110, kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 i984 ŽUPA BLED Interpretacija andrej pleterski Ce hočemo govoriti o Bledu v staroslovan- skem obdobju, je smiselno, da v obravnavo zajamemo celotni prostor Blejskega kota. Gre za ozemlje, ki se razprostira od Mežakle na se- veru do Jelovice na jugu in od Pokljuke na zahodu do Save Dolinke na vzhodu. Tu je na- stala, skozi vse staroslovansko obdobje živela in hkrati z njim prenehala župa Bled. Kako se je v resnici imenovala, če je sploh imela ne- ko ime, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Ven- dar bi bilo ime Bled zanjo povsem primerno, saj je označevalo njeno središče, s svojim pred- slovanskim izvorom pa nas popelje v davne čase prihoda starih Slovanov. Blejski kot je bil tedaj mnogo bolj poraščen z gozdom kakor dandanašnji, saj je v njem ži- velo manj ljudi, ki so potrebovali manj izse- kanih površin. Te so obsegale plodne ravnine predvsem severno in vzhodno ob Blejskem je- zeru ter v okolici današnjega Zasipa. Na teh dveh predelih so še prebivali nekateri staro- selci, ki se jim je posrečilo preživeti v teda- njih negotovih časih. Pot, po kateri so mednje prišli Slovani, je bila ena tistih, ki so v uporabi še danes. Šte- vilo prišlekov je bilo zelo verjetno majhno, le nekaj deset ljudi v okviru nekaj družin. Zdi se, da je šlo za skupino sorodstveno povezanih ljudi pod vodstvom enega moža, za staroslo- vansko župo s svojim županom. Plodne rav- nice, ki so jih našli, so si razdelili tako, da je vsaka družina dobila ločeno dovolj zemlje za svoje polje. To je bilo veliko tudi do 7 ha. Verjetno so že ob prihodu poznali način na- dveletnega kolobarjenja s praho. Ta jim je tudi omogočal privatno lastnino polja, saj ga je lahko obdelovala vsaka družina sama. Iz tega časa se je ohranila poljska razdelitev v Zaspeh (slika 1). Polje je bilo tu razdeljeno na četrtine. Polovica njiv je bila obdelana prvo, polovica pa drugo leto. Lahkoto, s katero so se Slovani vkoreninili KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 111! 1. Najstarejša razdelitev polja v Zaspeh v novi domovini, gre pripisati tudi sožitju s staroselci, ki so jim predali izročilo svojega kraja od tvarnih do duhovnih dobrin. Obilje za obdelavo primernih zemljišč je omogočalo naglo naraščanje števila prebival- stva. Nove družine so si delile staro polje in ob njem krčile novo. Kjer je bilo družin pre- več, so se odseljevale in si osnovale vsaka svo- jo naselbino s svojim poljem. Notranji ustroj družine je bil verjetno takle: glavar je bil oče, ob njem so bili žena in nju- ni otroci. Poleg tega je družina lahko obse- gala še kakega odraslega, sorodnika ali hlapca. Ko so otroci dorasli, so se hčere poročile od hiše, sinovi so si osnovali novo naselbino, ali pa so morali počakati, da jim je oče predal posest, preden so ustvarili svoje družine. Na veljavo očeta kaže ureditev grobišča na Dlescu pri Bodeščah, kjer so bili odrasli moški poko- pani na osrednjem prostoru, v najlepših gro- bovih in v nekoliko drugačni smeri kot drugi pokojniki. V kratkem času je bil obljuden ves Blejski kot. V osmem stoletju (slika 2) so v njem stale naselbine: Sp. Gorje, Zasip, naselbina na Pri- stavi, predhodnica Gradu, predhodnica Milne- ga, predhodnica Sp. Bodešč. Vse so ležale ob ali v bližini križišč glavnih prehodnih poti skozi Blejski kot (slika 3). Tako lego so si prebivalci izbrali morda tudi zaradi nad- zorovanja dostopov, verjetno še bolj pa zara- di dobre prometne povezanosti. Poti za tedanje Blejce niso bile pomembne samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi pri pogrebnih običajih. Vsa znana staroslovanska grobišča v Blejskem kotu namreč ležijo ob starih poteh ali v njihovi neposredni bližini. Seveda pa to ni bil edini vidik, ki je narekoval izbiro prostora za pokopališče. Prav tako po- membna je bila tudi osončenost, zaradi ka- tere so grobišča na prisojnih legah. Nemalo- krat pa so si k vsemu temu izbrali za poko- pavanje še večjo ali manjšo ledeniško gomi- lo, ki je že na daleč označevala prostor umr- lih. Vsaka naselbina je imela svoje grobišče, ki je ležalo včasih v neposredni soseščini hiš, včasih pa je bilo bolj oddaljeno. Osamosvo- jitev družin, ki so si osnovale nove naselbi- ne, je bila torej tolikšna, da so celo pokopa- vali na novem mestu. Zdi se, da je medtem prišlo do napredka v načinu obdelave polja. Prvotno polje Sp. Go- rij, ki so verjetno nekoliko mlajše od Zasipa, je bilo razdeljeno na tri dele (slika 4). Tu ni morala biti vsako leto v prahi polovica njiv, temveč le ena tretjina, kar je značilno za na- triletno kolobarjenje. Poslej se obdelovalni način dolga stoletja ni več spreminjal. Boljša izkoriščenost njivskih površin je omogočala nadaljnje delitve posesti, večanje števila prebivalcev in družin. Kljub dodatne- mu krčenju zemljišča pa so se njivske povr- šine po družinah zmanjševale. V različnih va- seh so bile različno velike: od 2,2 ha do 5,5 ha. Čeprav so se tedanji Blejci ukvarjali pred- vsem s poljedelstvom, pa jim je bila vir pre- hrane tudi živina. Pasli so jo v okolici svojih vasi, saj so bile te posejane dovolj redko, da je bilo v vmesnem prostoru na pretek pašni- kov. Dokler je v naselbini živela le ena dru- žina, je bil ves okolni prostor njen. Ko pa se je število družin po vaseh povečalo, je nastalo tudi vprašanje skupne izrabe nepoljskih gos- podarskih površin. To je zahtevalo urejene odnose znotraj vasi. Na nekaterih področjih pa so se stikali tudi gospodarski prostori več vasi in tam je prav tako lahko prihajalo do sporov. Tudi delitev starih njiv med novo na- stale družine je bila lahko kamen spotike. Kaj je bilo bolj samoumevno kot to, da je župan, ki je pripeljal svojo župo v Blejski kot, prevzel urejanje krajevnih sporov in zadev v svoje roke. Vojaško poveljstvo pa mu je pri- padalo še iz obdobja naseljevanja. Zupa se je torej teritorializirala, postala je upravno-po- krajinska enota, župan je obdržal svoj vod- stveni položaj. Se več. Zdi se, da ga je že ob naselitvi dodobra izkoristil. Njegova naselbi- na, predhodnica Gradu, je imela osrednje dob- ro rodovitno polje v Blejskem kotu. Poleg te- ga je ležala na vozlišču glavnih poti in tako imela najboljše povezave z vsemi okolnimi naselbinami (slika 3). Ni pa bila županova naselbina edina, ki je imela v župi tudi nek poseben pomen. Taka je bila tudi predhodnica Milnega. Stala je naj- verjetneje nekje v sedanjem parku okoli vile 112! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 2. Naselbine in poznana grobišča župe Bled: 1 —naselbina na Pristavi, 2 — predhodnica Gradu, 3 — Zasip, 4 — Sp. Gorje, 5 — predhodnica Milnega, 6 — predhodnica Sp. Bodešč Bled. Na izbiro prostora za njeno postavitev so vplivali nepoljedelski vidiki, saj je bila edina blejska vas, ki je imela polje oddaljeno več kot pol kilometra. Morda je bila odločilna bližina otoka sredi jezera. Po starem ljudskem izročilu je na njem stalo svetišče staroslovan- skega boga Radegasta, ki ga je s kopnim po- vezoval lesen most. Arheološka izkopavanja so na otoku odkrila obrise lesene pravokotne stavbe, ki je tam stala pred postavitvijo prve cerkve v 9. stoletju. So to ostanki staroslo- vanskega svetišča? Ali je bila naloga že prvih »Mlinjanov« prevažati ljudi na otok? Tudi za naselbino na Pristavi je mogoče domnevati, da je bila pomembna za župo. Prij izkopavanju njenih ostalin je bil v eni izmed hiš odkrit tudi talilni lonček, ki je počil v vročini med taljenjem. Tako se je v razpoki ohranila kapljica taline bakra in srebra. To pa je zmes, ki je značilna za nakit. Na Prista- vi je torej živel mojster, ki je s svojimi izdelki zalagal predvsem ženski del prebivalstva žu- pe. Morda so na Pristavi gojili še kake druge obrti, ki pa bi jih bilo trenutno težko doka- zati. Župa Bled je obsegala celotni Blejski kot. Z drugimi župami je bila povezana v slovansko kneževino Karniolo. V drugi polovici 8. sto- letja so se ji začeli grozeče približevati Franki, ki so jo do konca istega stoletja spravili za. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 113 mejo svoje države. V upravo in gospodarstvo župe Bled niso posegali. Konec 8. stoletja se je županova moč tudi vidno izrazila. Z vso svojo vasjo se je preselil na Blejski grad (slika 5). S hriba je odličen razgled daleč naokoli, je najboljše izhodišče za nadzor poti skozi Blejski kot, hkrati pa je dobro naravno utrjen. V bistvu si je župan s tem ustvaril gradišče, ne da bi za to potrebo- val obširna utrjevalna dela. Morda je na se- litev vplivala naraščajoča nevarnost vojne s Franki, verjetno pa je predvsem šlo za žu- panovo željo povečati moč, vpliv in ugled. Da je odslej imel daljšo in bolj naporno pot na svoje polje, ga očitno ni motilo. Ali so zanj že delali drugi? Ker je bil prostor okrog starih vasi že pre- cej izkoriščen, je približno v istem času na- stala vrsta novih naselbin (slika 5), ki so bile postavljene sredi še neizrabljenih površin: Bo- dešče (poznejše Zgornje Bodešče), Želeče, Grimščice, Viševnica, Zg. Gorje, Poljšica. Po skupni delitvi polja med starimi vasmi in no- vimi naselbinami je mogoče s precejšnjo ver- jetnostjo sklepati na izhodišče naselitve neka- terih. Tako je bila Viševnica naseljena iz Spodnjih Gor j an, Bodešče pa iz predhodnice Spodnjih Bodešč. Glede na bližino starih vasi bi bile možne še naslednje smeri naselitve: Želeče iz predhodnice Gradu, Grimščice iz na- selbine na Pristavi, Zg. Gorje in Poljšica iz Sp. Gorjan. Opazno je kopičenje naselbin ob 3. Poti m naselbine 8. stol. v župi Bled ter njihov odnos do najboljših njivskUi površin 114 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1934 4. Najstarejša razdelitev polja v Sp. Gorjah Sp. Gorjanah, hkrati pa je zanimiva praznina ob predhodnici Mlinega in ob Zaspeh. Ce v bližini Mlinega res ni bilo razpoložljivih or- nih površin, pa jih je bilo ob Zaspeh še na pretek. Zdi se, da je vas doživljala notranjo krizo. Tudi nove naselbine so bile tako kot stare postavljene na robove ravnin poleg večjih še razpoložljivih površin dobro rodovitne njivske zemlje. V vsaki od novih naselbin je verjetno sprva živela le ena družina, ki si je osnovala tudi svoje grobišče. Pripadajoče njivske povr- šine so bile različno velike in so merile od 4,8 ha do 7,4 ha. V naslednjem rodu so v no- vih naselbinah zaživele po dve do tri družine, ki so si razdelile staro polje in si zraven iz- krčile še nekaj novega. Pripadajoče njivske površine so sedaj merile od 5 ha do 6,9 ha, to- rej približno toliko kot prej. S to širitvijo so bile prostorske možnosti v župi Bled že močno izčrpane, prebivalstvo pa je še vedno nara- ščalo. Kaj storiti? Ker je bilo v veljavi že natriletno kolobar- jenje, tedaj in še dolgo pozneje najnaprednejši način obdelovanja polja, v tej zvezi niso bile mogoče nikakršne spremembe na bolje. Re- šitve ni mogla dati živinoreja, ki je tedaj ob- stajala še v zelo preprosti obliki; živino so pasli v okolici vasi, težavno je bilo prehra- njevanje živine pozimi. Gojili so svinje, drob- nico in govedo, ki je bilo, sodeč po najdbah kosti, šibko in slabo razvito. Širjenje polij se je zajedlo v pašnike. Zanje je najprej zmanj- kalo prostora v Gorjanskem kotu, ki je bil najgosteje naseljen. Gorjanske vasi so si morale poiskati bolj oddaljene pašnike. Na- ravni pašniki so se začenjali nad gozdno me- jo. Najbližji tak vrh je bil Klek nad Pokljuko, ki je tako postal visokogorski pašnik — pla- nina Gorjanske planinske srenje. To pa je bi- lo le nadomestilo za izgubljene površine v do- lini in ne razširitev obsega živinoreje. Pride- lati več hrane za več ljudi se je dalo le še na en način, z drugačno organizacijo dela. Dotlej je vsaka družina obdelovala svoje njive sama. To obdelovalno enoto imenujem staroslovenska kmetija. Odslej se stare kme- tije niso več delile, temveč so jih po dve ali tri nove družine obdelovale skupno, kar je omogočilo boljšo izkoriščenost zemljišča in lajšalo napore pri pridobivanju novin. Take razširjene obdelovalne enote imenujem sta- rosfovenski dvori. Z njihovim oblikovanjem je bila v okviru posameznih vasi za dolgo do- bo dosežena največja izkoriščenost zemljišča, z njo pa tudi največje število prebivalcev, ki se je tam še lahko preživelo. Da je staroslo- venski dvor obsegal dve do tri družine, se mi zdi bolj posledica načina preživljanja in na- ravnih možnosti kot pa posledica slučajnega naraščanja prebivalstva. Staroslovenski dvori po blejskih vaseh go- tovo niso nastali istočasno, je pa verjetno, da med njimi ni bilo velike časovne razlike. Za dvora v (Zgornjih) Bodeščah je bilo mogoče ugotoviti, da sta nastala v drugi polovici 9. stoletja. Težko je reči, ali je na nastanek sta- roslovenskih dvorov v župi Bled vplival zgled fevdalnih dvorov —¦ pristav v frankovski dr- žavi. Ce že je, je le s svojo zunanjo obliko skupinskega izkoriščanja zemljišča, kajti no- tranja ureditev staroslovenskih dvorov je bila povsem samosvoja. Družine, ki so sprva živele v njihovem ok- viru, so si bile v najožjem sorodstvu. Šlo je za brate z ženami in otroki. Razvito pojmovanje osebne lastnine nad poljem, hierarhična ure- ditev družine in hkratna potreba po boljši izkoriščenosti zemlje s pomočjo skupin- ske obdelave so povzročili protislovno re- šitev, po kateri je bil lastnik zemlje le eden od bratov, ostala dva sta na njej lahko samo delala in živela. Znano pa je, da so bili še do nedavna bratje in sestre gospodarja na kme- tiji skoraj izenačeni z navadnimi hlapci. Druž- bena veljava brata, ki je bil lastnik, je bila neprimerno večja od veljave ostalih. Ce so v prvem rodu bratske vezi še blažile družbeno neenakost, pa tega v poznejših pokolenjih ni bilo več, saj so krvne vezi z vsako poroko vse bolj slabile. Prav lahko si predstavljamo, da so bile te možne le stanu primerno, kar je družbeni prepad še poglabljalo. Tisti, ki niso bili lastniki zemlje, od katere so živeli, so tako KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 115 : 5. Nasedblne in poznana grobišča župe Bled. Puščice kažejo izhodišče naselitve. 1 — naselbina na Pristavi, 2 — žu- panovo »gradišče« Bled, 3 — Zasip, 4 — Sp. Gorje, 5 — predhodnica Milnega, 6 — predhodnica Sp. Bodešč, 7 — (Zgornje) Bodešče, 8 — Zeleče, 9 — Grinčlče, lO — Viševnica, ii — Zg. Gorje, 12 — Poljšica sčasoma postali navadni podložniki brez mož- nosti odločanja in upravljanja. Sprva so mor- da še imeli določeno stopnjo osebne svobode, ki pa so jo sčasoma vse bolj izgubljali. Druž- bena delitev na podložnike in lastnike zemljišč je postajala vse bolj izrazita. Lastnike staroslovenskih dvorov imenujem dvorniki. Poleg dvornikov in njihovih pod- ložnikov so v župi Bled še vedno obstajali svobodnjaki na staroslovenskih kmetijah. Večja moč dvornikov v primerjavi s svobod- njaki je verjetno povzročala težnjo po prevla- di prvih v vaseh, kjer so živeli oboji, ki pa se je vsaj v posestnem smislu nikomur ni po-"^ srečilo doseči. Tudi vodstvo Gorjanske planin- ske srenje je bilo lahko izziv za enega izmed tamkajšnjih dvornikov. Krepitev moči dvorni- kov bi mogla oslabiti osrednjo oblast blejske- i ga župana. Vendar je ta znal iz razmer svo- j jega časa črpati nove sile. Če že komu, potem je bilo prav njemu najlaže, da se je v svoji va- si uveljavil kot edini lastnik njenega zemlji- | šča. Ljudi, ki so na njej živeli, je spremenil v ; svoje podložnike. Že zaradi števila ljudi, s katerimi je razpolagal, je bil močnejši od os- ; talih blejskih dvornikov. Se od prej pa je ^ imel v rokah vojaško poveljstvo in sodno ob- i last v župi. Njegovim težnjam po krepitvi je j 116 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 bilo V prid tudi prodirajoče krščanstvo z nau- kom, da je oblast od boga. S tem se je seveda izgubljala odgovornost župana komurkoli, ki je bil na družbeni lestvici pod njim. Krščanstvo je v župo Bled pronicalo po- stopoma. Poganska grobišča ob vaseh so ob- stajala do sredine 10. stoletja. Vendar je opaz- na razlika med starejšimi in mlajšimi gro- bovi. V starejše so polagali pokojnike skupaj z njihovo nošo, poleg tega pa še posamezne pridatke, ki naj bi jim bili potrebni po smrti. V mlajših pa so pokopani ljudje le z njihovo vsakdanjo nošo, včasih celo brez te. Pri sta- rejših grobovih je opazna težnja po pokopa- vanju v vrstah, najmlajši grobovi so neure- jeni. In še ena zanimivost: med najmlajšimi pokopi skoraj ni moških. Najstarejša cerkev v župi je bila postavlje- na v 9. stol. na otoku sredi Blejskega jezera — cerkev Sv. Marije (slika 6). Ce je bilo tam prej res pogansko svetišče, je bilo s tem od- pravljeno najbolj vidno zunanje znamenje sta- re vere v župi. Ob cerkvi so krajši čas tudi pokopavali. Najkasneje v prvi polovici 10. st. je blejski župan postavil ob vznožju svojega »gradišča« cerkev Sv. Martina, ki je postala osrednja pokopališka cerkev za celotno župo Bled. Sprva so ob njej pokopavali večinoma i 6. Naselbine m poznana grobišča župe Bled. Puščici kažetaizhodišče naselitve. Trikotnika označujeta cerkvi, i — naselbina na Pristavi, 2 — županovo »gradišče« Bled, 3 — Zasip, 4 — Sp. Gorje, 5 — predhodnica Milnega, 6 — Sp. Bodešče, 7 — Zg. Bodešče, 8 — Zeleče, 9 — Grinčiče, lo — Viševnica, 11 — Zg. Gorje, 12 — Poljšica, 13 — Pod- hom, 14 — Mužje, 15 — Sp. Bohinjska Bela KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 117 ' T. Približni obseg kraljevega posestva Bled v drugi polovici 10. stoletja. Označeni sta cerkvi, vinogradi, večja stav- ba je blejski grad, krožeč vas Grad, manjša stavba je kraljeva pristava moške, pozneje vse. V času uveljavljanja kr- ščanskega pokopališča je bil krščanski pokop torej tudi prestižno dejanje. Zupan pa ni vplival na cerkveno življenje le kot lastnik cerkve, ene ali morda celo obeh, marveč se zdi, da je dal šolati svoje sorodnike in jih nato nastavljal za duhovnike. Poleg svetne je imel v rokah tako tudi duhovno ob- last. Njegovo vodstvo župe Bled je bilo trdno in nesporno. V času naraščajoče moči posameznikov so si ti začeli prilaščati tudi posamezne dele do- tlej skupnih zemljišč, predvsem travnike in vode. O tem nam pričajo ledinska imena, ki so nastala iz slovanskih osebnih imen lastnikov. in obsegajo staro vaško zemljišče. Taki sta imeni travnikov V Sebenah pri Podhomu in travniki na hribu Radolci pri Sp. Gorjanah ter v isti vasi potok Dobrul. Ostala imena te vrste so lahko mlajša in bi lahko nastala v zvezi z raznimi fevdalnimi podelitvami v 11. stoletju. Prisvajanje zemljišč brez lastnika je imelo sicer le majhen obseg, vendar je ver- jetno, da blejski župan ob njem ni stal kri- žemrok in si je vzel, kar je mogel. Do tretje četrtine 10. st. je v župi Bled pri- šlo še do manjših poselitvenih sprememb (slika 6). Iz Zasipa so bile naseljene Mužje. Na novo je nastal Podhom in morda tudi Spodnja Bohinjska Bela. Med koncem 9. in. lisi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 sredino 10. st. je propadla predhodnica Sp. Bo- dešč. Kmalu po njenem propadu je bil njen prostor naseljen iz (Zgornjih) Bodešč in tako so nastale sedanje Sp. Bodešče — Na Pečeh. Z madžarskimi vpadi se je meja nemške države pomaknila na Karavanke in kot ostali prostor južno od njih je tudi župa Bled živela neprekinjeno do vnovične nemške osvojitve teh krajev v tretji četrtini 10. stoletja. Ta je v Blejski kot prinesla korenite spremembe. Naselbina na Pristavi je bila požgana, z župa- nom je propadlo njegovo »gradišče« Bled, najkasneje tedaj je opustela predhodnica Mlinega. S tem je bila župa obglavljena up- ravno, vojaško, gospodarsko in duhovno. Iz ozemlja propadlih naselbin in njihovih pritiklin je bilo oblikovano kraljevo posestvo (slika 7), ki se je kot rak zazrlo v župo. Na hribu, kjer je prej stal županov Bled, je dal kralj postaviti grad. Zupanovo polje je razde- lil med njegove nekdanje hlapce, ki so sicer še ostali nesvobodni, a podrejeni le kralju ali njegovemu namestniku in so postali lastniki vsak svoje kmetije, kar jih je gospodarsko povsem izenačilo s staroslovenskimi svobod- njaki. Bilo jih je šest z družinami in z 2,2—2,8 ha polja na vsako. V zameno so pomagali pri utrjevanju in izvajanju kraljeve oblasti v župi. Tako je nastala vas Grad. Iz preostalega 'dela polja nekdanjega »gradišča« je kralj ob- likoval pristavo za lastne potrebe. Se naprej pa sta bili v uporabi obe stari cerkvi, le da sedaj v kraljevo korist. Tudi vinogradov pod gradom niso zanemarili. S tem, da je kraljevo posestvo obsegalo osrednji del Blejskega kota, je hkrati nadzorovalo tudi celotni promet sko- zi njegov prostor. Ostali deli župe so ostali nedotaknjeni. Ker nova oblast ni drezala va- nje, so se tamkajšnji dvorniki in svobodnjaki z njo hitro pomirili, navadnim podložnikom pa je bilo tako vseeno, za koga morajo delati. Hitra ureditev notranjih razmer, opustela in neizkoriščena polja, predvsem pa sistem, ki je od nemškega kralja zahteval stalno pode- ljevanje posesti, so povzročili hitro drobljenje kraljevega posestva. Pristavo pri Gradu in morda tudi cerkev sv. Martina je dobil kranj- ski mejni grof, velik del vinogradov so dobili domačini. Vse ostalo pa je leta 1004 dobil briksenski škof Albuin kot posestvo Bled. Zu- pe Bled ni bilo več. Poglejmo si še usodo posameznih njenih sestavnih delov. Grajani so se, ko je kraljevo posestvo razpadlo in je s tem njihova služba prenehala, že do druge polovice 11. st. izena- čili z drugimi svobodnjaki. Ti in dvorniki so med 11. in 13. st. večinoma postali ministeriali, največ briksenski pa tudi goriški in orten- burški, ostali so zdrsnili med navadne podlož- nike, nekatere družine so tudi izumrle. Le red- ki posamezniki so ostali kolikor toliko neod- visni še v poznejšo dobo, ko so se spojili z ed- lingi (en Grajan in eden od dveh viševniških dvornikov) in se z njimi počasi izenačili z os- talimi podložniki. Le potomcem nekdanjega želeškega dvornika in poznejšega posestnika na Mlinem se je brez minister i j alske stopnje posrečil dvig med višje plemiče. Najbolj zna- na oseba iz tega rodu je gotovo Peter Seebach, ljubljanski škof, katoliški tekmec Primoža Trubarja. Tudi nekateri blejski ministerijali so postali vidni plemiči. Naj omenim le Grim- šičarje in poleg njih še Nikolaja Kaula Blej- skega-Zasipškega, ki ga v prvi polovici 14. st. lahko štejemo med deseterico najpomembnej- ših kranjskih plemičev. Staroslovenski dvori, ki so nastali zaradi boljše izkoriščenosti polja, so s poglabljanjem družbenega prepada med dvorniki in podlož- niki postajali neučinkoviti. Volje, pridelati več in bolje, pri podložnikih ni bilo. Morda že po vzoru kraljeve razdelitve vasi Grad na po- samezne kmetije, predvsem pa po vzoru mi- nisteri j alskih dvorov, ki jih je v 11. st. uvajal v Blejskem kotu Briksen, so tudi starosloven- ski dvorniki pričeli deliti zemljo med podlož- nike. Njihovi dvori so sicer še ostali posestne enote, obdelovalno pa so se že delili na posa- mezne kmetije. To se je zgodilo že do konca 11. stoletja. Odslej je bila v Blejskem kotu v veljavi hubna razdelitev polja, ki torej ni bila posledica enkratne ureditve, temveč na- sledek večstoletnega razvoja. OPOMBE Besedilo temelji na retrogradni analizi katastra in pisanih virov, ki je v vseh podrobnastih pred- stavljena v tipkopiisni disertaciji: A. Pleterski, Gospodarski temelji razvoja srednjeveške agrar- ne družbe v Blejskem kotu, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1984. Najboljši pregled arheoloških ra- ziskav zgodnjega srednjega veka v Blejskem ko- tu daje tipkopisna disertacija: T. Knific, Bled v zgodnjem srednjem veku. Filozofska fakulteta, Ljubljana 1983. Za najnovejše arheološke podat- ke je treba gledati zadevno dokumentacijo, ki jo hrani arhiv Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani. Pri izdelavi risb sta sodelo- vali Barbara Ravnik-Toman in Alma Bavdek.