi okna na muslimanskih hišah. Po zunanjosti je hiša kaj nenavadno zgrajena, mora pa poleg tega imeti tudi posebno ograjo. Vse skupaj pa bi človek še nekako razumel, saj imajo ljudje različne okuse, pa tudi hiše različno gradijo; toda — kadar se človek ozre v okna, v tista okovana in z lesenimi rešeti zamrežena okna, tedaj razum in misel zadeneta v hladno praznoto, da te zaboli v srce! Sprelete-lo me je po vsem telesu, ko sem včasih videl zvedavo oko zreti skozi oglate luknje, takrat sem čutil zimo — hudo zimo — ! ... In kdo more razumeti od nas — čudna pota človekova — ki sam sebi krade svobodo, ki sam sebe uničuje in mrcvari največje notranje lepote. Kakor ranjenec sem krevsal mimo zamreženih oken, v mislih Sem hrepenel po koščku svetlobe, da bi mi se vsaj v meglenih obrisih prikazal vzrok človeških zmot. Nenadoma se mi uresniči želja; vidim jasno nebo, tisti sveži plev-Ijanski zrak drhti v soncu, moje oči se ujamejo "s črnimi strehami — rdečilo čeremide je popolnoma izginilo, lesene strehe pa so izgled«le kakor ožgana strašila. Človek je na mah občutil vse okrog črno — črnina je objela svetel dan in kakor moreča kuga tlačila spoznanje. Strašno je takrat pri srcu, kadar človek spozna resnico in pri belem dnevu vidi mrak; kadar vidi v sosedu, v bratu in tovarišu črnega človeka! Težko je to napisati, da bi človeški razum bral iz resničnega življenja resnične občutke, toda eno lahko skromno rečem, kdor seveda hoče poslušati — vsakomur ne bo dano, da so črne strehe naše puhle človeške glave, da so v vsem našem telesu mrežaste luknje, iz katerih zre praznina in veje ledeno mrzel hlad... Jasno mi je, sem dahnil nekoliko lažje v sveži zrak! Jasno vidim pred seboj črnino in rešetasta okna, vidim in se zavedam, da je to tukaj resnično, da se lahko zagrabi in potiplje. Razumel sem, da je črna streha in zamreženo okno posledica krive miselnosti, ki jih morajo dejanja novega človeka odstraniti in pokazati vsem nam revežem resnico, da se bo človeško dostojanstvo dvignilo iznad današnje nesreče... Ko vas danes v duhu gledam — plevljanske hiše in vaš« črne strehe, zidove iz blata, dasi-ravno vse okrog štrli kamenje, zamrežena okna — kakor pri naših spovednicah, me nekaj grabi in istočasno sprošča v vsej notranjosti, da bi z vso močjo svojega duha objel Črne strehe in okna in zidove, da bi vse zableščalo v zraku, da bi izginil strašev hlad iz naših bivališč. Priznati moram, da pri nas ni črnih streh, ni zamreženih oziroma rešetastih oken; povsod pa kljub temu vidim temo — črnino, tisto umazano Črnino, ki se je poštenjak s studom mora izogniti. V mojem srcu kipi v tem trenutku trdna vera, da se bomo sprostili vsi skupaj črnih streh, tistih nesrečnih oken; naši plevljanci naj svobodno uživajo gorski zrak, naj nežna dekleta zro v bistro mod rilo skozi svetla in široka okna, da se jim bodo razširila ljubeča srca v nezmag-ljivo plemenitost, ki pomeni silni naš rod, globoko značajnost, ki je bila samo po črvivem tujcu nagrizenal Poglejte tudi pri nas dekleta in vi fantje v naše jasno nebo, da vas ne bo strlo zlo! —*-- Najvernejši glasnik slovenskega podeželja je že dvajset let Kmetski list. Prijatelji, odprite mu vrata v vsako pošteno kmetsko hišo! Živinski sejmi Na zadnji živinski sejem v Mariboru so prignali 488 glav in sicer 2 konja, 9 bikov, 94 volov, 37G krav in 7 telet. Prodali so 303 glav. Cene so bile naslednje: debeli voli 3'75 do 4'50, poldebeli voli 3 do 375, plemenski voli 4 25 do 5'5Q, biki za klanje 3'25 do 4, krave debela 3 50 do 4'60, plemenske krave 3'25 do 4"50, krave klobasarice 2 do 3, molzne krave 4 do 5'50, breje krave 3'50 do 4"50, mlada živina 375 do 5, teleta 4'50 do 6 din za kg žive teže. Ko prelitate Kmetski list, dajte ga lepo o žep in pokažite ga sosedu. Opozorite ga na važnejše članke, ki so pisani o duhu kmet' gkega pokreta. Ne bo vam treba tega ponoviti trikrat, pa boste imeli pridobljenega novega naročnika za prihodnje leto. Se| mi 21. maja: v Vidmu ob Savi. 22. maja: v Cistercijanskem samostanu v Stični, Tržišču, Vinici, Grahovem, Rajhenburgu, Velenju, Poljčanah, Središču, Zidanem mostu. 23. maja: v Kamniku, Laškem, Mariboru, Ormožu, Ljutomeru, Sv. Petru pod Sv. gorami, Rakičanah, Dol. Lendavi, Martjancih. 24. maja: v Žirovnici, Novi vasi, Celju, Trbovljah. 25. maja: v Št. Rupertu, Vel. Laščah, Mali gori pri Kočevju, Mengšu, Radečah pri Zid. m., Kmpfoln liol" Izhaja vsako sredo. Naročnina znaša »illllGldKI llol letno 30 din, polletno 15 din, za inozemstvo letno 50 din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Št. Gotardu, Gor. Radgoni, Vitanju, Kotljah, Podčetrtku, Veračah, Svetini, Turnišču. ' j 27. maja: v Stari gori obč. Podsreda, Brežicah, Celju, Trbovljah. f Važnejša radio predavanja Nedelja, 21. maja: 17.00: Izbor in pridelovanje fižola — 19.30: Gasilstvo — narodna organizacija. . „ Ponedeljek 22. maja: 18.00: O psihopatiji 18.40: Kulturna zgodovina koroških Slovencev —i 19.30: Ideal človeka-junaka v naši narodni poeziji. Torek 23. maja: 18.40: Človeški tipi in značaji — 19.50: Deset minut zabave. Sreda 24. maja: 18.00: Jezik najdražja dota — 18.40: Podlaga za odmero posrednih in neposrednih davkov. Petek 26. maja: 18.00: Vrtnarstvo. Sobota 27. maja: 19.30: Slava naše trte —• 20.00: O zunanji politiki — T ' SACK-OVI PLUGI so najboljši! Dospela je nova pošiljatev Sack-ovih plugov. Naročite takoj, ker je pričakovati podražitev surovin in s tem tudi plugov. Dalje nudimo po ugodnih cenah razno drugo kmetijsko orodje, stroje, zaščitna sredstva, umetna gnojila in razna hraniva ter druge potrebščine. V zalogi jih ima Kmetijska družba in njena skladišča v Celju, Konjicah, Mariboru in Novem mestu vseli mi: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisi liilr« in poceni! S ISKARNA MERKUR L|UBL|4NA, Gregorčičeva ul. 23 TELEFON ŠTEV. 25-52 EKONOM r. z. z o. z. V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiii) Telefon interurban 25-06 Dobavlja vse deielne pridelke, kakor: pšenico, rž ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevsko izdelke: pše-nieo4 zdrob. pšenično moko, rženo moko. ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno In slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfoe-fata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoskala, ap-nenega dušika, čilskega solutra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilo-vacc Kartovac. za vse vrste zidne in strešne opeke. • • za*, z n^ejeno zavezo ¥ LjU^ijlili, RlSjCdl Telefon št 28-47 Rač. pošt. hran. št 14.257 Brzojavi: Kmetskidom Račun pri Narodni bank! Eskontuje menice Daje kratkoročna posojila Izvršuje ostale denarne posle t* ? AC. ^^ A0tC V-* ^ Zaupajte denar domačemu zavodu!