ieograiskega obira. Žato so tudi lcuttumo-zgo-
dovfaske in e tnografsko-folklo rne posebnosti in 
ma.menitosti pridačne Ločk,c jn so kot cilji tu-
rizma sorazmerno pomembnejše ko t v gora ti 
Slov®iji. Kakor s mo mo.,. li razbra ti že iz dose-
dainjih razmotrfran j , ima ~ anonsko o bro bje ,osn o-
ve predvsem za izle tmiški. turizem, združen s 
fizično rekreacijo, ki 111e terja , ečjega naprezanja, 
predvsem seve da za izle tmi•ki tmizem prebin1lcev 
mest v tem področju a li irn robu tega ,.obrobj a' ·. 
Večja m o torizacija :in seveda tudi holjše daljinske 
Svetozar Ileš i č 
ceste v SloY:eniji (in severnozahodni lfrvatski!) pa 
bodo gotovo pripeljale na P anonsko obrobje tudi 
še mnoge turiste iz osflednj e Slo,·e.nije , ki sed1j 
bolj re dko zaidejo ,. te kraje. 
PanOillSlro obrobje j e za veliki inozemski in 
letoviščarski turizem resda tudi sicer rnekam ob-
roooa pokrajina . Toda ima t oliko specifičnih 
potez, je tako prik7lpno in to liko v,e,ndarle 111udj 
turistu, da je in bo got o\"O osta lo področje, ki 60 
v turizmu u spe&io dopo lnjevalo druge pokrajine 
Slovenije. 
O pojmu „Srednje Evrope" 
Te ,Tstioe pisem, ker so me že ponoYno uči­
telji remljepisa iz s re dnje šole, pa tudi študentje 
in dijaki, skoraj z začudenjem sprašernli, zakaj 
je v m ojem Sl'e<lnjdolskem učbeniku „Gosp odar -
ska in politiuna geografija s,·euc posta, !jena med 
derelami Sr,ednje Evrope na pr,o m esto P oljska 
in ne remčija, kakor je lo narnda in kakor to 
pred,; <le,·a tudi učni načrt. Krate k odgornr n a to 
"fra š.anje lahko sioer ,·sa.k<lo najde že v s.amem 
ucben:iku 111 to v u\'odnem oclsta\'ku poglavj a o 
Sredrnji Evropi 111a s tr. 53: ,.Zato ima poj em 
S.oo<lnje Evrope svoj pomen samo ,. Lem, da 
oznaauje derele z ZJnačilnostmi prirodnih :iJn kul-
turnih p r e h o <l o v med Atlan tsko , Se, erno, Sr e-
dozems ko :iJn Vzhodno E, r-O[)O. ič kaj ga ~1e pri -
poroča dej stvo, da ga moč.no p,1J<lčrta, ajo remci. 
ki mu skušajo pre tirati ,enotne prirodne in kuf-
tluMe polleze te r prisoditi sebi ,. njego, em ob-
močju vodilno vlogo.·· 
Morda vendar JJ i o<l,·eč, da La kratki. ~e 
vnaprej šnji odgovor podkrepim z. o powrilom i(la 
oelotrni historiat pojma „Srednja E, ropa·'. kakor 
nam ga je izčrpno analiziral francoski z.godo, inar 
Jacques Dro z (Clermont-Feerand) , . srnji, pred 
nekaj leti objavi je ni ; tu<l ij i o zgodovinskem raz-
voju ideje „Sredrnjo Evro pe' ·.1 Droz J1.am z vso 
potrebno dolrumenlacijo dokazuje. da se pojem 
,~Sre dnja E vropa·· 1J1 i mnogo uvelja, ljal ko t jasno 
opredeljen geo g r a f s k i pojem, pač pa kot 
politioon pojfilll, Mi , eč, celo kot p o li t i č n i 
ko n c e p t a li pr og r a m . Celo nekatere. najno-
vejše knjige o E , ro pi (111a primer 11erruau2) ga --
kakor to opozarja Droz - ploh ne uporablj4jo 
ali pa ga upora bljajo samo ko t 111ujen širši o kvir 
za obravnavanje skupine defol, 111e da bi ga sploh 
opredelile (rn.a primer P . George in J. Trioart3 ) . 
Naj opozorim, da tu<l i a meriški geogr a f G. W. 
Hoffman v srnj i najno, ej ši knj igi ,o Evropi1 
uporablja pojem ,.S1,ednja E \'r opa ·· z f\ eliko skep -
so, OllltaOujoč ga k-o l .,prožen poliucino-geografski 
termin" (str. 362). Po ebno 1·e dko je pojem ,.Sr ed-
nje Evr ope" uporablja la geo«r a fska lite ratura~ 
tudi nemška, do pn,e s,·etorne rnjne. Uporablja l 
in po s \"Oje op11edelil g,'1 j e pravz.aprav le " roclaw-
ski. (takrat br,eslaushl) geogra f Josef P a r t s c h 
,. s,·oji T...mjigi ,.i\[itteleuro pa" (1904). Po 1J1jc m je 
Sre dnja Evropa prostor, kj er se družij o gorovja 
alp kega gubanja, s tara krista lasta goro vja in 
glacialne ravnine; kjer manjka eden od teh e le-
mento,·, se Srednja Ernopa neha. Partseh pa je 
skuša l 111ajti te mu ozemlju tudi po družbeni s tra-
ni slmpni ime no,·.alec. Ta naj b i hi! ne mška 
kultura : .. re mško razwnejo povsod , od Galnra , 
Sofij e :in Sarajeva do Trsta, Ziene, e in Am·e1·sa ... 
\ ' a Sre dnja EYropa s pada, zav,edno .ali 111eza\'edno, 
hote ali n eholle ,. sfero nemške civili7..acije." Pre-
cej pozneje je avstrijski geograf II. Il assin ge 1· 
op1·edelil Sred!njo Evrop,o kol ,.vmesno področje 
med razčlenjienimi polot,oki Zahodne in enolično 
maso \'z.hodne Evrope, stika lišoe oceanskih in 
kontinentalnih ,·pli m\". :t, ·,cz.o me<l gozdnatim S\'e-
tom oh Atlantiku in stepami e\l"azijsk,ega konti -
n ent.a, ki j e do ločena, da postane moza ik ljuclste,·, 
ki se p11epletaj o drugo z drugim in ki jih je zarad i 
s, o jih federa tiw1ih tradicij sposobna voditi samo 
avstrijska mon arhija, D1maj pa je poklican. da 
jih pripelje ~1.a višjo kulturno s topnjo." 5 
T a riassingerjern opr,ecle litev j e :.mačilna z 
lh eh trami. P o s,·oji čisto geogra f s ki Rlrani 
nam kakor vse dmge podobne geogra fske opred e-
litve Srednje E\'rope do kazuje. da j e za1,es geo-
gra fsko mogoče opredeliti Srednjo Evr,opo skoraj 
(,olj z. negativne kot s pozith ne strani ; da smo 
namreč na\'aj eni rnnjo združiti t i.ste evropske 
ddelc, ki jih me mor emo u,T ti t i n iti k Atlantsk i, 
niti k e , erni . niti k \ ' zhodni a li J!lžni En--0pi, 
l,i so torej izrazito p r e h o <l n e , prndvsem ,. 
prirodno-geog1·af ke m smislu. Ra, no zar adi te 
s,·oje prehodnosti pa so Y ebi Lako razno lične, da 
jih je nemogooe opre deliti kot geogra fsko indivi-
lclualnost , ki bi jo lahko tudi ja neje omejili. PraY 
<lobro je to čutil tudi re A. P e 111 e k , ki je štel 
za primerneje, da bi namesto izr aza „Mitte l-
ouropa'· uporablja li kar izraz ,.Zwischeneuropa" 
(,,Medevropa"). G 
Drugi, .,a,·strijski" ju .,dw1ajski" strani Ifa-
ssingerje ,·e 07illllČbe pa se 1ne smemo čuditi. Saj 
jo je napisal leta 1917, me d prvo svetov110 vojno, 
potem ko je le ta 191 5 111emški politični dela,·ee, 
ustanovitelj svoječasnega „ acionalno- ocialnega 
zdruk.n3a" v Ncm~iji, Friedrich Na u man .n Y 
s,·-0ji knjigi „Mittieleuropa· ' 7 raz,·il svoj 1.;11,tni 
politiuni in gospodarski koncept Sr,c<lnje En'Ope. 
1\'a11matmova kinji~!l, ki je bila svoj čas :oelo po-
pularna, je mlajšim ~e.neracijam skoraj ueznana. 
Zato je dobro, da z Dr,oz,om n ,ed malo obudimo 
spomin nanjo. Ilistrn l\'aumannoveg.i koncept1 j,e 
na kratko v tem. \-o jrna, ki jo vod ita obe cen-
tralni, . ,sre<linjeen·opski" sili. l\'emčija in .hstro-
Ogrska, ter gospodarska blokada . s kater,o ju 
dušijo zavemiki, j e rn.1jboljši po"Jk za ddele „med 
Vi.slo 1n Vogezi, med Galicijo in Bo·lenski:ii je-
zerom", <la se jim kaž,e združiti v enoto, v kon-
federacijo držav, ki bi bila hkrati <Jh a:nbna 
zveza in gospodarsko ozemlje. ,,Sreflnja Evropa 
ho rezultat vojuc. Skupaj smo bili zaprti v drn-
nomski ječi; sktupaj s:no se borili: sk·1paj žielimo 
živeti ludi odslej.'· Celo Bismarc:S. je po Nau-
mmmoH~m mišljenjLi nazadnje spoznal pra, il• o':>l 
lak,e poti in skušal dali s,oj enrn za,,ezništv11 z 
~h strijo l. 1879 dokončen znaraj. ,.Cpam. da sem 
doka1,al." pravi ;\'aurnmrn ... da je hil Bisma rck 
pohud11ik Src<lnj,e Enopie. l\'aša naloga je, <la 
dokončamo J1jego,o delo ... Kakor fo 111arsil,d,1 
pred njim. j,e videl lu<li l\"aumann , taki srednjc-
euopski drža, ,ni trnrhi ,·slaj,::nje in prerod sta-
rega „s,·etega ccsars1'a nem;ke narodnosti" . Sa-
mo po sebi ume,no se m u zdi. da mora bili 11jcnu 
\.Odsl,o v nemških rokah, da ima nemški narod 
pri tem s,ojo „misijo". \ ·enclar pa se za,eda 
teža,· s srednjee, ropskimi oiarocb1ostni111i prohlc-
mi: zato bi bilo treha ~1jih0Yo nnH> skupnost 
rnditi s strpnostjo in pr;.,žnostj•'l, nikakor pa ne 
, pa.11germru1sfoc111 smislu. l\'aumam10,· konoept 
.. Sredinj,e EHop,e" ~ega sc,·eda daleč čez meje 
ncmšfoega jezi.ko, ne~a ozemlja.; saj je sam napisal 
tudi kmjigo o ,.Srednji E\'ropi" in Bolgariji. 
.J. Droz je ,. s,oji analizi J\'aumannm e knjige 
sicer pravib10 p:m1t·rtal, <.la Sa11man.11 sam ni imel 
namena zgraditi izrazito ncm;ko-nacionalao kon-
ceprijo ,,Srednj,e E,-rope" . Nasprotno. r e„ je. da 
so se njegoy,e k1mcepcije zelo ostro lotili vcliko-
ncm; ki nacionalisli in to ne le , ·,,Rajhu '·, tem, eč 
tudi , A,·stro-Ogrski monarhiji, poseb+no na Ce-
škem. Res j e tuui, <la so se ji po drugi strnni 
priključili nekaleri lakratni vodilni socialisti, 
predvsem mani K. R+enner s svojimi izvajanji v 
„Arbeiter-ZeitllliTlg" in v reviji „Der Kampf". Res 
je tudi, da so se še kasneje za njo ogrevali Šte-
vibu „avstro-marksisti" in d11ugi zagovorniki tri-
alistiane meditrn Avstro-Ogrske monarhije. Saj 
ideja končno niti ni bila nova; potrdrn po or ga -
nizaciji politi.ono in ekonomsko krepke „Srednje 
E"Tope" kot vmesnega področja med francoskin1 
in ruskim ekspanzionizmom je močno fobdela ,. 
zraku vse 19. sloletj,e; :oelo krepko ji j e botroval 
že l\Jietternich. Tudi je točno. <la dolgo ni bila pri 
srou „malim" nemškim lllacionalistom prusk.ega 
loov.a, ,·se dokler se v prvi SYeto,,1i Yojni lllista 
111aš]a v objemu pruski in m stro-ogrski koncept. 
Nič manj pa ni r,es, da se tudi l\aumann ni 
mogel in ini znal odreči ideji o „vodilni" vlogi 
Nemcev v srednjeevropski „skupnosti". Cloveka 
nehote ceto moti ~1eka nostaigi}a, ki spremTJa 
njegov,e dohronamerne nasrnte za r,calislično re-
ševanje sr,ednjce\Topskih narndnostnih pr,oblcmov. 
Samo poslušajmo to a1ostalgijo: ,,Kako bi bilo 
lepo, i;e bi lahko iz Cehov lilllpravili Nemce! Toda 
celo če bi bilo to mogooe, hi ne bilo lahko. Pri-
meren tre1rntek za to je že zamuje.n in obe stram 
sta za lo fo pr:,stari. Nemci že dolgo nimajo več 
tis te živ,e sposob:nusli za .ekspanzijo, liste moči in 
111l.a1:usti s,ojih prednikov, sr,ednj,evešk.ih kolOiJ1i-
sto,·, Cehi pa niso ,,eč tako primerni za kovanje 
l..akor so bila srnj čas slov.anska ljudstva . . _. , 
.\'iaumann ,. tej ~1.ostalgiji :iili ni slutil. tla se host.a. 
nemška .. moč'· in ,,mla<lDsl" kaj kmalu poja,·ili 
,. hudo modernizirani obliki. Ali bi to obža l,oval, 
1~e hi tloži, ,el? 
Toda Čelurli verjamemo ,· isk reno,;t l\··1•.umm-
no,·ih konccpto,· o narodnostnem €ožilju v ,.Sre<l-
nj i E'1·opi" poti n em;kim , odst,·om. Jle 11101,emo 
mimo de_jstu1. da se 01j,ego,·a konoep<"ija ni UTe-
sničila. Zakaj ne? l\rorda se komu zui. da j e 
pr•ipacila zabo, ker j e bila pr+czgotlaj rojena, ker 
so j,1 uhili drobni, porajajoči se sred11jeev1,opski 
,iaeionalizmi z začetka 20. st,olclja. C.e je tako, se 
lrn pač uresničila kdaj kasneje, ko si ho mord:.i 
l,rcz .. nujn ega· ' 'llemškega ,·odstrn pridobila za-
upanje n~nemških ;1arodo,· Sretlnje E\Tope? Zdi 
se mi, tla ji marsikdo pri nas ie pr,ezgodaj zaupa, 
pre<lon imamo jamst,·o, da ne bo zno,·a zlorc1b-
l,iena. ,\Ji pa ni mord:i propadla ran10 zalo. foer 
jo je 1~as preh it,el pd drugi poti, s tem da si jo 
j,e skoraj logič.no. oeprav morda proti njeni pr-
, o:ni želji. , pt,cgd v svojo službo 1iaeizem in na 
njej zgradil ko11oepcijo ,.s,·oje;:. ~1e samo Srednje, 
t,erm eč "l,e Evrope? 
Tu ni prosto ra, da bi iz Dro:oove kii1jigie :nava-
jali , ·st) dolgo usto citaoov. ki tnam vzbujaj,o ne-
zaupanje, ker uiam dokazujejo. kako je tudi v 
tem ~iacizem spr,ellno jzk+oristil ,·so mor,cbitlllO 
nairnost in poštenosl svojih .. st,ednj-ecvropskih" 
prcdhodrnil«)\', in s t:c:m pra,·zapra,· po sYoj,c 
zlorabil \'Se tafoe ,.sre<lnjecnopske-- konoepcije. 
Morda si izherimo iz Droz,oy,ega gra<li,·a samo ne-
kaj opozoril kol zdra\'ilo zoper 11101,ebitJne skuš-
nja,·e. d.a bi si kdorko li m ed nami podobno kakor 
s, oj čas l\"aumann, rusl, arjal pre,,elik,e iluzij,e (J 
~-Srednji E\'ropi'·. Sumljirn je bila Žic silna popu-
larnost, ki jo je Naumannon1 teza dožfrda meti 
bojevitimi zastopniki oonlr.alnih sil (Nemčije j11 
Avstro-Ogrske) med prvo sv,cloH10 vojno. Zlasti 
l o je šlo tem silam v letih 1915 in 1916 ~1a bo-
jiščih kar dobro, j,e ,)'fittdeuropa" postalo pr,•1v e, 
izhodišče za sanje o „ Drangiu nach Ost,en". Ko 
se je po2Jneje (1917) zrušila ruska fronta ter se 
je odprla pot tudi na vzhod, pri t ,em pa spr.ožilo 
poljsko vprašanje, so kratkovidne sanj,e razen 
„Srednj,e" zajele tudi „Vzhodno" Evropo. Ceio 
revija „Sozialistische ~fonatshefte" je takrat sa-
njala o f+edieraciji slovanskih držav v okvinu „oen-
trablih sil", ki naj hi pomagala ustrnriti ekonom-
ski :in vojaški blok, potreb-en Nemcem za zmago 
(Droz, str. 224). Ko pa je 121e posebno dolg,o po 
prvi svetowri vojni zaoela v Nemčiji kliti naci-
, it. 1 • L, 1, 1 t · . t.- • .. a stiana misemost, ki Jl Je K.repK<> krcu.a pot nov». 
,,m.anost o prostoru", imenovana „geopolitika", 
je ideja „Srecinje EHope" živo zažarela v novi 
luči. Tako je nemški zgodovinar \V. S c h il s s l e r 
v svoji kinjigi o „nemški enotnosti in o vsenem-
škem obnn narnnju zgodovine" s J1apisal dobe-
sedno tole: ,,Po mne.:1ju geografov obseg,a Srednja 
Evropa porečja Rena, Labe, \ .isle , Donave in 
Dnestra. Toda mi Nemci ,-.eino tole: da je Sred-
nj a E, ropa ,. zgodovinskem in geografskem po-
gledu prostor, kjer Žl\e Nemci bodi i med seboj 
ali sredi drugih :naro<lo,· . . . Si,e<lnja Evropa je 
prostor, kjer se je odigra,·ala in se odigram uso-
d a nemškega naroda ,, oeloti, je pozornica, kjer 
se odigram 111aša nacionalna drama. Zato j e ta 
Sre<lnja EHopa ll'lemška, je 111cmška strnrnost ... 
Cehi, .Jugoslovani, ,\fadžari, ' Poljaki i.n Romuni so 
povsem 111(,sposohni prieoblikovati ta pr,ostor ; vsi 
ti lll.arodi so prišli v medsebojne stike po Nemcih ; 
emci so v Lem prostoru povsod 111avwči." Po 
njegovem mišljenj u so celo samo Nemci sposobni 
v Srednji Evropi preprečiti drugim Jtarodom, da 
ne zaidejo 111a pot anarhije i.n vojne. Is ti Schiissler 
je leta 19419 oelo zapisa l, da takratno podjarm-
ljenj e slov,anskih ruloodov 111.i r•ezultat os,·ajanja, 
u~m,eč . .,t11ara,-;i1,ega izžarevanja nemške moči v 
Srednji Evropi· '. Kaj bi k tJemu rekel rawnann ? 
ič manj jasno n i gornril geograf Albrecht 
II a u s h o fer, sin starej šega , Karla [Jausho ferja . 
očeta slo\' ite .,,geopolitike«. Ze leta 1930 je zapi-
sal : ,,Srednja Evropa je ko.noept, ki ga je ustva-
rila določena politična \'Olja ... Za sYoje izobli-
kornnje se inlll zall\ a liti Nemcem. 13rez njih je 
M bi bilo (!). To je treba sJo, esno zatrditi s_prioo 
napačnih razlag tega izraza. ki so ,ncda,no prišle 
iz Prage, Bucli:mpešre in \"arša, e" .10 Po njegovem 
mnenju j e Y t,em delu Evrope samo Nemčija 
usl\·a rjalna sila ; Dunaju je usojeno, da usmerja 
podoncwsko gospodarstvo, Avstriji pa doga nuj -
nega. posr ednika med Nemčijo in agrarnimi de-
želami Jugovzhodne Evrope. Kako logična izraba 
koncepta „Sflednje Evrope· ' za pripra\'ljanje ,.An-
schlussa", za doktrino „gospodarstva ,·elikega 
prostora' · (, .Gl'Ossraumwirtschaft" ) in za vse, kar 
je sledilo l Sloviti a , strijski zgodovinar H. "· 
S rbi k pa je leta l 93i oelo očital a1emškemu 
zgodo, i:nopis ju, da ne misli dovolj 111a „milijone 
NenH,e,·, ki ži,·e osamljeni iJ1 razdrobljeni pod 
tiranijo tujih ljudstev in jih je treba vrniti v 
rajh" .t1 Celo t. im. ,Jnacionalni katoliki" v Av-
striji o se, čeprav malo bolj zadržano, podali oia 
to pot in zlasti moraL10 podprli o kupacijski re-
žim na Ccškoslornške m (g l. Droz, str. 261 ). 
Naj to zadostuje. Vsekakor bi bilo koristno, 
da bi si tudi ,·sak a1aš geograf vzel v roko 
Druzo\'O knjigo, pa tudi samega awnanna. Ne 
d, ornim, <la ga b-0 utrdila v prepričanju , da je 
potre bna pri kakršni ko li dnužbeno-goografski 
Ysebini pojma „Sr,edJ1jc Evrope" vsaj velika pre-
, idJ10 t. Saj so mu to vsebino skozi vse 19. sto-
letje od ~Iettemicha dalje dajali emci, ki so si 
Ysekakor sožitje z ne.nemškimi narodnostmi v 
Sr,ednji Euopi predstavljali po svoje, čeprav v 
6 
.~ • . . • • ·ti ~ • • t}I 1 ta2llllh variantah. a1vm bi b1 1, ce bi nus 1, da 
je ta tradicija :re mrl\·a. Zato tudi 111e more biti 
" 111ašem int<eresu, da bi illaŠi mladini hrez po-
trebe in kar mimogriede kakor ko li ,·cepljali 
„tradicionab10" mišljenje o , odilni vlogi remcev 
v „SredJ1ji E\Topi'·. Saj i:e tako ta mladina z 
nami vr ed kar pvcrada oboiuj e d~mašnjo ,, , oclil-
no·· vlogo Zahodne Nemčije z , semi rnjenimi 
čudeži in pri t,em pozablja na vse, kaj je .,sred-
njee\'ropska·· civi lizacija p<>d J1emškim Yodst,·om 
počela pri nas ,. Ietilt 19-! I- I 945. Res smo 
s_pričo našega vsestranskega sodelovanja z h -
strijo in še posebej s Koroško 111a najlepši poti k 
prave mu, ooakoprav;r1emu sožitju narodov Sred-
nje Euope. Toda na slabe strani „sredJ1jeevrop-
skih" koncepcij le n e smemo pozabiti in naše 
zaupanje ne sme biti stoodstotno, dokler romamo 
dokawv, da so zares dokončno mrtve. 
Vsak geogra f, ki se bo poglobil v historiat 
nastan ka pojma .,Srecb1je En-ope", pa se bo tudi 
prepričal , da se lahko solidna opredelitev „Sred-
nje EHope·· ko t geografskega pojma, oe in ko li-
kor je sploh polreben , opira samo na značilno 
p r i r o d n o g e o g r a f s k o p r ,e h o cf :n ,o s t med 
pravo oceansko, kontine:ntal.no. sredozemsko in 
subpolarno Evropo. Taka Srecb1ja Ev1·opa pa ni-
kakor ~1e \'ključuje samo dere! s pretežno nemško 
go,oreči.m prebi,alstvom. Tudi kakršnim koli J1 e-
sporazu111om g lede .. Yodilne·· doge remcev ,· 
njej se bomo tem bolj in tem t emeljiteje izog,nili, 
pri tem pa ka kr?;en koli koowcpt Srecb1je E, rope 
t11di po družbeni plati ko ristno i.n enakopra,·s10 
oplodili z 111en,ern;kimi elementi . če jo bomo poj-
moYali čim širše. Zato i:r. nje ne bomo izločili 
Poljske, pa tudi ne Podonavja. kakor j,e to na-
praYil, po mojem m išljenju brez potrebe, učbe­
nik zemlj episa za 6. raz,~ d osno\'Tle šole. 
P RTPOi\f.B E: 
1 Jacqucz Droz. L"Europ1' C:(•nl ral<'. c,·olutio11 historiquc 
,le l"idce d e .. ,ritteleu ropa ·. Biblio1h,·que, Puyot. Paris 
1960, 2113 st rnni. 
2 :\fax Dcrruau. L' Eu 1'0p<'. Hnr lw11 c, Paris 1958. 
3 P. George - .J. Tricarl. L"Europc Centrale. Coll{·cti011 
Orhi!-, , ol. 2, Pa.ris 1954. 
~ George W. Hoffman. A C:.-ography of Europe. Second 
ed .. e"· York 1961. 
~ R. lla.•singer„ Das geographiscl,e \Vesen Mitteleuropas, 
\fj11. Geogr. Ces. Wien 1917. 
6 R. Sieger - .\. l'enck, .. Zwischent'llropa ?", Zcitschrift 
,ler Gescllschn(t r(i r Erdkundl' 1916. 
de1· Geseelscha ft filr [1·dk1uule 1916. 
: Friedrich Naumann, :.\litteleuropa, Berlin 1915. 
s \Y. Schii;.slrr, DeuL•chl' EinheiL und gesamtdeutsche 
Ce..oehichtsbctrachtung. Aufsiilzt, und Reden. Stuttgart 1937. 
9 \1;' . chii,,ler , ,\li<tc leuropn. Ein geschichtHcher 
Oberblirk. Kolu l94I. 
10 Albrecht Jrau~hoft'r , ,\litteleu ropa und der Anschluss. 
V knjigi .,Dic Anschlussfrage", Dunaj 1930. 
1 1 H. "· rbik, Deutsche Einheit, 4 knjige, l\Iunchen 
1934- 1949; prim. zlasti članek „ Zur gesamtdeutschen Ge• 
sc·hirhtsauffassung", Hi•tor~che Zeitsr hrift 156, 1937.