Pesmi
Tone Kuntner
ŠE TO POLJE
Še to polje
zorjem spomladi.
Podorjem,
kar je na tleh obležalo.
Še ta semena
v polje posejem.
Posejem,
kar je v dlaneh ostalo.
1154
1155                                                                                                                                   Pesmi
Še to pot
do polja naredim.
Kamen ob kamen
položim.
TVOJO    Tvojo pijačo
PIJAČO    sem pil
tvoje življenje prehodil...
Danes sem star kakor ti. Vsak korak mi je muka. Vsak spomin me boli.
Ljudem se ogibam. Ne upam s poti.
JE DOZORELO   Je dozorelo na jablani jabolko.
Da ga sklatijo drzni otroci, da ga izkljujejo lačne ptice. -
Da le na veji
samo
ne zgnije!
1156
Je prišla moja poslednja jesen.
Tone Kuntner
FOTOGRAFIJA    Fotografija
je kraja podoba, podoba hiš, podoba ljudi...
Fotografija je nekega davnega dne svetloba.
In ta svetloba boli.
ZGUBIL SEM SE    Nisem se zgubil v širni tujini, zgubil sem se kot tujec doma, ko sem sledil razbolelemu umu in hrepeneči slepoti srca.
Zgubil sem se na domači bregači v brazdah
že zdavnaj opuščenih njiv in med trohnečimi padlimi debli požaganih češenj, jablan in sliv.
Zgubil sem se na zaraščeni stezi.
1157
ki se v pusti goščavi
zgubi
in ki skozi koprivje
in trnje
vodi do hiše,
ki je več ni.
Z GOZDOM PRIHAJAM
Z gozdom prihajam na opustele njive, med podivjane jablane, na zapuščena dvorišča.
Trkam na vrata podrtih domov in stopam vanje veselo in smelo.
Kajti jaz se le vračam iz davnih dni in s sabo prinašam življenje od nekdaj.
VSELIL SEM SE
Vselil sem se med podrte zidove, ko jih, razpadle, prerašča mah in, ko se vezni razžagani cimper z razsutim ognjiščem seseda v prah.
Vselil sem se
s semenjem rastlin
v njihova divja življenja
in sanje -
1158                                                                                                                      Tone Kuntner
brez vsake grenkobe in brez bolečin v svoje nekdanje domovanje.
TAKO    Tako zdaj živim ZDAJ ŽIVIM    svobodno in divje med divjo rastjo;
na zemljo priklenjen, pritličen, resničen, hlepeč v nebo.
Dalje si sam usodo krojim le z lastno močjo:
ali se upogljiv zadušim ali utrjen zrastem v drevo.
SO ODCVETELI    So odcveteli
poslednji cvetovi,
so dozoreli poslednji plodovi.
Požagano deblo mrtvo leži.
Divjaki ženo
iz trohnečega panja.
Drevo nepremagano dalje živi.