OFFICIAL

JOLIET, ILL., 20. DEOEjIBRA (DECEMBER) 1922
"GLASILO K. 8. K. JEDNOTE"
1004 N. Chicago Stroefc JOLIET, ILL.
Retarn P o« tac* CavMtMd.
Tho Urtmt Sloronian W«okIy a the United Statae of America.
' Naj reč ji »loTen.ki tednik I V Združenih državah.
Izhaja vsako sreda.
Naročnina;

For n«mWi tmHt....$1.20
Fo« MI wbin.......|too
Forelca Countri««..... $3 00
Telephone 1048 f --/
ACCEPTANCE


Za Oaas, aa late
Za
NASLOV
■refaBtr« le apraraOtra )et
1004 N. Chicago Street, Joliet, IIL
Telefon: 104S
r •-i>FoTH^.GRAN]r> caRNJOLIAN SLO VENI AN CATHOLIC UNION 3
Entered a« Second-Cla«, Matter December 9, 1920,at th» Po«t Office at Joliet, Illinoi., Under the Act of A««l 24. 1912
Štev. 51. No. 51.
-----■	-:----------me	UI ""K	—1»
FOR MAILING AT 8PE0IAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
Pri betlehemskih jaslicah.
(Ponatis i'z božične številke 4 4 Columbia".)
In zopet nastopa pomembni j božični čas, da se lahko v duhu I ozremo na malo zgodovinsko mestece Betlehem. V največji ponižnosti pokleknimo s pa-stirci vred. pred jaslice, kjer leži naš pravi Bog v podobi malega otroka. To novorojeno deta je%naš vsemogočni, nes-kočni in vsevedni Bog. Njegova zgodovina nam je znana: čemu je prišel na svet, kako je živvl, kaj je vse storil in učil.
—	Mi, otroci katoliške Cerkve, smo o tem že čeatokrat culi še v mladih letili.
Skoro nepotrebno je, da bi si dandanes očividno v duhu predstavljali betlehemske jaslice, ker lahko najdemo Boga
—	človeka bolj priprostega, kakoršitoga so našli pastirci v betlehemskem hlevu pri jasli eah. Njega najdemo istota-kega v tisočerih tabernakljih katoliških ameriških cerkva in
drugod, po širnem svetu. Rav-noisti Bog prihaja k nam na nase oltarje desetmilijonkrat na leto pri sv. mašah v roke nad 20,000 katol. duhovnikov.
V obče nas Božič ne spominja samo na Kristusovo rojstvo, temveč na splošno odrešenje in civilizacijo sveta. Kristus je prišel na svet med navadne pogane, ki še niso znali o njegovem božjem poslanstvu; tedanji svet se ni dosti oziral na vrednost človeka, ki naj bi odpravil splošno suženjstvo, ki se na čednost in čistost človeške duše ni dosti oziral in na trpljenje ljudstva, vsled zabre-denih pregreh in na čast žensk. Celo Njegovo izvoljeno ljudstvo, se daleč od naukov in načel prerokov in očakov obrnilo, ki so napovedovali Mesijo za posvetnega vladarja in rešenika v njih težavnih časih. Niti na'misel jim ni prišlo, da bo njih kralj in rešenik rojen v priprostih jaislih.
Božični praznik pomenja Boga v naši sredini. Ko so se enkrat pogani približali jaslicam, so se njih razmere polagoma izboljšale. Ko je ljudstvo začelo poslušati svojega Božjega Učenika, so postajala
njih srca bolj čista* in plemenita; trpljenje človeštva je pone-havalo, kajti človek je spoznal kmalu zat -m človeka za svoje-g bližnjega in je imel vsled tega usmiljeno srce tudi do zati-,ranih in revnih. Kristjani so javno izkazovali medsebojno tako k po krščansko ljubezen, da so se jim pogani naravnost čudili. Lahko bi rekli, da so baš betlehemske jaslice postavile prvo bolnišnico, prvo sirotišnico in prvo zavetišče za o-namogle. Iz teh jaslic je zavel prvi duh prave človeške ljubezni ne samo za one, ki so Božjemu Uceniku sledili, ampak tudi za one, ki so se globoko v svojih pregrehah valja-
JVKr ljudem na zemlji!
LL*: • .,-f'f-
'■m

H tf '.
' 1 * J
Sveta
0, sveta noč, kako si lepa, ko legaš na goro in log! • Roke k molitvi zemlja sklepa— Mar sluti, da prihaja Bog T... Nad tabo zvezdni milijoni goreli niso še tako; kot biseri v kraljevi kroni bleste nocoj, na zemljo zro.
O, sveta noč, ti noč deviška, kakor otrok na krstni dan! Nad tabo glorija svetniška, pod tabo prt, iz zvezdic tkan. Vse belo, čisto, v hiši bajni, , kristal pripet je na kristal. So li v tej noči svetotajni prilile Jilijfe iz tali
noc.
O, sve^ta noe, kako si srečna! Kako ti srca si lastiš! Kakor da vstaja zarja večna, tako nam blaženstvo deliš. Prižigaš nam drevesce polno, navijaš usta nam v smehljaj; ti nam pričaraš v dušo boino že davno izgubljeni raj.
0 sveta noč, zares si sveta! Prinesla zemlji si Boga, zato nikdar ne bo ti vzeta zahvalna himna iz srca! Stoletja bodo odhitela, — iz zlatih vil, iz bornih koč še tebi pesem bo donela, o blažena, o sveta noč!
• M. Elizabeta.
li, kakor n. pr. Magdalena. Razmere med oblastnikom in prostakom, med mojstrom in delavcem so se pričele polagoma boljšati. V srednjem veku se je pričelo delavstvo probu-jati in družiti, za kar so se>, tudi kapitalisti) n zelo zanimali.. Tedaj je igrala vera v betlehemske jaslice, vera v vrt Get-žemani in vera v Kalvarijo — važno ulogo. Civilizirano krščansko ljudstvo je postavilo v Evropi krasne katedrale in velike univerze; graditelji teh stavb so bili prijatelji Deteta Jeausa, ki je ležalo za nas v betlehemskih jaslicah. Vsi ti možje so delali iz prave in čiste ljubezni do svojega sobliž-njega. Premoženje narodov tedaj ni bilo več v rokah posameznikov, in kjer je vladalo
siromaštvo, se je prizadetim pomagalo od strani bolj premožnih ; to pa radi tega, ker bi priprost plašč berača skrival morda samega Kristusa? Hlevček v Betlehemu je bil v resnici boren; vseeno je pa v njem stanovala Sveta Družina, vzor 'Vseh družin. Ta družinica je obstajala iz sv. Jožefa, priprostega tesarja, kraljeve družine ; iz Preblažene,Device, Matere Božje, in božjega deteta Jezusa. Iz te družine se je razvila podlaga praVe človeška družbe. Kristus, je to celo družbo posvetil, tako tudi vsakega posameznega, kdor se ja ravnal po njegovih božjih naukih. Dokler se rii svet obrnil od betlehemskih jaslic, tako dolgo je ostala Človeška družba posvečena, Starši so se zavedali
svoje visoke časti in velikih razmere, ko so se pojavili bo-
dolžnosti. Otroci so se naučili jubiti in ubogati svoje starše od Božjega Deteta.
In zatem je nastala revolucija. Ljudstvo je zavrglo Betlehem in jaslice v tabernak-lju. Glas Gospodov so zavzeli ničvredni posamezniki. Tedaj se je človeštvo spuntalo, kot oni angeli, ki so kričali: "Nočemo več služiti." Indi-
gokletneži, ki so razsekali betlehemske jaslice in raztrgali božji charter Božjega Deteta. Nastale so nove cerkve, nove vere, ki ne priznavajo vseh naukov Božjega Učenika. Ljubezen do bližnjega je pojenjala, j Zveze delavcev iz srednjega veka so se razdrle, kajti dandanes je kapital na čelu, ki hoče delavstvo uničiti. Med-
vidualnost se je obožavalo, da sebojna zveza, ki se je opirala si je vsak delal in jemal posta-1 na Kristusovo vero in Ijube-vo, neozirajose na postavo na-^zen, je pretrgana, kajti danda-šega Božjega Učenika. S (nes se noče nihče več na reveže tem je človeška oblast stopila ozirati; delavca se smatra, kot na svoj vrhunec. In zatem je da ne bi bil človek. Svet zo-nastopil kaos, ki je trajal zad- 'pet obožuje bogastvo. Po-nja štiri stoletja, do današnje- jhlepn'ost, lakomnost in oderu-ga dne. Videli smo sami, ka* (štvo vlada zopet narode. Na-ko je nered človeške družbe iz- rodi so na Boga in Njegovega premenil normalne svetovne sina v svojih proračunih popol-
Leto vm. — Volume VIU
noma pozabili, vsled česar so nastala večletna krvoprelitja, kakoršna nam kaže svetovna zgodovina. Možje, sovražniki Božjega Deteta, so začeli motiti svoje lastne sobrate tako, da je svet plaval v krvi in solzah. — Radikalizem se oznanil je ljudstvu z vrhov streh. Ljudstvo prepeva svojo himno sovraštva, namesto o človeški ljubezni. Generacije vstajajo, ne da bi se jih podučilo o naukih našega Izvali čar ja. Družine in domovi niso več podobni Betlehemu in Nazaretu^ Zakonske vezi »a več ne smatra za sveto. Družinsko življenje se razdira. Nezvesto^ ba se Vvdno- bolj in bolj širi. Z eno besedo: Dandanes smatrajo rakateraiki človeško življenje, (žal tudi pri nas, v Ameriki) -za povsem malenkostno stvar.
Čemu ves ta kaos, malover-nost, sovraštvo, jeza, vojna in nered? Čemu se neprestano preliva človeško kri že zadnjih osem let? Morda bo kdo rekel, da so temu vzrok politična nasprotstva, in nevoščljivost glede premoči in ekonomije?
Je pa pripisovati temu drugi važen vzrok in ta je, ker so narodi zavrgli božje nauke, izvirajoče h, Betlehema in Kalva-rije. Narodi in posamezniki so hoteli zavladati svet brez božjih in cerkvenih zapovedi. Božjo Modrost so hoteli zamenjati s človeško. Hoteli so izlečiti gorje umirajoče civilizacije, toda brez Božjega Zdravnika ob njeni bolniški postelji. Kaj nam je .torej dandanes potrebnega? Ali morda vee modemih iznajdb?
Novih posvetnih postav? Novih voditeljev, enakih Was-hingtonu in Lincolnu? — Ne, tega ne potrebujemo. Da bomo zopet napredovali, se moramo vrniti nazaj h Kristusu. Vrniti se moramo k betlehemskim jaslicam, kjer se bomo naučili modrosti in naukov za življenje. Mi moramo pripoznati oblast in nauke sv. Katol. Cerkve, ki nam že zadnjih 20 stoletij navtzlic vsemu nasprotovanju kaže pred oči našega Bo-ga-Človeka in Božjega Učenika, ne pa denarnih pohlepne-žev in veselega zabavnga sveta. Mi potrebujemo ženske in matere, ki bodo svoje življenje vodile po izgledu Kristusove Matere. Mi potrebujemo delodajalce, ki bodo dar lavce pripoznali za svoje bližnje in brate v Kristusu, — in delavce, ki bodo živeli pa izgledu sv. Jožefa, tesarja in re-dnika Kristusovega. Mi moramo v mladini vcepiti nauke sv. vere, katere je učil sam Kristus, da bodo čez leta postali dobri člani Človeške družbe, utrjeni v sv. veri in morali. Mi rabimo tudi 'može v javnem življenju, ki so neustrašeni in pošteni in ki hodijo po stezah Kristusovih. Ako bomo vse to dosegli, potem bomo lahko pri naših jaslicah in božičnih drevesc s pravim duhom zapeli:
1 'Slava Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volja!"
v
Bogu na višavah, mir na zemlji ljudem!" Blažena noč boži&na, spet te uživat grem.
Dvajset let je minulo — z doma sem hitel — kam T Sreče iskat in kruha, kaj hi me bilo sram!
Staro sem mater zapustil, grdbni očetov pomnik, blodil po svetu in zabil starišev ljubljenih slik.
Zabil, a ne za vedno: vračam nocoj se domov mater pozdravit jokaje, znance in rodni krov.
Tiho, svečano na zemljo sije zvezda oailijon; milo zapoje v cerkvi selski polnočni zvon.
Kake spomine vrabuja? 4'Ure mladostne, na vas, ko sem v čistem veselju sveti obdajal čas.
Kočo že gledam pred sabo, v sobi še luč lesketa. Ali po tolikih letih mati me pač spoznat"
Stafka pri medli sveči bere iz bukev nocoj. 4'Tukaj imaš me, mati," sin se povrnil je tvoj!"
"Sint Imela ga nisem. Toda, kaj se mi zdi t Davno že v hladni zemlji tvoja mati leži.
Urno hiti na grcfbe! Blizu cerkvenih vrat siva mati je tvoja legla na veke spat.
Zabila ni te do smrti. Zalbil le ti si nje; vse ti je odpustilo matere blago srce."
Pesem iz cerkve posluša tujec na grobu nem: "Slava Bogu na višAVah, mir na zemlj ljudem!"
Na sveti večer.
Snežinke so naletavale goste in velike kakor dlan. Snežena plast na strehi je kar vidoma rastla.
i
Zvečerilo se je, ko je stopila iz petnadstropne hiše na glav nem trgu visoka ženska postava, skrbno zavita v dolg plašč. Preko glave si je nategnila ka puco in vrat si je še poteebej zavarovala z -boo. Ko je stopila čez prag, je pogledala izpod malce povzdignjemega kri-Aa drobna nožica v svetle se bliščečih galošah.
Lise si je zakrila z gostim pajčcftanom, da je ni bilo moči prepoznati, ali oni lahki korak, ona živa kretnja, je pokazala, da mora biti še mlada. In ako se sme količkaj po stasu sklepatti na lice, bi gotovo v-sak trdil, da mora biti lepa.
Snežinke so naletavale vse gostejše ali glavni trg je bil vendar le poln šetajočega občinstva ki je glasno kramlja 3oč občudovalo v električni luči odisevajoče izložbe.
Bil je sveti večer.
"Sveti večer", je vzdihnila tudi naša neznanka, ko je stopila na ulico, in ako bi ne bil pajecdan tako gost, bi bilo oko pa^jivega opazovalca videlo, kako se ji je v očesu zaiskrila soLzica.
Zavila se je še tesneje v plašč in hitro stopala po snežnem trotoarju, ne da bi se ozrla v razsvetljene izložbe. Setalci so jo začudeno pogledovali, ali ona se ni zmenila za to, temveč ne glede niti na levo, niti na desno je hitela naprej.
Ustavila se je šele pred visokimi vrati stolnice. Nalahko jih je odprla in zaprla in vstopila v slabo razsvetljeno svetišče.
Tam spredaj je gorela v prvi klopi petrolejka in pred oltarjem z Najsvetejšim je brlela večna luč. Tajinstvena tihota je vladaJla v cerkvi in je motil
le lahni korak vsrtopivše neznanke, katera je z neko nervozno hitrico prekoračila presledek med klopmi in potem pokleknila prav v kotu za zadnjo klopjo.
Sklenila je roke in molila dolgo, dolgo...
Trg se je že skoraj popolnoma izpraznil, ko je maša neznanka zopet	iz cerkve, e tupatam je še bilo videti koga brzih korakov hiteti po po-belenem trotoarju.
"Seveda, vsak hiti domov, da se med svojimi poveseli današnji dan", si je mislila tudi ona, ko je sreč&vala zadnje mi-mogredoče, "samo jaiz sem menda tako sama v celem mestu, da nimam nikogar, ki bi ^ menoj zažgal božično dreve-
sce.
>>
Ni več hitela, ampak počasi je stopala mimo še vedno raz svetljenih prodajalnic.
Kar ji obstane oko pri prizoru pred velikanskim oknom galanterijske trgovine. Trgovec je za danes napolnit celo o-kno z otroškimi igračami in s-rdei med njimi je stalo bogato obloženo božično drevesce na katerem je žarelo nebroj elek triČnih lučk. Pred oknom sta pa stala deček in deklica.
Deklica, stara kakih šest let oblečena v lahko krilce, je držala z levico svojega kaki dve leti irtkjšega in ravnotako borno oblečenega bratca za roko, desnico pa je stisnila pod predpasnik. Oba sta zamaknjeno zrla v razsvetljeno okno.
"Milica, zakaj pa niso da-Aes tudi naša mamica prinesli božičnega drevesca domov, kakor lani!" se Oglasi končno deček.
"Zakaj ga niso prinesli, Janko; saj ves, da mamica ne mo rejo kupiti drevesca, ker so ibol

ni.
"Oh, kako bi bilo lepo, ko bi tudi pri nas imeli drevesce. Se celo jaslic nimamo", potoži zopet deček in ustnice se mu na-bero v jok.
"Le nikar ne jokaj, Janko", tolaži ga Milica. "Ko bodo mamica zopet zdravi bodo gotovo kupili drevesce, pa tudi jaslice bodo naredili."
Ali tudi njo je začel prema govati jok in kmalu sta si oba brisala solze.
"Zebe me, pojdiva domov", se obrne deček in pri tem zadene ob gospo, ki je že dailj časa stala za njunim hrbtom in s solzo v očeh poslušala tožbe nedolžnih otrok.
"Čegava pa sta, otročička", ju povpraša, "in kje pa stanuje vajina mamica ? Ali se ne boji za vaju, da bi se izgubila tako pozno?"
Deček se preplašeno stisne k deklici, da bi bila oba najrajši pobegnila. Končno se le deklica opogumi ter pokaže s prstom petnadstropno hišo v bližini:
"Tam-le stanuje mamica, pa je bolna ter ni mogla kupiti drevesca zato sva ga pa šla tukaj-le sem pogledat, ko je mamica zaspala."
Pa pojdimo skupaj, jaz stanujem tamkaj", pravi gospa in prime z vsako roko enega.
Ko pridejo v prvo nadstropje, postoji gosipa in pravi:
"Olejta, tu stanujem jaz. Kje je pa vajina mamica?"
"O visoko gori, čisto na vrhu," se oglasi deček, ki je dobil že precej poguma, ko je videl, da je gospa tako prijazna ž njim in s setrico.
"Pa pojdimo gori", de nato gospa in stopa dalje.
V petem nadstrqpju se ustavi trojica pred nizkimi vrati, na katerih je bila pritrjena vizitka. Luč na hodniku je le slabo brlela, da ni bilo mogoče prečitati imena.
Milica odpre vrata. Skozi majhno popolnoma tesno kuhinjo, v kateri tudi sicer ni bilo videti ničesar razun najpotrebnejše oprave, pelje dekli
K, B. K. JEDNOTE, 20. DECEMBRA_1922.
ca tujo gospo v sobo. Fredno je še vrata odprla, se je zaslišal suh kašeflj in takoj nato v-prašanje:
"Milica, «Ianko, ali sta vidva?"
"Da, mamica, midva, in pripeljala sva gospo!"
Neznanka se je stregla, ko je začula bolničin glas in hitro je pristopila k postelji. Bolnica jo začudeno pogleda in pra-
vi :
" Oprostite gospa da vam ne morem naproti; slaba sem, <la sekomaj že premikam. Milica, prinesi stol za gospo!"
Neznanka se je ozrla po sobi. Čedna je bila pač, ali siromašna, silno siromašna. Miza, na kateri je gorela luč, trije s-toli, star divan, omara in dve postelji, to je bilo vse. In mraz je bilo v sobi, katera že bržkone dolgo časa ni bila zakurjena.
Milica primakne stol k postelji, a tuja gospa se ne u-sede. Privzdignila je pajčolan in bolnica je gledala lep, bled obraz po katerem je teklo sol za za solzo.
"Ana, kaj tako te zopet najdem? Ana, kaj me ne poznaš? Ali ne poznaš več svoje tovar-šice Minke?"
Bolnica si je zakrila obraz z Pekami in bridko zajokak. Ko sta mala dva čula jokati mamico, začela sta tudi ona dva.
"Potolaži se, Ana, potolaži se in povej mi, kaj ti je privedlo do sedanjega staaiu. S pripovedovanjem si olajšaj srce in bolje ti bo. Pred vsem mi pa do voli, da skočim ^oli v svoje s-tanovanje in odložim cestno o-bleko."
Reksi hitro odide. Medtem sta Milica in Janko pripovedovala mamici, kje in kako sta se sešla z gospo.
Ni dolgo trajalo, kar se zopet odpro vrata, in gospa Min ka, saj sedaj jo že poznajo, 6e vrne v spremstvu dveh služkinj.
Kmalu je plapolal vesel o-genj v peči in dobrodelna toplota se je širila po sobici. Miza je bila pogrnjena. Na sredi mize je stalo bogato obloženo božične drevesce in gospa Minka se jo trudila z Milico in Jankom da nažge svečice na drevescu. Bolnica je pa s solznim očesom gledala ono trojico in šepetala:
"Hvala Bogu, ki mi je poslal resnico v najhujši sili!"
Gospa Minka je poskrbela, da je dobila cela družina dobro večerjo, in ko je z velikim trudom spravila otročiča v njuno posteljico, kajti nista se mogla ločiti od božičnega drvesca, potem je prisedla k bolnici.
"Torej Ana, sedaj mi pa le povej, kaka zla usoda te je zadela, da te najdem danes tukaj. Ali pa počakaj, povem prej jaz in potem šele ti. — Takrat, ko sve se ločili, veš, po končani šoli, sve šli vsaka k svojim starišem. Ti v Gorico, jaz pa v Trd. Obljubili sve si
draga moja Ana, da ti neko ko olajšam tvoje stanje. Ko zopet ozdraviš, bove začeli živeti novo življenje. A sedaj mi pa le
še ti povej, kako se ti je godilo, odkar sve nisve videli."
"Žalostna je moja povest',, povzame s slabim glasom Ana, "in nisem je še nikomur povedala, ali tebi draga Minka, ne bom zakrila ničesar. Tudi jaz sem se kmalu po najinem slovesu seznanila s človekom, kateremu sem darovala dušo in srce. Ali kakor veš,bil je moj o-če nižji uradnik ter ni imel lastnega premoženja. Jaz bi bila morala postati učiteljica samostojna in neodvisna, da pomagam svojim starišem pri vzgoji svojih bratov in sester, katerih je kakor veš, bilo še pet. Bili so vsi mlajši od mene. Ali spoznala sem onega, katerega nočem imenovati'. Ljubila sem ga in mislila, da tudi on mene ljubi, ali varala sem se, kruto varala. Stariši so mi branili,ali hotela sem delati svoji lastni volji, kar se ,je pozneje tako grozno maščevalo nad menoj. Poročila sva se brez dovoljenja starišev. Bil je slikar. Zbežala sva v Italijo, v Benetke, kjer sem povila Milico in Janka. Ali že tedaj, ko sem nosila Janka pod srcem že takrat sem videla, da moj mož ni več tak, kakor se mi je kazal prej. Iz-ostajal je od doma po cele tedne, in še takrat, kadar je prise je obnašal proti meni, kakor šel, je bil večinoma vinjen ter bi ne bila njegova soproga. Zaslužil je malo, in če bi ne bila sama prešivala celih noči, bi ne imela niti sebe, niti Milice hraniti s čim. Nekikrat je izosta-jal dalj časa kakor ponavadi. Ni me skrbelo zanj, kajti priznala mi boš v takih okončinah ugasniti ljubezen tudi v srcu najbolj ljubeče žene, ali iPoizvodovala sem za njim ne radi sebe, temveč radi otrok, kajti oqe je bil njihov, N(eki nje go.v prijatelj mi je sporočil da je pred dnevi pobegnil moj mož iz Benetk in ž njim znan sli karski model. Izvedela sem do volj. Nekaj časa sem še ostala v Benetkah. Ko se je pa rodil Janko, sem zapustila mesto ne sreče in se vrnila v Gorico. Moji starši so mi sicer odpustili, toda odrekli so mi vso svojo pomoč. Ostala sem sama s svojima otrokoma. Preselila sem se semkaj in služila vakdanji kruli s poučevanjem in ročnimi deli. Prevelik napor me je končno spravil v posteljo in tako si me našla."
"Ali o svojem soprogu nisi pozneje nikdar več slišala?"
"Pač. Čitala sem v nekem i-talijanskem časopisu, da se je vršil dvoboj med dvema slikarjema. Oba sta bila težko ranjena; eden izmed njih je kmalu
od zemlje do neba kipeč. Noč. Noč svetlejša od dneva—'božična noč. ?
Mesto, na zmrali zemlji v sanjali dihajoče, z iskričastim morjem električnih luči skozi meglo in mraz strmeče. Kam? Na ledenih uli&h odmev naglih korakov zakasnelcev. Cing-ljanje tramvajev, utrinjajočih se "z& ogli, v daljo izginjajočili da potihnejo do prihodnjega dne. Tu so žahreščalar široka vt'ata in v *vežo je utonila bela čepica, okrog vratu boa iz lisičje kože, gorak muf, šUme-č& obleka, fini čeveljčki, tam je presekala mrak teže kosmata kučma in duri so se zaprle za debelim bobrovim kožuhopi. VB
svetli sobi Se bo zasmejala rde-1bwa'ali" v Miklavžev rajt cim licem pogrnjena miza, z mi-1	, v-v ,
ze bo zazvonekljalo božično , "Mama, boiumo dreveaec]
Ldrevesce, yi kota bodo pomeži-	n<;ce
knile jaslice. Xn zakurjena Prezgodaj iztegaš ročico
peč, ob njej mehka zofa, poti-	Zorka — potrpi nekoliko! ce, medene in rozinove, vesele "Prosim, gospa, če bi— | |oči, smeh, veselje. Široka lica, začudene oči, na-Plamen žareč, še višji, nedoseg- penjajoče če grudi.
pri teti Brigiti, se bo dobil prostor drugod. Samo ozka luknjica, meter dolga deska, nad njo streha. Dolgo in široko je mesto, dolge in široke so hiše meter dolga deska pod streho je pa kakor kaplja v morju.
Tam, tista hiša, kako se ji svetijo okna! In petje se čuje, glasovir, gosli, citre. Ali vidiš, Zorka, ali slisiš? Tja, tja! Mleko in med se cedi tam, pojdimo, da bomo deležni mleka in medu še mi brezdomci.
Omahujoča senca v vežo, po stopnicah navzgor, na vratih s prstom prav rahlo in spodobno: trk, trk, trk! "Ojej!"
Ali so se odprla vrata v ne-

da si bove pitali. Ali kmalu so izostala pisma in potem nisem več čula o tebi. V našo hišo je hodil pomorski kapitan, ki se -je čimdatje bolj zanimal zame. Ljubila sva se in stariši so nama dali svoj blagoslov Ali le prekratka je bila najina sreča. Kmalu po poroki je moral moj Ivan na morje in v par mesecih se je vrnil; ali ni bil več oni kakor prej. Bled,bolj mrliču po doben kot živemu, je prišel na zaj, in še nekaj mesecev in bila sem vdova. Danes je ravno šest let, ko sem mu zatisnila o-či. Leta so potekla, ali pozabiti ga nisem mogla. Nisem več gledala onega morja, ki mi je vzelo najdražje na svetu. Starši so mi med tem umrli, preselila sem se semkaj, kjer sem preživela svojo mladost. Danes, ko sem se vračalla iz cerkve, sem našla na ulici otročička; pripeljala sta me, semkaj in našla sem tebe. Dovoli mi torej,
— moj soprog
Sočutno je prywa r gospa Minka svojo prijateljico za roko. Dolgo ste molčali. S stolpa bližnje crkve se je oglasil zvon, ki je vaSbil k pohiočniei.
4 4 Pustive prošloSt, draga Ana," je končno izpregovorila Minka. '
"Čuj polnočni zvon! Kmalu bo zadoneio po cerkvah angelska pesem: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!" Glej, Ana, tudi v najinih srcih naj odmeva ta veseli glas. Zahvali ve Baga da liaina je dal doživeti ta trenutek. Dovolj* sve pretrpeli. Odslej .pa naj vr lada v nama sveti mir, ki nama bo povrnil, kar nama je vzela prošlost;.če ne ravno-onega ali vsaj ono tiho srečo, ki jo daje človeškemu srcu zaupanje v Njega, ki se je danes rodil/ in pa zavest', da sve storili svojo dolžnost." •
t»
ljiv. Dolgi dimniki v tvornic pod njim kakor nizke, ugasle
"Tu ni prostora za sodrgo— ali jo vidite, strašilo, Bog se us-svece. V nebo zajedeni stolpi,!mili! Drugam pojdi, ženska — kupole, strehe palač in hiš — saj so ljudje dobri in usmilje-ob žaru tega plamena kupček ni.7'
igrač, ki so jih zmetali na dvorišče otroci.
Praznina, razlita od severa na ju£> od vzhoda do zahoda, je vzdrhtela. Na samotni ulici je zastokalo v materinem naročju dete.
"Kruha!"
Ob mračnih zidovih opotekajoča se senca. Glava zavezana v ponosno ruto, krilo zakrpano, čevfji raztrgani.
"Ko dobiva prenočišče, Zorka, bo tudi kruha dovolj."
Pa zbogom, gospa, in zdravi ostanite!
Samo pomota je bila, veš, Zorka, nič drugega. Kdo na svetu se še ni zmotil? Zablešči se včasih človeku iz daljave, misliš, da je zlato,'ko stopiš pa blizu, stojiš pred kupom žerjavice in pepela. Saj je mesto veliko in ta hiša ni ne prva ne zadnja.
Zakaj si se nasmehnila, Zorka?
" Tam, mama--"
To bo prava pot, otrok moj,
Dolga, dolga pot od kolodvo-1 Hiša, kjer svetlobo zagri-
njajo in je ne razkazujejo ljudem. Goljufiva je bila sijajna lupina — skromna skorjica bo ključ do jedra. Čim glo-
ra. V noč hropeči vlaki, natrpani do zadnjega kotička. Vlaki drveči, z iskrami temo seka^ joči, pobliskavajoči v diru sredi snežnih ravnin, kakor da se bodo ustavili nikdar. V srce režejo brlizgi lokomotiv. Brez-
imt
bije pa tiči jedro, tefri slajše je. 'i Prosim, gofepod~če bi ''' Tolst obraz, napet telovnik,
domci in jpotniki'so, ki se vo- roke v hlačnih žepih, zijo to noč; vozili se bodo, ko bo zasijala že zora, ko se bo po-smejalo na nebu solnce, ne njim, s snegom obloženim drevesom ob progi.
"Mama, mene zebe."
Zeblo je punčko že na vlaku. Strmela je skozi zakajeno steklo in usta so se ji zaokrožila v smehljaj samo, kadar so se prikazala nad plitvo reko počivajoča kolega v gldbeli samevajo^ čoga, z ledom omreženega mlina. Mama je slonela v kotu in ihtela. Tako je ihtela vsak dan, mesec dni, odkar ji je zasulo v rudokopu moža. Z možem so zasuli tudi njeno in otro kovo življenje. Veliko je ljudi, preveč, kakor listja in trave jih mrgoli. In vsi potrebujejo strehe. Zato je treba vsak pro-
po dvoboju umrl in tisti je bilpstorček izrabiti, vsak kotiček
napolniti, vsako luknjo nabasati do vrha. Kdor je zdrav, kdor dela, naj tudi živi — v luknji ali kjerkoli. Ti, ženska z otrokom zakaj živiš tu ? Mož ti je umrl, zbolela si od žalosti —na cesto, drugod si išči stanovanje. "V to luknjo prideva midva, jaz in moj mož in najini otroci — tako so mi napisali na ta-le papir. Čo ne verjameš, pa poglej." "Mama — —" Tiho, otrok! Kapljale so solze po blatni cesti do vlaka, v zakajenem vagonu, s kolodvora poti do tete Brigite — zdaj pa se ne spodobi več, da bi jokala, Zorka. "O Marička, kaj pa je tebe prineslo ravno nocoj k nam ? Ne morem ti pomagati, ljuba moja, saj sama vidiš, da se gnetemo v kuhinji kakor sardine v sodu. Včeraj je prišel brat in še zanj sem komaj poiskala prazen kotiček. Ni prostora, ni prostora! Na-rej pojdi, ljuba moja, dobila oš prenočišče in dela — saj so ljudje dobri in usmiljeni." Brezdomci ne jokajo. Ne jo-
Božična noč.
Spisal Zvonimir Kosem. Plamen bleščeč in visok. Kakor ogromen bengaličen kres,
■ "Kaj kaj, kaj? Kaj brbljaš?... Da ne poznajo ljudje sramote! Taka predrznost, slišite, in nocojšnjo £noč! Opoteka *e, pa si še upa nadlegovati poltene ljudi. Ne, pijank ne bono prenočevali — nič se n^iz-?ovarjaj, da si samo trudna in lačna, poznamo take tic ice. Naprej pojdi — saj so ljudje dobri in usmiljeni. Tam so vrata!"
Pa brez zamere, gospod, in zbogom!
Človeško srce, z upanjem napolnjeno, je kakor žoga: Vrzi jo ob tla — ne bo se ubila; stopi nanjo — ne bo počila. Kakor žoga se dviga odbito in poteptano upanje — iz tako trpežne kože je zvito to ubogo človeško srce.
"Naprej — saj so ljudje dobri in usmiljeni."'
Če je bilo svetlo jabolko črvi-vo, če je glodal v črni hruški 'rv, bo pa lesnika m'tfrda še ne-lačeta od črva in zato tembolj okusna.
"Tja, mama--"
Tja, Zorka, seveda. S smehom in veseljem, nabasana hiša, la brizga smeh se še iz svetlih špranj ob zagrnjenih oknih, da pljuskajo iz veže veseli vriski in se pozibava nad vegastiini durmi okrogla, z zeleno lučjo aalita buca.
"Prosim, če bi--"
Nič?
"Ali imaš denar, žen«ka?"
Torej nič?
"Ajde, ajde k vragu, ko pa ni prostora. Bil bi prostor, pa ti, ženska, nimaš denarja. Drugam se obrni — saj so ljudje dobri in usmiljeni."
Ti si se zopet nasmehnila.? Zorka? A tvoje ročice so mrzle kakor dvoje ledenih sveč, in kakor da nimaš v licih niti kaplje krvi več, Zorka.
Dokler to dihalo materino srce, se nič ne boj, Zorka. Se nikoli se ni zgodilo, da bi zmanj
kaj, Zorka! Če ni bilo prostora!gal obup nad materino ljube«-
Vse bos do/bila, Zorka: in gorko posteljico; in bos jaslice tako tepe, ka-
jih lepših še niso videle :e oči: Jezušček v' jasli-Marija in Jožef v hlevčku in voliČek, pred hlevom, jaslice došli pastirji z ov-li ob nogah in z jagnjeti v ju, na zelenem mahn zlati nad hlevčkom žareče zvez-le, ob zvezdi preipevajoči an-?lčki z vztrepetavajočhni be-| Jimi perotnicami. Ko boš vila te jaslice, Zorka, se bodo *le tvoje mrzle ročice in ni-toli več te ne bo zeblo v drobni Sebrazek.
»T
Kam še ni potrkala roka? Do katerih vrat se še ni povzpela omahujoča senca!
4'Naprej — saj so ljudje dobri in usmiljeni."
Kako — naprej? Mesta je konec; na zadnja vrata zadnje hiše so potrkali tresoči preti. In tam zunaj po neizmerni planja vi razlit led, sneg, mraz.
Iz mraka svetla čelada stražnika.
'4 Gospod stražnik, zaprite me, da ne zmrznem z otrokom na cesti. ''
Strog pogled, roka na držaju sablje.
1 'Koga pa si ubila ženska?"
"Nikogar nisem ubila."
no se ga je nalezla,
na, že nocoj -— kako bo omahovala šele jutri!"
Nazaj v mrak ugasila čelada, zlovešči zvenk sablje ob as-faltovi tlak.
4 * Mama--"
Samo nekoliko še potrpi, Zorka — in pod streho bodo stopile trudne noge.
Široka streha, v noč zasekana do samih zvezd. V mestnih ulicah med zidovi prhutajoči mraz se vali tu razgrnjen na široko med belino snega preko dremoine planjave. Voda tihe, med visokima bregovoma sanjajoče reke zamrzla: na dnu odsev luči z dolgega mostu. Tu v snegu, Zorka, tu v samoti — kaj trepečeš? Dolgo so hodile noge, dolgo je iskalo srce. Zdaj so prišle noge do cilja in srce je našlo, kar je iskalo. Bela postelja, bela odeja. Jaslice. Sanje.
Plamen do neba, plamen iz snega, plamen z biseri posut, da se leskeče postelja, da se les-keče tvoj obraizek, Zorka.
o je,
križa, ga objeti in se ga ponižno in zaupno. Rešitev bo prišla že tu na zemlji, ne
dvomimo, na vsak način pa kmalu, kajti vse življenje je
kratko____
Res, glej, že žari zarja večnosti, že obseva višave nastopajoče jutro! Preljubi se ne mudi in pride.
V tej zapuščeiiosti, neubrat-nosti in grenkobi se kaže jasno načrti božji, česar se moramo vedno spominjati.
S tem, da nam pristudi zemeljsko, hoče Gospod, da ne bi i-meli smisla za kaj drugega ko-kor za nefaN&ke stvari. "Iščite, kar je gori, mislite na to, kar je gori, ne pa to, kar je na zemlji."
Bog nočje, da bi našli tu na tfjmlji tudi eno samo popolno in trajno veselje. Povsod, celo v pobožnosti je trnje name-šano med rože in žolč med sladko pijačo. Nič ne more zadovoljiti našega ubogega sr
Iz plamena mil smehljaj:	ni6 ne potolaži naše,žeje.
"Ah bi rada k jaslicam, Zor- "Umiram, ker ne morem umre-ka, mati?"	*ti," vzkliknila je sveta duša v
Iz plamena bela, ljubeaniva hr^peneju po Bogu, ki ga ni
mogla videti.
— 4 4 Dobro nam je tukaj br ti, naredimo tri šotore!"
rocica: "Stopita!" '
Kres ogromen — en sam gozd Oster kašelj, roka na brkih, vasletelih bliskov od zemlje do.dvignite se, ura še "Potem se pa nikar ne šali, zvezd. Noč svetlejša od dne-;ni pri£la ' ge morate'v pro-
ženska, in hodi, hodi!... Pošte- va - božična noč._Ignanstvu, v dolini solz! Po-
i polnega •miru ne najdete razun v večni domovini!
"Mnogo je kristjanov, ki jih Bog kliče k velikim žrtvam, duhovnike, devio?, apostole, j redovnike. Bog jim veleva zapustiti očeta in mater, bra-
Na poti v večnost
Spisal L. Poulin. Prevod iz francoščine — po enajsti izdaji.
S tužnim in žalostniih srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je dne 25. novembra umrl moj ljubljeni soprog in oče peterih otrok g.
Jurij Stefanič.
Bil je previden s sv. zakramenti za umirajoče in dne 29. nov. pokopan na tukajšnjem katol. pokopališču. Prerano-umrli je dolgo časa bolehal za jetiko. Rojen je bil v vasi
Dobravice št. 22, občina Podzemelj, okraj Metlika na Dolenjskem, kjer zapušča enega brata, tukaj v Golden, Colo., pa mene, žalujočo soprogo in 5 malih otrok.
Spadal je k društvu sv. Roka, št 113, K.S.K.J. Denver, Colo, in k dr. sv. Jurija, št.103, Zapadne Katol. Jedno-te.
V prvi vrsti se zahvaljujem cenj. društvu sv. Roka, za izkazano zadnjo čast pokojnemu svojemu spbratu. Hvala družinam JoRn in Josip Mehlin za darovane rože in istotako hvala za darovane lepe rože tukajšnji šoli, ker za časa pogreba ni bilo šole, da so šle vse učiteljice na pogreb.
Pokojnika priporočam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem v molitev in blag spomin. Svetila mu večna luč!
Žalujoča:
Mary Štcfanič,
soproga.
Golden, Colo., R. 2. Box 174, dno 11. dec. 1922.
vin.
Smrtni boj srca.
Zakaj mori našo dušo včasih taka pivznota, taka glodajoča skrb, stud in negotovost? Zakaj nastajajo v duši temne noči, zakaj ta smrtni boj srca ?
Ti si srečen, življenje se ti [smeji nasproti in t^vabi na praznik, tvoje domače ognjišče ti nudi gorko srečo in vse ti gre po željah, zakaj tedaj v-časih otožnost, (Koliko ljudi bi moglo biti srečnih od sreče, ki se na svetu izgubi, je zapisal Balzac.) pobitost, zakaj vzdihi in brezpredmetne sol-<ze?
Se več! Ti si kristjan in se •bojiš Boga. Gospodu je odločeno mesto v tvojem srcu in ti mu služiš. In vendar te slišim vzdihovati. "Zakaj si žalostna, moja duša, in zakaj me plašiš?"
Morda si v vrstah pravičnih in tvoja duša se celo trudi po strmi, 'veličastni poti krščanske popolnosti. Popolnoma, to je iz vseh svojih moči hočeš delati v slavo božjo....
Kljub temu pa lega trpkost na tvoje srce, obdaja te neznana žalost, da zamrje smehljaj <na ustnicah in da se čuti srce v skrivnostnem strahu na vrtu Oljske gore. Bog se umakne tvojemu pogledu, nebo se pooblači in ni jb jasnine nad teboj. Trpljenje obvlada vsako vlakence najskritejših globin tvojega bitja in te križa na najbolj skrivne in neznane načina. Nihče te ne more umeti; sam ostaneš s svojim angelom v gluhi noči.
Rajši se govori o svoji bolesti so bolečine, ki jih trpi duša kristjanova in ki ni zanje izrazov, da bi jih razodela. Potrpežljivo ek pomudi pri svojem božjem Učeniku in združi se z njim brez besed v njegovem svetem smrtnem boju. Trepeti je treba nepi^stano. To je zmagovit in nezadržen zakon.
Vendar pa se vie prenaša, dokler smo gotovi sami sebi, dokler nam vest daje dobro' spričevalo in dokler nas glas v svetišču duše podpira krepi.
Kadar pa se Bog umakne, r vest, kakor nemiren pas, ne kaže več miru, ka-
dar Se bojazen, nezmiseln st- te in ^gtre in pozabiti očetovo rah, otožnost in tesnoba polas-lhišo. „In pozabi svoje !jud-te srca, tudi najboljšega, kada* | stvo in hišo svojega očeta." dušo nadleguje in mrači tisoč iTrenutek ločitve je pretresljiv, skušnjav v dvomu in obupu,	narava ima prečudno
kam tedaj?	lmov nad na£imi g^ Odpo-
0 Bog, kako grenke, kako jve<1 vcd 8l0vo, prijetni jok, to mračne ure! Rahločuteče du- 'udarja ( strašno silo na srce in še jih poznajo m se boje teh vžiga v prsih peko5 ogenj 0-poizkušenj, tega notranjega 5i se p0lnij0 s BO\zam[ in na-mučeništva. Svetniki so to ravno trpljenje dosega grozo-poizkusili in vdano vzdihova-<vit vrhunec Ta trenutek slo-Tedaj res zavlada "črna |wsa je morda v5asih ka_
li.
noč", kakor je nazval sveti Janez od Križa svojo knjigo, ki v njej govori o tej dušni zapu-ščenosti.
V	samoti tihi- često Bog Izbere dušo čisto si; Prek izkušnjav in prek
nadlog
Jo pelje k svoji radosti.
Zato, ker njemu draga je, Izvoli jo, ji milost da, Da bolj ponosna, blaga je, Da zanj bolj krvaveti zna.
Uboga in brez vse moči In pred ljudmi ponižana Naj išče luči, naj teži Bolj z Bogom biti bližana.
Telo ubogo, ki je v, njem, ' Pod bolečino zgrufi se. A skrito je takrat ljudem, Da duša z jokom hrani se.
Da jo poskusi, muči jo S trpljenjem novim dan
na dan.
V	ljubezni svoje luče jo Uči: Glej prah! mojih
ran!
Ne neha božja se strogost. Si duša mir želi? Zaman!' Bojuje se? Ostrejša ost Jo zmaga! Mir? Je bolj straža n.
Z gotovo rani jo roko
V	vsakfc?ri stvari, ki ceni In ljubi jo. Kako težko In nedoumno nam — živi!
V	postavo dela vklenjeno Kot jeklo obftikuje Bog
To dušo; vso razbeljeno Jo kot jezilo kuje Bog.
On vedeti če kot sodnik, Bo li v viharju vztrajala, Zakaj On tudi bo plačnik, Če se ne bo omajala.
kor oni, ko kristjan v navdušenju ria boje in mučenje vpričo preganjalcev in krvnikov žrtvuje svoje življenje. Prvi prizor ločitev s svojo neizmerno žalostjo, s svojo krutostjo, ki pretrese vso našo notranjost, ta pokažb jasno kristjanu žrtev y vsej velikosti, da okuša že v tem brezmejno grenkost.
"Kdo uide taki uri smrtnle-ga boja v srcu? Deklica, ki zapusti domače ognjišče, da gre v samostan, misijonar, ki zapušča domovino, vojak, ki ga
dolžnost iztrga sladkostim dru-inskega življenja in ga kliče na bojno polje, ocie in mati, ki vidita, kako smrt napravi praznoto v zibelki in hiši, vsak človek okusi ure takih težav, ure, ko bijeta narava in milost krvav boj, boj, ki vlada v življenju, da ga očiti in posveti.
"Kadar pri (Je tudi za nas taka ura, spomnimo Se zgleda a-postolovega. Recimo tu^i^ni onim, ki se strašijo nalin žrtev: "Kaj delate, da se jo-katte in žalite moje srce. Saj jaz nisem samo pripravljen zvezan biti, temveč tudi umreti zavoljo imena Jezusovega." Okrepimo se in bodimo pripravljeni na vsako žalost zaradi i-mena Jezusovega. To je trpljenje, ki tvori ceno in vrednost življfenja.
"Naj vzdihuje narava, naj trga ločitev srce, naj se tope o-či v solzah, Bog nam odpusti to slabost, pn obsoja le tiste duše, ki jokajo brez upanja ali | ki se ne znajo dvigniti in prijeti s pogumom kupe, v katero J je natolčila njegova roka greneče pijače. Ozrte se na Zve-i ličarja ob grobu Lazarjevem,
0 blagor ji, če tfrez tožba	.poglejte Marijo ob vznožju
Trpi, ko pride smrt po njo,	križa.
Smehljaje Bog ji roko da:	| "Jokajte, toda dvignite se
Tako pripelje jo v nebo.	zopet! Upajte, bodite srčni
Manuel, in upirajte pogled v nebo!"
t — —* - i
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Globoko in potrtega srca naznanjam vsem prijateljem in znancem vest o smrti mojega ljubljenega soproga
Antona Kalčič-a,
katerega je Bog poklical k Sebi dne 27. nov. t. 1. v staros-ti 53 let. Pokojnik je bil doma od Sv. Matije na Primorskem; spadal je k društvu sv. Jožefa, št. 7, K.S.K.J. Tukaj v Pueblo zapušča ženo Cilko in sina Antona. Pogreb se je vršil dne 2. dec. t. 1. iz dvorane sv. Jožefa.
Zahvaljujem se vsem prijateljem, sorodnikom an znancem, kakor tudi onim iz Trini-dad-a za krasne darovane vence in za vdeležbo pri pogrebu. Naj Vam Gospod Bog obilo poplača Vašo dobroto. Zahvaljujem se tudi cenj. društvu sv. Jož fa za udeležbo pri pogrebu.
Ljubljeni in nepozabni, dragi mi soprog! Počivaj v miru
v tej hladni ameriški zemlji in večna luč naj ti sveti. Žalujoča:
Cilka Kalčič, žena. Anton Kalčič, sin. Pueblo, Colo., 2. dec. 1922.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim in potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da nam je kfuta smrt v-zela iz naše srede, po kratki in mučni bolezni v grlu, našo priljubljeno hoarko in sinčka
Mary in Charles Sustaršič.
Mary je bila rojena dne 10. januarja 1915. v East Heleni, Mont. 'Umrla je den 5. decembra 1922 v Prosser, Wash., po 3 dnevni bolezni davici.
Charles je bil rojen dne 16. avg. 1920 v Prosser, Wash. Umrl 8. dec. 1922 po 5 dnevni bolezni.
Na ji skrene j ša zahvala onim, ki so nam pripomogli in nas tolažili v tem žalostnem času. Vama , draga nam hčerka in sinček pa želimo: Spavajta mirno v svobodni ameriški zemlji! Spomin na Vaju bomo vedno ohranili. - Na zopetno
e tamkaj nad zvezdami. Žalujoči ostali:
Anton in Mary Sustaršič, starši.
Tony, Rudy, Steve, Andy, bratje. Katy, sestra. • Prosser, Wash., dne 12. decembra 1922'.
Lokalne vesti.
—	Na Božični dan, dne 25. decembra bodo v nasi cerkvi sv. Jožefa sveto maše v naslednjem redu:
Prva sv. maša (peta) ob o. uri zjutraj, s sledečim petjem: 1.) "Adeste Fideles", pojejo mašni strežniki. 2.) Latinska maša, J. N. Bartholomeus. 3.) "Laetentur coeli"—R. Zupa-n6c. 4.) "Pastirci le hitro iz spanja!"—R Zupanec. — Tihe sv. maše se vrše ob pol 7ih i® in 7.—Pri 8. sv. maši se bo pelo samo slov. božione pesmi in sicer: "Raduj, človek moj!" "Slava na višavi!" "Pastirci ne spite." "Nocoj nebeška luč nam sveti.".— Pri 9. (šolski) maši pojejo otroci. — Pri 10. slovesni sveti maši se bo pelo isto latinsko mašo kot zjutraj. Sklepna pesem bo slovenska božična: "Angeljsko petje."— Popoldne ob pol 3. uri se vrše pete litanije Matere Božje.
Ker je Božič največji praznik v cerkvenem letu, zato je dolžnost vsakega vernega kristjana, da se s pobožnostjo ta dan vdeleži treh sv. maš. Kakor iz zgornjega sporeda razvidno, je naš vrli cerkveni pevski zbor izbral za letošnji Božič naj lepše pesmi, ki bodo poveličevale službo božjo. Pričakovati >e torej, da bode tudi letos na Sv. dan naša slove;i<ska cerkev pri vseli službah božjih polna vernikov.
—	Dne 21. jan. 1923 popoldne, in, zvečer priredi Pevski zbor cerkve sv. Jožefa v "Slovenia" dvorani koncert z dvema zabavnima igrama. Dne 4. febr. se bo pa to prireditev obnovilo v Waukeganu, 111., da se pa ta način odzovemo waukeganskim igralcem in pevkam povodom njih minule prireditve v Jolietu v korist naše cerkve.
OBOŽEVALCI DREVES.
V notranjščini Cejlona (Azija) prebivajoo Cingalezi, ki ne
verjamejo v zdravila belokož-cev. Oni verjamejo v duhove dreves, ki skrbijo za njihove zdravje. Če na primer kdo o-boli, tedaj okrasijo deblo drevesa s cvetlicami, napravijo Ogenj v katerega mečejo jaz-mp in darujejo mlado kozo. Mi tu v Ameriki ne obožavarno dreves na ta način. Mi jih le visoko cenimo, vendar rabimo njili ljubje ali listje ter jih pri-mešavamo v naša zdravila. Zmesi v Trinerjevem zdravilno grenkem vinu so izključno iz rastlin. To zdravilo, nepreko-sljivo za slab tek, slabo prebavo, pline v črevesju, glavobol, splošno pobitost in podofbne želodčne nerede ne vsebuje prav nobenih kemilkalij. Isto je im-rstno zdravilo, brez katerega ne morete biti, ako hočete biti dobre volje na božične praznike. Vsak lekarnar ali trgovec z zdravili ima Trinerjeva zdravila v zalogi. Ali imate že Trinerjev stenski koledar za leto 1923, ki je prekrasno u-metniško delo? Če ga še nimate, pošljite 5c za pokritje poštnine na Jos. Triner Company, Chicago, Illinois. Voščimo vsem vesele božične praznike!	Advertis.
SVOJI K SVOJIM!
^(Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East C. St Pueblo, Cola
PRISELJEVANJE IZ STARE-
GA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto
Pišite meni da Vara naredim pravilne in dobre prošnje, če oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar " za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
NE PUSTITE
se podleči boleznim, katere so še ozdravljive; operacije so nevarne, ter v 95% slučajih nepotrebne. Ako ste bolni, oprimite se naravnega načina zdravljenja-Kiropraktike.
Kiropraktično zdravljenje je naravno (brez medicin, 'ali operacij), s katerim se da doseči uspešno zdravljenje pri kroničnih in akutnih boleznih, pri katerih so bila že vsa druga brezuspešna.' Na stotisoče bolnikov se dnevno obrača in poslužuje tega zdravljenja, potom katerega o-zdravijo v primemo kratkem času. V takih slučajih, ako hočete ozdraviti se obrnite na domačega, ali slovenskega
kiropraktorja.
DR. JOS. M. JEVNICK, D. C. Ph. C.
805 N. Chicago St.	JoUet, 111.
Uradne ure: 9—11 dop. 2—4 pop. in od 6—8 zvečer. Ob nedeljah od 9—10 dopoldne.
Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem v Chisholmu in okolici želimo
vesele božične praznike in srečno ter uspešno Novo leto 1923.
IB &
» »

First National Bank
Chisholm, Minnesota.
Vsem uradnikom (icam) krajevnih društev, cenjenim članom in članicam K. S. K. J.
ŽELIM VESELE ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER SREČNO, VESELO IN USPEŠNO NOVO LETO.
Josip Sitar, gL predsednik K. S. K. J.
PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER SREČNO, VESELO NOVO LETO!
• > \ želim vsem odbornikom in odbornicaui krajevnih društev, vsemu čia/nstvu naše Jednote in prijateljem ter znancem! . ' e 7 1
Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.


itstiiW

1004 N. Chicago St
lovenske Katolrsk« Jednote v Združenih državah "I
_ameriških._
Uredništvo in ttpravniitvo:
Telefon 1048.
JOLIET, ILI*
Za Člane, na* leto
Za nečlane______
Za inozemstvo
Naročnina:
OFFICIAL ORGAN oi the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC VNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order.

Issued every Wednesday.
1004 N. Chicago St
OFFICE:
Phone: 1048
JOLIET, ILL.
Uredništvo in upravništvo "GLASILA K. S. K. JEDNOTE"
želi vsem glavnim odbornikom K. S. K. J., starim in novim odbomikom(ieam) krajevnih društev, vsemu članstvu naše Jednote, sotrudnikom in čitateljem lista ZDRAVE, VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO.
Ivan Zupan, urednik.
Kampanjski glasovi.
KAJ MISLI KATOL. ČASOPISJE O NAŠI KAMPANJI?
V 145. številki znanega katoliškega lista "Edinost", ki izhaja v Chicago, 111., je bil na uredniški strani priobčen naslednji uvodnik glede naše velike kampanje za priddbitev 300C novih članov (ic) obeh oddelkov.
Veseli nas, da je našla naša velika kampanja odmev in zanimanje tudi v drugih kroigili, oziroma med našimi somišljeniki in prijatelji.
Iskreno želimo, da bi obrodil navedeni članek "Edinosti" v krogu njegih čitateljev in splošno med katoliškimi Slovenci v Ameriki — obilen sad! Čim več nas bo skupaj pod enim praporom, tem močnejši bomo v borbi tudi za našo versko stvar. Oori omenjeni uredniški članek se glasi dobesedno sledeče: "Za večjo in močnejšo K. S. K. J.!
Naši verski nasprotniki prav radi špiknejo katoličane, da smo nazadnjaki in zaspanci. Da smo katoličan je nazadnjaki zato, ker smo katoličanje, ta dokaz nam naši nasprotniki še vedno dolgujejo in ga tudi bodo, dokler te trditve ne prekličejo in ne spoznajo, kako globoko so se motili, ko so nas psovali z nazadnjakL
Ne moremo pa tako krepko zavrniti naše nasprotnike, kadar nam zabelijo pod nos, da smo zaspanci. IJe rečem in ne mislim s tem vse ameriške slovenske katoličane, lahko pa in z dokazi podprem, da velika večina slovenskih katolikov v Ameriki je zaspana — spi spanje pravičnega — in ne agitira pre-pridno za katoliške ideale. Pa če bi mi hotel kdo izpodbiti ta dpkaz, mi bo ostal proti-dokaza prav tako dolžan, kakor nam dolgujejo dokaza naši-verski nasprotniki, ko trdijo, da smo katoličani nazadnjaki zato, ker smo katoličanje.
Priznam, da biti odločen in izrazit katoličan v današnjih dneh, ko se celo peklo zaklinja proti krščanstvu in njeni Cerkvi ni brezpogumna stvar. Toda, tedaj, ko je sila, ko se bije ljuta bitka za obstoj, tedaj je treba rekrutov, svežih moči, da branijo to, za kar se bije boj. Zato je pa danes tisti katoličan, ko se postavi odločno v boj za krščanstvo proti njegovim sovražnikom velik junak v očeh vseh prevdarnih katoličamov.
Naši sovražniki mobilizirajo svojo vojsko že'desetletja med našimi rojaki v tej naši novi domovini. Imajo svoje podporne jednote, za katere neprestano rekrutirajo nove sile. V vsaki naselbini imajo svoj "Recruiting Office.' V spretnosti jih je v resnici težlko. prekašat i. Najprvo rekrutirajo novinca v svojo Jednoto. Ko je v tej Jednoti nekaj časa, skrtri prav pridno jednotino glasilo, da mu nalije novega protikrščaliskega prepričanja v srce. Ko mu ta nekoliko omami dušo in srce, ga rekrutirajo v socialista in njih cilj je dosežen. Tako naši nasprotniki dan za dnem delajo. In mi... 1
Mi pa — smo spali in spimo! Kar javno izpovejmo brez sramu! Če mislimo to tajiti, varamo samega sebe, to se pa nam ne bo izplačalo! Sprejmimo ime zaspanci, ker ga resnično zaslužimo, če tudi ne vsi — a velika večina ga. Poprej, ko zamoremo naše sovražnike prijeti za dokaz, se moramo požu-riti, da si otresemo zaspanost iz svojih ram. Po tenrpa jih lahko primemo ža jezik.
strani pa lahko s korajžo stopimo pred nase so vraramike in pred celi svet če .potreba, in lafcko vedno dokažemo vsem, da mi katoličan je nismo res nazadnjaki zato ker smo ka
toličanje — ampak ravno obratno, veliki naprednjaki pred brezverci, ki so zavrgli svojega Boga in mu odpovedali zvesto bo.> Mtpa/kot verni kristjani imamo še ta dragoceni biser svojih očetov in mater sv. vero fcn svojo narodnost, -- smo napred njaki, in ne naaadnjaki!
Nobenega Slovenca, katoličana naj ne bo nikdar in nikjer potreba 'biti sram zato, ker je katoličan. Ampak ravno nasprotno ponosen naj bo, da je ta biser obdržal v svojem srcu, medtem, ko ga nekateri mečejo proč. Nikjer in pred nikomur naj me bo Slovenca, katoličana sram, nositi na svojih prsih znak kaitoJiškega ali cerkvenega znaka. Kdor se tega sramuje, je velik "slacker" bojazljivec. Kdor se ti posmehuje radi ka, takega, tisti ni vreden niti tvojega pomilovanja. Takega člo-vega, ki te hoče abadati radi kaj takega ignoriraj — prezri Od pristnih Amerikancev sploh kaj takega ne boš doživel. Ka, takega znaš doživeti le med kakimi propadlimi barabami, ki svoje pameti in jeeika voč kontrolirati ne znajo.
Te dni se je otvorila pri največji SLOVENSKI KATOLI ŠKI JEDNOTI KAMPANJA ZA POMNOŽITEV ČLANSTVA. List Edinost, kot katoliški list, si ob tej priliki šteje v dolžnost dvigniti svoj vabilni glas med vse svoje cenjene naročnike in čitatelje, dai naj vsa'k in vsaka pristopi tekom te kampanje sam ali sama v KRANJSKO SLOVENSKO KATOLIŠKO JEDNO TO, če ste pa sami že v tej Jednoti skušajte nagovoriti za pri sto^v Jednoto svojega prijatelja ali prijateljico. Če to naredimo, tekom tega časa, bo naša KATOLIŠKA PODPORNA JEDNOTA ne samo mogočna ampak tudi mnogo večja od vsake nasprotne in mi pa katoliški Slovenci v Ameriki bomo oprali svoje ime, da nismo res zaspanci «— ampak agilni in delavni za katoliško stvar in katoliške ideale.
Za vsako stvar, ki temelji na katoliških principih smo še vedno biJi in tudi vedno -bomo. Iz tega stališča smo tudi za večjo in močnejšo KRANJSKO SLOVENSKO KATOLIŠKO JEDNOTO, ker umevamo, da večja katoliška Jednota pomenja večjo moč na naši skupni fronti, ki je, če se tudi tu pa tam malo razlikuje, nazadnje ena fronta — ena sama katoliška fronta! Zato kličemo vsem svojim čiateljem in naročnikom: vsi ki še niste člani te mogočne Kranjsko Slovenskd Katoliške Jednote, vsi pod njeno okrilje! Čitatelji, ako v vaši naselbini ni še lokalnega društva te Jednote, skrbite, da si ga ustanovite prej, prej ko mogoče. Vsem še enkrat krepko: naprej za večjo in močnejšo K. S. K. J.!
Rojaki katoliški Slovenci! Naša rešitev, našnapredek vse to leži edino v močnih katoliških društvih in Jednotah in v močnem katolikom tisku. Zato agitirajnio, zato delujmo in 'ilaši cilji bodo doseženi! S tem napredkom se bo ojačila tudi armada katoliške Cerkve. Katoliška vera bo dobivala zopet močna tla med naišimi sedaj zapuščenimi rojaki, zato bodo skrbela katoliška društva in katoliški tisk. Močnejša tla bo dobila tista vera o kateri piše Dr. Ruville: "Katoliška vera je človeškemu življenju taka podlaga, da ji ni para med vsemi verami na svetu v pravičnosti in njenih lepih naukiji za življenje!--"
OKLIC
na članstvo društva sv. Frančiška Sal., št. 29, Joliet, 111.
Ker smo čitali v št. 50 Jednoti nega "Glasila" pomeril jiv ylanek "Posnemanja vredno!", kakor tudi apel raznih društev naše Jednote za. pridobivanje novih članov(ic).
Ker se je kampanja pričela dne 1. decembra za dosego 1000 novih članov(ic) odraslega, in 2000 članov(ic) mladinskega oddelka.
In ker društvo sv. Frančiškega Šaleškega št. 29 ni o tem ničesar odločilo na svoji letni seji dne 3. decembra,—se je dne 17. t. m. sestal društveni odbor in sklenil, da ima vsak novo-pristopli Član(ica) za nedoločen čas prost pristop v društvo sv. Frančiška št. 29, kajti omenjeno društvo je bilo že večkrat v tekmi za dosego razpisanih nagrad, in večkrat -se nam posrečilo doseči naš cilj. — Zato bratje, na noge tudi sedaj, v tej veliki tekmi, da zopet odnesemo kako nagrado najsi bo že v odraslem, ali mladinskem oddelku.
Dasiravno naše društvo vedno raste, vendar ne smemo mirovati, ampak naš cilj naj bo, da se nas bo v bližnji bodočnosti zbralo pod novo zastavo društva sv. Frančiška Sal. najmanj petsto članov (ic) odfraslega, in enako število mladinskega oddelka. Mi iskreno želimo, da ko bomo prihodnje leto blagoslovili novo zastavo našega zaščitnika, sv. Frančiška,"Sal., da bi nova zastava o priliki Magoslovljen ja imela pod svojim okriljem 1000 članov (ic) v vsakem oddeiku.
Da se nam pa zgoraj omenjeni načrt uresniči, je trefca, da vsi zanj agi tiramo, kajti polje je še veliko, in najdejo se še rojaki, ki bodo z veseljem pristopili v tako veliko m napredujoče društvo. Treba je le, da jih seznanimo, kako koristno je biti pri društvu pri katerem se deli v slučaju bolezni lepa podpora, in v slučaju smrti pa priskoči na pomoč naša slavna K. S. K. J., kot dobra podporna *mati svojih otrok; saj je že od vstanovitve dosedaj izplačala $2,137,336.00 in ki je že nad 100% solventna.
Drafci rojak (inja)! Ali ni to ogromna svota? Dva milijona sto sedem in trideset tisoč tristo šest in trideset dolarjev? Pomisli, koliko solza se je že o tem utrenilo; težav in stroškov olajšalo, ko poseže bridka smrt, in si izbere enega, ali drugega iz družine da nastanejo gotoVi stroški. In ko potrka društveni zastopnik na vaša vrata, in vam prinese ček, s katerim si vsaj nekoliko olajšate vaš tužni položaj. — Kolika pomoč in tolažba! —
Kako je pa žalostno, ako eden, ali drugi umrje, ki ni pri nobenemu društvu'in nima ne sredstev, ne prijateljev, da bi mu saj skromen pogreb preskrbeli! — Pomislite vse to, in ne odlašajte, ker prekmalo ni nihče zavarovan. — Žali Bog, dosti jih je pa, ki so zlati čas že zamudili, da se danes kesajo, toda zanje je že — prepozno.
Cenjeni rojaki (nje)! Ko vas naš društveni član obišče, in vas nagovarja za pristop v društvo, ne odlašajte, ker je mogoče to za vas zadnja prilika in opomin, kojih ne prezrite, ampak pristopite v društvo in K. S. K. Jednoto.
Torej cenj. sobratje, na noge in na plan! Našo geslo naj bo: Vsak po enega novega kandidata za prihodnjo sejo, ki se bo vršila dne 7. Januarja 1923. In ako se nam zgoraj omenjena, želja	&K& ta--najlepši novoletni dar, položen na altar dr. sv. Frančiška Sal. št. 29, K. S. K. J.
Končno želimo vsem članom in članicam našega društva, kakor tudi vsemu članstvu K. S. K. J* vesele božične praznike, ter zdravo, srečno in zadovoljno novo leto 1923. Dalje želimo, da bi naša velika kampanja kmalo dosegla zahtevano število novih članov((ic) in se kmalo zaključila v popolno zadovolj-nost vseh onih, ki se za to trudijo.
Sobratski pozdrav na vse članstvo K. S. K. J.
Društveni odbor: Martin Težak, preds., John Gregorich, ta j., Simon fietina, zast.
Društvo sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111.
Dasi sem one člane, ki dolgujejo dva ali več mesecev že opominjal, da naj poravnajo dolg, jih s tem še enkrat opominjam, da za gotovo to storijo do 27. t. m., da mi bo mogoče predložiti čiste knjige v pregled nadzornikom. Kdor se ne bo o-ziral na ta poziv, se bo ž njim postopalo po društvenih in Je-dnotinih pravilih. Sobrat8ki pozdrav,
John Pfut, tajnik.
Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn.
Društvo je imelo svojo redno mesečno sejo, dne 10. dec. in volitev odbora za prihodnjo leto; članstvo se je seje udeležilo polnoštevilno. Izvoljeni
so bili sledeči uradniki:
Predsednik Jožef Oblak; podpreds. John Dragovan; tajnik Frank Schweiger; zapisnikar John Zavodnik; blagajnik George Nemanich str.; zastopnik John Tekavec str.; gospodarski odbor: Marko Težak; Torn Ercliul ml.; Joe Vajda; bolniški odbor. Frank Oblak, John Vajda. Stefan Ahčin; reditelja: John Zobec ml. in Tony Zobec; zastavonoše: John Tekavec ml., George Nemanich ml. Naše društvo je v etu 1922 izplačalo 550 dol. 50c. bolniške podpore. Dohodkov smo imeli letos $3075.91, stros-tov pa $2914.12. Največ smo imeli stroškov v septembru, namreč $387.36. V blagajni imamo sedaj blizu $1,000.00.
Naše društvo plačuje dneV-no $1.— bolniške podpore. Rojaki in rojakinje, pristopajte zraven..
Tukaj v severni Minnesoti i-mamo že dosti snega in tudi dokaj občuten mraz, parkrat smo imeli že 28 stopinj pod ničlo in ravno danes, ko to pišem prav hudo burja brije, (kar
>rez brivske britve). Tukaj e umrla rojakinja Marija Er-avec, v tarosti 60 let, šla si je iskat, zdravja k zdravniku 3ums na Two Harbors, pa jo podlegla težki operaciji; tukaj Soudan zapušča že par let brolnega ,soproga in 3 sine, izmed kaosih je eden že ože-njen.
Z bratskim pozdravom, Frank Sehweiger, tajnik.
Društvo sv. Petra št. 30, Calumet, Mich.
Društvo sv. Petra, št. 30, K. S.K.J., jo imelo svoje letno glavno zborovanje, dne 10. dec.. Takoj po redni mesečni seji je predsednik Math F. Kobe sklical članstvo k redu in je ob enem z navdušenim govorom omenil pomen zborovanja, in priporočal, da naj vsi člani delujejo služno in z bratsko ljubeznijo za napredek društva in K.S.K.J.
Nato je tajnik podal poročilo poslovanja v pretočenih e-najst mesecih t. 1., na kar je. slecfila debata o različnih zadevah za izboljšanje društva. Sklenjeno je bilo:
1. Vsi člani(ice) na potnih listih, kakor tudi vsi oni člani (ice), kateri stanujejo izven društvenega sedeža,\to je: kateri pošiljajo prispevke potom pošte, plačajo v mesecj^ januarju vsak po 25c., kot posebne stroške za celo leto.
I 2.) Vsi oni člani (ice), kateri pošiljajo prispevke potom pošte., naj isto pošljejo na društvenega tajnika, in on bo poslal nazaj pobotnico za sprejeto svoto.	*
3.)	Član, kateri je bolan (na bol. podpori) ako je zmožen hoditi, mora biti pričujoč pri seji, ko se bo glasovalo glede njegove bolniške podpore; isto tako je dolžnost bolniških nadzornikov, da se vsake seje vdeležijo; v slučaju da bi bil bolniški list predložen pri seji, pa da ni navzoč dotični bolnik, ali pa bolniški nadzornik, tak bolniški list bo odložen do seje v prihodnjem mese-cu.
4.)	Mesečni prispevki naj bodo poravnani najkasneje do 22. (dvaindvajsetega) dne v vsakem mesecu; član(ica), kateri ne bo poravnal (a) prispevkov do tega časa, bo njegovo (njeno) ime poslano s poročilom na glavni urad K.S.KJ., to pomeni, da bo suspen-dau(a).
Za tem je sledila volitev odbornikov za prihodnjo leto 1923. Toda volitev ni šla tako gladko, kot je bila navada pred več leti nazaj, ko je bilo za vsak urad več kandidatov, kot imam prstov-na roki; žali Bojr, dandanes pa se vsak član boji prevzeti kak posel in katero si bodi odgovornost; da- J siravno so vsi stari odborniki nagovarjali članstvo, da si naj izvolijo mlajše člane v odbor, kateri bi morda imeli več uspeha za pridobitev novih čla-nov(ic), ampak vse priporočilo in vse opominjanje je bilo brez uspeha, tako, da navsezadnje so morali ostati v uradu vsi ^ari odborniki. Izvoljeni so bili vso soglasno, in sicer: Za predsednika Math F. Kobe, podpredsednik Math Likovič, tajnik in za stop. John R. Ster-benz, blagajni k Mike Klobučar; za nadzornike: Mih. Gregorčič, Jožef D. Grahek in Math Rogina. Maršal in vratar: Anton Bolite, v porotni odbor. Jožef Vidoš, John Smalcl in Frank Pantelo; nato je bilo zborovanje zaključeno.
Z bratskim pozdravom, John R. Sterbenz, tajnik.
174 Woodland Ave., Laurium, Mich.
Društvo sv. Barbare, št. 40, Hibbingr, Minn.
Naše društvo1 je imelo svoje glavno zborovanje dne 10. dec. t. 1. Izvoljeni so bili sledeči uradnjki:
Predsednik Peter Stark, podpredsednik Jos. Mušič, tajnik in zastopnik John Povsha, podtajnik Marko Stark, blagajnik Jakob Gk?rzin, boluiški načelnik Anton Kromar, za Chi-sholm: Math Geršič; za Mor-
ton Location Frank Mihelčič; za Kitzville Marko Marolt; pregledovalca knjig: Jos. Zajec Jakob Gerzin; zastavonoša Frank Strumbel, banderonoŠe; John Bukovec, Al. Pucelj ml., Anton Petrič ml.; maršal Martin Božič, redar John ArkoX 1 Vesele božične praznike veščim vsemu članstvu.
Joe Zajec, tajnik.
VABILO.
Društvo sv. Jožefa, št. 41, K.S.K.J. v Pittsburgh, Pa., de priredilo velik banket,
Jolietu, III, dne 2. gprila 1894. Inkorporkan* T Jolietv* državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET. III.	Telefon 1048.
RAZPOREDBA DENARJA PO, SKLADIH:
Smrtninski sklad ...................................$ 507,222.56
Rezervni sklad ..................................... 449,525.46
Poškodninski sklad ................................. 12,548.15
Dolgotrajni bolniški sklad ................{Ji;..»J 30.25
Centralni bolniški sklad ............................. 744.25
Stroškovni sklad ...............................- . 4,786.72
Konvenčni sklad ....................... 9,308.10
Imetje odraslega oddelka 1. p jvembra 1922 ...........$ 985,165.48
Imetje Mladinskega oddelka 1. nov. 1922 ............. 26,969.14
Skupno premoženje ........................$1,012,134.62
Skupno število članstva obeh oddelkov 1 novembra t. L je znašalo 19,302.
SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%. Od ustanovitve do 1. oktobra 1922 skupna iaplačana podpora $2,137,336,00.
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednici Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, I1L I. >edprad»ednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Cola. II. »o4»r«fce<toik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Gkvni tajnik: Jo«ip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. ZafiMikar: John Lekan, A06 Marble St., Joliet, 111. Blagajaik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St, Waukegan, I1L Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, I1L Martin Shukle, «11 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, III.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kotnpare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, lit John DsAaac, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Telefon 104&
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111.
, Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S K. JEDNOTE, 1004 N. Chfcago St, Joliet I1L
s. Lovrenca, št. 63, Cleveland, 0.
Društvo sv. Lovrenca, št. 63, K.§.K.J. Cleveland, O., je na seji, dne 10. decembra izvolilo
sledeče uradnike za prihodnje leto 1923:
Predsednik John Vidmar, podpredsednik And. Slak, tajnik John Rogelj,II. tajnik Jos. Trček, pom. tajnik Ig. Godec, zapisnikar An,ton Adler, blagajnik Jakob Jančar, zastopnik Andrej Slak, Nadzorniki: John Perko, Jos. Kane in
Frank Novak. Zastopniki S. N. Doma: John Perko in Anton Potisek. .
K bližajočim praznikom voščim vsem Članom in članicam K.S.K.J., osobito pa članom in članicam našega društva vesele božične praznike, ter obenem srečno in veselo Novo leto; novemu odboru pa mnogo uspeha na društvenem polju!
Z bratskim pozdravom,
Anton. Kordan, tajnik.
ozdravljam vse e K. S. K. J. sirom Amerike in jim želim veselo božične praznike in srečno Novo leto 1923.
John O solin, tajnik.
Box 492.
v_____Ludovik Perusek, zapiske*. j nikar John Jordan, blagajnik Ker se ravno vrši kampanja in zastopniki
6. januarja 1923 v K. S. Do- nemu odboru, da bi naša Jed mu zvečer ob 7:30. Ta ban-
kot bo prirejen v proslavo 25 letnice društvenega obstanka.
S tem uljudno vabimo vsa cenj. sobratska društva in cenj. slovensko občinstvo, da nas pri tej redki slavnosti s sv6-jim obiskom poč as te. Sodelovalo bo iz prijaznosti si. pevsko društvo "Prešeren."
Kličemo torej vsem skupaj: Na veselo svidenje dne 6. januarja na našem banketu!
Odbor.
nota čim prej pridobila 1000
novih članov(ic) v Odraslem čilo, tla se društvene seje vrši
Društvo sv. Jurija, št. 64, Etna, Pa.
S tem naznanjam vsem članom našega društva, da je društvo na svoji glavni seji, dne 10. dec. izvolilo sledeči odbor
za leto 1923:
Predsednik John Skoff, pod-preds?d. Jurij Novak, I. tajnik Stanko Skrbin, II. tajnik Ili-ja Rukavina, zastopnik John Skoff, predsednik bolniškega odbora Janko Zugčič; nadzorniki: John Stojnic, Stanko Zu-goj, Štefan Buršič. Na tej seji se jo tudi zaklju
Društvo sv. Petra in Pavla, št.
51, Iron Mt. Mich.
Stem poročam članstvu našega društva, da so bili na letni seji soglasno zopet izvoljeni vsi stari odborniki. .
Želeč srečne in vesele božične praznike vsem članom (i-cam) K. S. K. Jednote, ostajam
S sobratskim pozdravom, Anton Podgornik, tajnik.
Društvo sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind.
S tem naznanjam imena odbornikov našega društva za prihodnje leto:
in 2000 v Mladinskemi oddelku.
Frank Sabotin, tajnik.
Iz urada dr. sv. Srca Jezusovega, št. 54, Chisholm, Minn.
Tem potom naznanjam vsem članom in članicam našega društva, živečim izven mesta (na potnih listih) in ob enem vsem članom, kateri se niso v-deležili naše glavne seje, dnč 3. decembra, da so bili izvoljeni za leto 1923 sledeči uradniki:
Predsednik Anton Mehlo. podpredsednik Luka Trhlen, I.
Žajnik Frank First mlajši, zapisnikar Anton Refpeshj, zastopnik Frank First starejši, blagajnik Maks Robnik. Nadzorni odbor: Frank Okoren, Ignac Klančnik, Ignac Zamer nik, reditelj Anton Repesh; zastavonoše: Ign^c Klančnik in Jakob Podbrežnik.
Društvene seje se bodo vršile vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v navadnih društvenih prostorih. Naslov društvenega tajnika za prihodnji čas je: Frank First,
Predsednik Anton Grbajs, 220.W. Birch St. Chisholm,
2802 W. St. Clair St., podpredsednik Anton Sekula; T. tajnik Josip llrajnar, 2820 W. St.
Minn.
Vsem članom in članicam našega društva in vsemu člair
Clair St., II. tajnik Martin ;st,vu K.S.K. Jednote. voscim snik, blagajnik Frank Urajnar, |VQ6ela fcpžične praznike ter
zastopnik Jakob Strgar 768 N. Warman Ave., zapisnikar Anton Rudman; nadzorniki: A-lojz Trušnik, Josip Smrdelj, Frank Radež ml., bolniški nadzornik Ignac Kunstek, organizator Alojz Rudman, poslanec Mike Ratkovič, zastavonoše: John Kovač, Fr. Markovie in Jos. Faletič, reditelj in vratar Kocjan Kromušek, društveni zdravnik Dr. J. V. Petranoff.
Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Josip Gačnikovi dvorani na 905 N. Ketcliam St.	%
Po novem letu naj se člani
obrnejo v društvenih zadevah na novoizvoljeni odbor.
S sobratskim pozdravom do vseh članov (c) K.S.K.J. želeč Vam srečno in uspešno Novo-leto 1923. Dalje želim glav-
srečno in veselo Novo leto! S sobratskim pozdravom, Fran Okoren, biv£i tajnik.
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn.
Uradno se naznanja, da je bil izvoljni na letni seji, dne 10. decembra sledeči društveni odbor za leto 1923:
Predsednik Dominijan Blatnik, podpreds. Ivan Kotnik, tajnik Frank Peterlin, zapisnikar Anton Klnn, zastopnik Josip Intihar, blagajnik Anton Fritz, ndzorniki: J'osip Ura-iličar, Jakob Janežič, Frank, Pernšek, maršal John Maček, zastavonoše Frank Hreščak inj
jo spet po starem, to je drugo nedeljo v mesecu ob drugi uri popoldne in ne več ob 9. uri dopoldne. To naj si zapomni v-sak član, da bo lahko prešel pravočsno na sejo.
Tudi prosim vso člane, dse prili. seje, dno 14. jan. 1923. zanesljivo vdeleže, ker ta dan bo prevzel službo novi tajnik; zato bi bilo dobro, da se vsi člani ž njim »poznajo.
Želim vsemu članstvu K. S. K. J. vesel Božič in srečno No-vo leto 1923.
John Skoff, tajnik.
i t
\ . -
Društvo Marije Vnebovzete, št. 77, Forest City, Pa.
Društvo Marije. Vnebovzete, št. 77, K. S. K. J., jo na redni letni seji izvolilo sledoči odbor za prihodnje leto 1923:
Predsednik Anton Žigon, podpreds. Frank Matos, tajnik John Osolin, zapisnikar John Jakelj, blagajnik Viktor Lav-riha, zastopnik Anton Bokal. Gospodarski odborniki: Matija . Kamin, Frank Konchar, John Pungerchar, Jos. Kotar, maršal; Tom. Petrovčič, zastavonoša; reditelja: John Ro.tar in Ignac Novak I. Poslanci za
Forest City Miha Havptman in Frank Okoren, za Browndale John Okoren II., za Vandling Josip Peterlin. Društvena zdravnika: Dr. C. R. Knapp in Dr. E. B. Costello. Društvene seje se vršo vsako drugo nedeljo v mesccu dopoldne v testni dvorani.
Vse člane in članice našega društva še enkrat opozarjam r a kampanjo, katera jo razpisana iz gl. urada^ K.S.K.J., za pridobitev novih članov in članic odraslega ter Mladinskega oddelka naj se požurijo in pridobijo kolikor največ mogoče novih članov in članic. Posebno starišem priporočam, „ da zavarujete svoje sinove in hče-ro pri K. S. K. Jednoti, ker s
Društvo sv. Alojzija, št. 88, Mohawk, Tfiich.
.Pri'glavni, ali letni seji, dne a,. dec. smo imeli volitev društvenega odbora za leto 1923, izvoljeni so bili sledeči:
Predsednik Jurij Hribi jan, podpredsednik Josip Gerdešič; tajnik Josip «N. Rožič, zapisnikar Štefan K. Panjan, blagajnik Josip N. Rožič, zastopnik Josip N. Rožič. Nadzorniki za 1 leto: Josip Kramaršič, Blaž Grgurič, Josip Jakobčič; nadzorniki za 2 le,ti: Josip Gerdešič, John Spreizer, Nikolaj
Javor. Bolniški obiskovalci: za Ahmeek Josip, Gerdešič, za Mohawk Josip KramaršiČ, za Copper City Nikolaj Javor, za Calumet in okolico John Spre-icer; reditelj Josip G. Kest-ner.
Torej se priporočam vsemu odboru, da bi vsak svoje jlelo izpolnjeval, kar se katerega tiče, ker odbor je poglaviten pri društvu in tako tudi se priporoča vsem članom spadajoči k našemu društvu, da bi se udeleževali društvenih sej, in da ne bi zanemarjali pravil ne društvenih in K. S. K. J. Jaz sporočam vsem članom našega društva, da jaz so bom ravnal in delal po društvenih in K. S. K.J. pravilih ravno tako ko,t dosedaj, ako bo kateri član za-
Društvo Friderik Baraga, št 93, Chisholm, Minn.
Na glavni, ali letni društveni
seji, ki se je vršila, dne 10. dec. t. so bili izvoljeni sledeči u-radniki za prihodnje leto 1923: Predsednik John Kočevar, podpreds. Frank Šetina, tajnik John Sterle, zapisnikar Alojz tem si boste sami sebi pomaga- iZgonc, blagajnik John Znidar-li do boljšega obstanka.	j šič, zastopnik Frank Laurie,
-Nadalje prosim vse člane in j bolniški obiskovalec JchiiKo-
Anton Korce, redar Ivan Ple- članice našega društva, da red- midar; nadzorniki: Ludvik An-ve	no plačujejo svoje asesmente | dolšek, Josip žužek ml., Stan
Vsem sobratom in sosestram ,vsak mesec in tako prihranijo fko Bavec, zastavonoša Rudolf
za 1000 novih čKanov in čl
v odraslem in 2000 članov v Mladinskem oddelku, K. J. prosim, da vsak član deluje po svoji moči, da pridobi kakega novega člana, ker čim več nas bode, toliko močnejši bomo. Mogoče se bode kateri zgovarjal: češ, saj se na more več nikogar pridobiti, ker je že vsakdo v kakem društvu. — Vendar temu ni tako! Še je mnogo rojakov, ki ne spadajo v nobeno slovensko društvo; treba je samo iti na delo, da se jih pridobi; seveda eden ali dva člana ne moreta vsega storiti; ako pa gremo vsi na delo, potem še-le boderno imeli uspeh. Delujmo torej vsi in uspeh nam je zagotovljen. Na-primer, ako vsakih pet Članov, ki so sedaj pri društvu pridobi enega novega člana, bodemo i-meli 25 novih članov. Torej dragi sob rat je oprimimo se
dela, in uspeh bode gotov. '
Ravno tako prosim tudi starše, kateri še nimajo zavarovanih svojih otrok v Mladinskem oddelku K.S.K.J., da jih sedaj vpišejo. Nekateri stariši i-majo zavarovane svoje otroke pri raznih "inšurancih", zakaj bi jih ne zavarovali pri -K.S.K. J., kjer so Vaši otroci za borih 15 centov na mesec zavarovani do svote $450.—; pri raznih Insurance kompanijah pa plačate po 25c. na mesec samo za $100.— in še za one niste sigurni, če jih bodete dobili.
Naj še omenim, da tekom kampanje za nove člane v odraslem oddelku je pri našem društvu vsak novi član prost
Tako
ima vsak član vse ugodnosti, katere more društvo dati.
Z bratskim pozdravom,
John Sterl©, tajnik.
nemarjal kar njemu škoduje, potem ni treba kriviti mehe ne društvene pristopnine, društva, ne Jednote. Nadalje opominjam člane, kateri so na potnih listih ker se jim ni« mogoče naznaniti javno v slučaju bolezni, naj se naznanjajo pismeno. Opominjam da mi naznanijo dan (začetek) bolezni od časa kar ga zdravnik zdravi, in da bi vsakdo dal izpolniti kartico zdravniku, kateri ga zdravi in naj jo pošlje društvenemu tajniku; .tajnik isto* izpolni in pošlje vrhovnemu zdravniku precej.
K sklepu voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto, vsemu članstvu našega društva in vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote.
Josip N. Rožič, tajnik.
Vabilo na veselico. .
Društvo sv. Barbare, št. 92, v Pittsburgh, Pa., bo priredilo dne 26. decembra (na Štefa-nje) p\csno veselico v Bene^u, v cerkveni dvorani. Na to prireditev uljudno vabimo vse Hrvate in Slovence, da nas po-setijo v kar največjem številu, ker veselica se vrši v prid društvene blagajne. ' Opominjam osobito ono sestre nasada društva, ki niste bile na zadnji seji, da pridete na to veselico, ali da boste videle, kaj se pri društvu dela, da ne boste potem morda krivdo na odbor zvraeale. Vstopnina na to veselico znaša 25c. Za dobro, postrežbo bo skrbel odbor društva. " Dobro došli!" kličem v imenu odbora vsem cenj. gostom!
S pozdravom,
M. Novogradac, tajnica.
Društvo sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111.
Pri zadnji mesečni seji je bil izvoljen sledeči odbor za prihodnje leto:
Predsednica Jeane Težak, podpredsednica Ana Vardjan, tajnica Katarina Zadel, zapis-nikarica Frances Jaklič, bla-gfitjničarka Marija Zalar, zastopnica Marija Golobic, nadzornice: Marija F. Laurič, Louise Duša, Agnes Bučar, bolniška nadzornica Ana Bučar, duhovni vodja Rev. John Plevnik, društv. zdravnik Dr. \V. M. Struzynski.
Sosestrski pozdrav,
Katarina Zadel, tajnica.
Društvo 1 * Marije Pomagaj,'' št. 119, Rockdale, m.
Naše društvo je imelo svojo letno, ali glavno sejo, dne 10. decembra in volitev odbora za 1. 1923. Izvoljene so bile sledeče uradnice:
Ana Marentič, predsednica; Rose Jagodnik, podpredsednica; Agnes Piškur, tajnica; Rose Batuzic, zapisnikarica; Jennie Zupančič, zastopnica; Josephine Mainarič, blagajničar* ka; nadzornice: Marg. Muha, Antonia Lever, in Antonia Paskvan.
Članice, ki so zaostale s svojimi mesečnimi prispevki prosim, da stvar poravnajo kakor hitro mogoče.
S sošestrskim pozdravom voščim vsem članieam vesele božične praznike!
Agnes Piškur, tajnica.
136,
Društvo , sv. Družinie, št.
Willard, Wis.
Naznanja se, da je imelo društvo sv; Družine, št. 136, v Willard, Wis., št. 136, K.S.K. Jednote, dne 3. decembra glavno, ali letno seje, na kateri je, bila volitev društvenega odbora za leto 1923. Izvoljeni so bili sledeči:
Predsednik John Rovtar podpredsednik Frank Lesar
__ John J. ^^^^
Gospodarski odbor: Josip IJ-le, John Snedec, Frank Klan-čar. Reditelj Gregor Seliš-kar.
-
Člani zaslužijo pohvalo, ker so se skoro vsi te seje udeležili, le par članov ni bilo navzočih; bode že račun tudi z njimi narejen. Ni pretiravano, ko trdim, da pri malokaterih društvih je taka medsebojna sloga med člani, kakor je ravno pri našem. Tu ne slišiš žaljive besede, — vse mirnim potom —r Čast takemu društvu! Dokler bode članstvo tako medsebojno slogo gojilo, je napredek društvu zagotovljen.
Sklenjeno je tudi bilo, da član (ica), ki brez opravičenja ne plača dva meseca svojega ases-menta, bode enostavno suspen-dan(^.), pa bodisi že ta, ali oni;
naj ne zvrača krivde na tajnika, oziroma na odbor. Članom (bolnikom) se naznanja, da naj se v slučaju bolezui javijo društvenemu tajniku.
Kakor znano, je še samo prihodnji mesec (januar)- pro*t pristop v društvo. Zatorej ste člani prošeni, da stoii vsak svojo dolžnost, da pridobi vsaj enega novega člana v našo društvo. Jaz sem že storil. — Neki rojak, ko sem ga nagovarjaj me je med drugim tudi vprašal, kdo je deležen one nagrade (en dolar) od Jednote; od' govoril sem mu, da oni dolar dobi povrnjen nihče drugi, kot en sam (novopristopli član).
Staršem, kateri so zavarovali svoje otroke v slučaju smrti pri K.S.K J"., pa naznanjam, da list "Angelček" se ne pošilja brezplačno, ampak stane za celo leto $1.—, za pol leta 60c. To .v blagohotno naznanje, Rojak, ponovno Ti kličem: pridruži se nam! Očetje, — matere, prošeni ste, zavarujte svoje otroke pri K.S.K. Jednoti; proti malemu rednemu mesečnemu asesmentu !5c., pa le dobite v slučaju smrti Vašega Vam dragega lepo posmrtnino, katera je v gotovo pomoč.
Seje našega društva se vršijo po navadi vsako prvo nedeljo v jnesecu v župnišču po prvi sv. maši.
S sobratskim pozdravom želim vsem članom in članicam našega društva, kakor tudi v-semu članstvu K.S.K. Jednote, vesele božične pravnike ter srečno in veselo Novo leto.
Ludvik Perušek, tajnik.
Društvo sv. Jan. Krstn. št. 143, Joliet, HI.
Na letni seji dne 17. t. m. so bili izvoljeni sledeči uradniki našega društva za prihodnje poslovno leto:
i Predsednik Jos. M. Grill, podpreds. Jos. E. Sekula, tajnik Steve G. Vertin, zapisnikar Jos. Avsec, blagajnik Mihael Staudohar, zastopnik Rev .John Plevnik, nadzorniki Wm. J. Vertin, John Papesh, Matthew H. Vertin, ravnatelj John Ko-ehevar.
Dalje naznanjam, da je bila na tej seji bolniška podpora zvišana na $7.00 tedensko, ozir. $1.00 na dan, ako član boleha dlje kot 5 dni, vendar je pa ostal še stari bolniški -asesment (50c na mesec) v veljavi.
Toliko podpore za tako majhen asesment vam ne nudi nobeno drugo podp. društvo v Jolietu.
Kakor znano, je pristopnina v naše društvo že od nekdaj prosta. Naše društvo je po Številu članov najbogatejše, ker premore nad $700, tako, da pride na vsakega člana celih $25.00 <od društv. imetja. Cenj. mi sob rat je! Zdaj vam bo veliko l&žje agjtirati za naše društvo in^ K. S. K. J. povodom kampanje
Dalje jb bilo na tej seji sklenjeno, da društvo plača iz svo-
$1 za vsakega pre-
v Jolietu! Pristopajte torej v nase društvo! Za tako mali ases. ne dobite pri nobenem drugem društvu tako velike bolniške podpore kot ravno pri nas.
Želeč vsemu članstvu K. S. K. J. vesele in srečne božične praznike, ostajam s sobratskim pozdravom,
Steve G. Vertin, tajnik.
Iz urada tajnika, dr. št 144, Sheboygan, Wis.
Na letni, ali glavni seji, dne 3. decembra se je skleiiilo, da bo pristopnina v društvo prosta za dobo treh mesecev: januar, februar in marc. Sedaj se nudi prilika za pristop vsem onim, ki še niso pri nobenem
oziroma samo pri enem društvu, ker sedaj ne zadostuje podpora samo enega društva;
ako si bolan, ti večinoma vse vzame zdravnik, zatorej ako katerega veseli, lahko stopi v naše društvo sv. Cirila in Metoda; zavaruje se lahko za snfr-tnino: $250, $500, ali $1000.00
in za bolniško podporo za $1.— ali $2.— na dan; za $1.— se plačuje 60c., za $2.— pa $1.25. Ravno tako se sprejemajo tudi otroci od 1 leta, do 16., ki plačujejo mesečno samo 15c., za svoto od $17.— do $450.00, ne glede če so stariši člani Jednote ali ne.	41
Nadalje "prosim vse tiste člane, ki so izostali od glavne seje, da se vdeleže seje, dne 7. januarja 1923, ker na tej seji se bo prečital zapisnik zadnje glavne, ali letne seje, da boste vedeli kaj je bilo sklenjeno na letni seji in se po tem tudi ravnali.
V odbor za lto 1923, so bili izvoljeni sledeči uradniki:
Predsednik Peter Novšek, podpreds. Matevž June, tajnik John Udovič, zapisnikar John Zorman, blagajnik Peter Droll, zastopnik John Grandlič, str. Gospodarski odbor: Za 3 leta, Anton Bogolin; za 2 leti, Frank Repenšek, str.; za 1 leto, Valentin Kalan. Poslanec Anton Starič, vratar Anton Komar, reditelj Joseph GeršiČ, zastavonoše: (ameriške zastave) Jakob Urbas, društvene zastave Anton Melavc. Spremljevalci zastav: John Grandlič, ml., Anton Stiglic, Frank Zor, Viktor Turk. Maršal Blaž Hlade.
S sobratskim pozdravom, John Uršič, tajnik.
=ss=
==
Jezusovega, št. 172, West Park, O.
dne 1. januarja na Novega leta dan v prostorih Jng. Slov. Del. Narodnega Doma. Začetek ob 2. uri popoldne. Vspored:
I. Kmet in Fotograf. (Komičen prizor). Osebe:
Fotograf, g. Ant. Cimperman. Kmet, g. Josip Grdina. Policaj, g. John Mlakar. II. Krčmar pri Zvitem Rogu.
(Burka v enem dejanju.) Kremar pri Zvitem rogu, g. Anton Cimperman. Miha, g. Mihael Weiss; Janez g. John Pozelnik, postopača. Brivec, g. John Cimperman. Sosed, g. Anton Hosta. III. Fajfica tobaka in skledica kave.
(Šaloigra v dveh dejanjih.) Blaž Robarvsnik, posestnik v
Logu, g. Josip Grdina. Katra, njegova žena, gdč. JuJ
lija Vehar. Urša potovka, g. Marija Oran perman.
Med odmori po igri nastopi| slavnoznano Pevsko društvo •'Lira" iz Clevelanda. Na veselici bo tudi Aekaj, -kar ni zdravo za crevlje. Za pošten prigrizek in požirek bo vsestransko preskrbljeno. Torej še enkrat vabimo ljubitelje drama-cike, petja in poštene zabave, la nas za gotovo obiščejo dne i. januarja v West Parku, O. Na svidenje!
Društvo Presv. Srca Jezuso-/eja št. 172, K. S. t. J.
""
znancem, ki te ne ,bodo mogli tako hitro pozabiti.
V domači grudi spavaj sladko, nepozabljena nam Julka in večna luč naj ti sveti tamkaj nad zvezdami!;
Fr. Peterlin.
Društvo sv. Mihaela, št. 163. Pittsburgh, Pa.
S tem naznanjam cenj. članstvu našega društva, da se je vršila letna seja dne 10. dec. t. L, ki je nadvse dobro uspela.
Vendar opozarjam one sob-rate, ki niso bili na minuli seji navzoči in kateri niso plačali društvenih asesmentov, da naj se zglasijo pri tajniku glede plačila. Do 30. decembra 1.1. bom še sprejemal od članov in članic ases. za tekoče leto, potem bom pa knjige zaključil, da jih izročim novemu odboru.
Prosim vas, vpoštevajte toj kar bo v vaše dobro in korist društva.
K sklepu voščim vsem članom in članica Odraslega in Mladinskega oddelka K.S.K.J. prav zadovoljne in srečne božične praznike; take čestitke izražam tudi vsem cenj. gl. u-radnikom K.S.K. Jednote, o-sobito pa še sobr. Ivan Zupanu, uredniku "Glasilizahvaljujem se za vse njegove delo, katero je naredil zame v tekočem letu pri priobčevanju društvenih vesti.
S sobratskim pozdravom,
Matt Brozenič, tajnik.
VABILO
Eveleth, Minn. Poročati moram žalostno novico o nepričakovani usodi, ki je dne 12. dec. 1.1. zadela ugledno družino našega sobrata Martin Shukle-ta, drugega gl/ nadzornika K. S. K. J. s tem, da je navedeni dan za vedno v Gospodu zaspala njegova ljubljena 12 in pol letna hčerka Julka, po kratki in mučni bolezni (pljučnici), ki je nastala vsled malega prehlajenja.—Tako hudo prizadeta rana pri Shukle-tovi družini gotovo ne bo tako hitro zaceljena! Mr. in Mrs. Shukle imata še sinove in 1 hčerko. Ker je običajno pri vsaki družini e-den izmed otrok še posebno priljubljen, ker se zna že na ta, ali oni način prikupiti svojim staršem, tako je bila tudi pokojna Julka nadarjena s tem,da se je znala posebno priljubiti svojim staršem in tudi vsem drugim; saj je s svojim vedno smehljajočim obrazom uljud-nostjo in prijaznostjo pridobila srca vseh, ki so jo poznali. Posebno veselje je imela ta mladenka do plesa in petja; skoro pri vsaki igri je bil določen ples zanjo. In sedaj se je naša dražestna in ljuba Julka ločiti za vedno od svojih staršev, bratov in sester. Oj, krt>,ta smrt, čemu ne prizanašaš saj nežnemu cvetu 1 — Spadala je tudi v Mladinski oddelek dr. Mar. Pom. št. 164, K. S.K.J; v Eveletii, Minn.
S tem izražam v svojem imenu in imenu celega našega društva, št. 59, družini sobr. M. Shukle iskreno sožalje. Naj Vas tolaži zavest, da je Vaša Julka že prejela zasluženo plačilo med krilatci v nebesih. Smrt jo je rešila vseh nadalj-nih težkoč, žalosti in bridkosti tega sveta, katere bi morala še prestati v svojem nadaljnjem življenju. Zdaj je rešena, in tako Vas bo pričakovala zopet z veselim, smehljajočim obrazom gori, nad zvezdami!
Tebi pa draga, mlada Julka, ki danes že v grobu spiš, kličem: Rešena si že vseh težav naše solzne doline. — Ti si zapustila trajen spomin s svo
ZOPET NEKAJ N
Ravnokar sem dobil prav ie plenkače, ročno kovane na Kranjskem iz najboljšega je-
VABILO -
na
šolsko veselico
katero prirede slovenski in
hrvatski otroci, pod4 Vodstvom naše slovenske učiteljice gdč. Mary Brine, dne 26. decembra (na Štefanovo) popoldne ob 2. vri in zvečer ob 8ih v Auditorium.
Naša vrla mladina bo priredila zanimivo igro "The Smuggle Man" (Tihotapec) in le neko drugo igro. * 'Povem vam le toliko, da ta igra je prav zanimiva za starše in otroke.
Cenjeni farani! S tem vas lepo vabimo na to veselico, ker čisti prebitek je namenjen prid naš slovenske-hrvatske cerkve sv. Družine. Tako va bimo .tudi vse ostale rojake in rojakinje iz Eveletha ter oko lice. Vdeležite se te veselice, kar vam ne bo žal, Popoldne bo igra za otroke; vstopnina znaša: za otroke 10c., za odra sle 25c.; zvečer: za odrasle 50c za otroke pa 25c. Zvečer bo po igri ples, slovenski, hrvatski in ribniški.
Na veselo svidenje torej na sv. Štefana dan v Auditorium dvorani.
A. C. Nemanick
Smrtna kosa.
Iz Eveletha, Minn., se nam poroča o hudem udarcu, ki je
zadel ugledno družino rojaka Martin Shukle-ta s tem, da mu je neizprosna smrt dne 11. decembra t. 1. ugrabila nadebudno in ljubljeno hčerko Julijo v nežni starosti 12 in pol let Zaspala je v Gospodu privide ra s sv. zakramenti. Pokoj niča je spadala v Mlad. odde-hk dr. Mar. Pcmag. št. 164, K RK.J.
Shukletova družina je-štela prej šest otrok: štiri sinove in dve hčere; tako se je pa to število nepričakovano skrČil5 za eno ljubljenko.
Sobr. Shukletu, ki je II." nadzornik naše K. S. K. Jednote izražamo tem potom v imenu uredništva in vseh glavnih u-radnikov K. S. K. Jednote naj-iskrenejše sožalje.
NAZNANILO IN PRIPORO ČILO.
Rojakom naznanjam, da sem otvoril trgovino z grocerijo, slaščicami, smodkami in raznim mešanim blagom. Roja-l;t>m se toplo priporočam, po-£ ebno sedaj za Božič za mnogo-brojen obisk.
Svoji k svojim!
Joseph R. Sedlar, i 03 Commonwealth Ave. West New Duluth, Minn.
Telefon: Douglas 33 W.
na prvo gledališko predstavo rn'jim lepim, prikupljenim, smeh-veselico, ^	jljajočim in nedolžnim obna-
katero priredi	šanjem svojim staršem, bratom
Slov. Kat. Podporno Društvo 5n Pestri, kakor tudi
vsem
Prodajemo "Blue Enamel" ali pa tudi bele kuhinjske peči, vredne $180.00. Posebna cena pri nas zdaj $150. . .Imamo zalogo železnine vseh vrst.
Joliet Slovenian Sheet Metal Shop
Jos. M. Klemenčič, lastnik 1212 N. Broadway Phone 1255-M Joliet, III
Cena je: En mali plenkač z desno roko za tesanje, težak 3 funte velja $3.00. Veliki plenkači, težki 6 funtov, z obema rokami za tesati, veljajo $6.00; plenkači po 6 in pol! in po 7 funtov težki stanejo $7.00.
Dobil sem tudi fine puške iz Nemčije, kakoršnih se sploh ne dobi tukaj. Gena 22 kaliber $8.50 in 32 kaliber $9.50; pa-1 trone lahko dobite v vsaki železni trgovini.
Pošljite poštno nakaznico z naročnitlo; poštnino plačam jaz na vse kraje.
Razpošiljamo tudi fine bakrene kotle na vse kraje, ka-koršne koli vrste si želite.
STEPHEN STONICH, Chisholm, Minn.
(Hardware and Furniture Store.)
Trgovina s železnino in pohištvom.
Opomba: V zalogi imam tudi importirane starokrajske nože, takozvane pipce po 15c in ribniške pišk-» po 10c.
v Jolietu in okolici naz-da sva pričela izvrševati sa-i stavbinsko, mizarsko in te-obrt. Vsled tega se Vam toplo priporočava, da se obrnete na najti če si mislite hišo postaviti, pregraditi ali prenarediti. Izvršujeva vse d slo spadajoče v mizarsko in tesarsko obrt; popravljava in delava tudi strehe, garaže in vse drugo. Obrnite se na podpisana, ki vas bosta najceneje in v- z^dovoljnost postregla. Svoji k svojim!
FR. STALZER IN LEO FLANDER i- Slovenska stavbenika in tesarja 1004 N. Hickory St. aH 1601 N. Nicholson St.
Joliet, 111.
PRIPOROČILO.
- Slovenski čevljar se priporoča rojakom v Jolietu, IE., za pospravljanje Čevljev vseh vrst. Delo garantirano. Cene zmerne.
Pridite in se prepričajte. Rojaki, podpirajte domačega o-brtnika in sofarana!
ŠTEFAN MAROLT 402 Ruby St.	Joliet, 111.
Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J*
EMIL BAOHMAN
izdeluje r 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI.
DOMA6A ZDRAVILA.
Začimbo in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi 14 Domači zdravnik imam vedno v zalogi.
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi.
Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
Anton Zbašnik,
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je)
S"> priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno.
Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote!
Mesec december, doba glavnih letnih sej se bliža. Na teh sejah boste gotovo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega stanja društva in njegovem napredku. Ve/like važnosti pri tem je vprašanje, kje in kako imate društveni denar naložen? Na veliko obrestno mero ter varno, ali net
Mi vam sveujemo, da za denar, kar ga imate na razpolago kupite pri nas kake vrednostne papirje ali bonde, bodisi že mestne, okrajne ali šolske, ki vam donasajo nad 5 odstotkov obresti. Bonde lahko vsak dan prodate, ali zamenjate v denar.
K. S. K. Jednota je skoro vse take bonde, katere las-tuje pri nas kupila in jih še vedno kupuje, ker jo vedno solidno postrežemo. Sledite K. S. K. Jednoti tudi Vi!
Za pojasnila pišite nam v slovenskem jeziku.
A. C. ALLYN & Co.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.

Si -
Največja Slovenska Banka
' v Ameriki je v Cievelandu, O., kajti v dobrih dveh letih svojega obstanka izkazuje nad
Dva milijona dolarjev premoženja.
Malo je bank v'Ameriki, katerim rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto.
POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA
je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustano-novili so jo naši ljudje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudij.
POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA
nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni di-rektorij, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi najdete sama naša imena, poznane in zaupanja vredne može. Zato nalagajo v tem dopačem denarnem zavodu naše
JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI
iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama, County, šole, knjižnice, mesta itd.* Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po
* 4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA.
Denar prinesete lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljete po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignite svoj denar, kadar ga rabite.
POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA
in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi j6 z najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem.
NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE
je vselej tam, kjer je naše.1 Ako zaupate denar naši Slovenski banki, potem ste lahko brez vse^krbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na:
St.Clair & 62 St.	Cleveland, Ohio.
'i-
i rusk um niatniitun
luvnuiii UJVIIIVOIVII (Piše Josip Grdina, West
Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.) .voslavne verske homatije in trpljenje katoliške Cerkve na Ruskem.
Največ razkola na Ruskem
povzročili metropoliti (pra-lavni škofje), ki so prihaja-Carigrada; vsi ti so bili
_z duhom razkola in
Wra^tva» do Rima; odpadlčj Bčrigrajski škofje in patri jar-^fto bili torej prava nesreča I Ruse, ker so jim že tedaj-Vcepili sovraštvo do prave cerkve Kristusove. |V 13. stoletju so pridrle v Rusijo tatarske čete, ki so o-^Hle tedanje cerkvene zade-Be; v 15. stoletju se je ruski Kiropolit združil z Rimom; B^a ruski škofje, posqbno srednje in severne Rusije so to isedinjenja zavrgli, nakar se je jazkol na novo utrdil. Kolikor bolj so se Rusi odtujevali od Rima, ter se odtrgavpli od rtojega popolnoma, toliko bolj jgo lezli pod oblast svetnih knezov, ki so si pričeli prisvajati tudi oblast nad razkolno cerkvijo na Ruskem. Ruski carji so že davno želeli ustanoviti rusko narodno cerkev pod neodvisnim ruskim očakom (patrijarhom), in to so tudi dosegli. Ker so imeli ruski carji dosti denarja na razpolago, patrijarhi pa so bili v stiski zanj, so to kupčijo kmalu napravili.
Leta 1588. je carigrajski pa-trijarh Jeremija povzdignil o-sridnjega škofa V Moskvi v east patrijarha cele Rusije; sebi je samo pravico potrjenja pridržal. Toda že leta 1660. ru&ki patrijarhi tudi že potrdila i!z Carigrada niso iskali. Samolastnim ruskim carjem to postopanje ni prav nič ugajalo, kajti želeli so si to čast samb— Kemaj-dekiih. 100- lat.AO imeli ruski patrijarhi to čast, pdtem si jo je pa prisvojil
Pleter Veliki leta 1720. Od leta 1700 ni namreč več dopustil, da bi se izvolilo novega patri jarha; to je trajalo celih ;0 let da je bil stol vrhovnega skega patri jarha, ali cerkvenega oblastnika prazen; med tem je« rusko ljudstvo že malo pozabilo nanj. Koncem konca je car Peter celo preklical
patrijarško čast; za vero ni v-prašal, za duhovnike ni maral, preoblečen v škofa je celo večkrat burke uganjal, ter javno pred ljudstvom ,smešil duhovščino in vero.
Iz tega so jasno razvidne posledice odpadlih carigrajskih patrijarhov. Carigrajsko cerkev je zasužnil turški sultan, ruske vernike pa car, kateremu je bila vera deveta briga. Na ta način se je razdirala raz-jkolna cerkev, ker je bila zidana le na pesek.
Da bi se rusko ljudstvo preveč ne razburjalo, je Peter I. ukazal, da bo rusko cerkev vladala takozvana "Sv. Sinoda" (Svetejši sinod), ki je imela po carjevi določbi enajst članov; med temi so bili škofje, duhovniki in višji vojaški častniki. Ko so nekateri škofje vsled tega carja karali, se je Peter Veliki potrkal na svoja prsa ter velel: "Tukaj je Vaš patri-jarh!" Tako samooblastno se je ta car nazival. — Prav se je godilo razkolnim škofom, ker niso hoteli priznati pravega glavarja sv. Cerkve in namestnika Kristusovega, rimskega papeža. Sploh se je zatem car Peter vedno obnašal kot najvišji škof Rusije, vsled čosar je on dajal škofom pastirske ukaze, predpisoval lastnosti za posvečen je duhovni-, kov, ter dajal cerkvi postave po svoji volji. Cesarica Katarina n. je tudi cerkveno premoženje spojila s premoženjem ruske krone; tako je ruska pravoslavna cerkev zlezla
v železno srajco carjev.
Lahko si mislimo, da se je Pri tem pričelo preganjati katoliško vero na Ruskem prav po turškem in kitajskem načinu. Zgodovina nam pripoveduje o trpljenju katoličanov na Ruskem in nam navaja dosti mučenikov, ki So dali rajse svoje življenje za sv. katoliško vero, kakor pa da bi bili prestopili k razkolnikom. Tak mučenik je bLi-wv Jozafat, iro-jer v Vilni 1.1560., kjer je vstopil v nek samostan. Ta sv. mož je veliko molil, se postil in učil, da bi bil sposoben braniti sv. katoliško Cerkfev, Leta 1617 je bil v Vilni posvečen v nadškofa v Talosku. Ko je bil ustoličen, je najvišjo oblast
sv. katol Cerkve z besedo in pisanjem stanovitno branil zoper hudobno natolcevanje sovražnikov. Vse svoje dohodke je potrosil za stavbe novih cerkva in za povzdigo službe božje; rad je podpiral reveže; nekoč je celo svojo nadškofijsko obleko zastavil, da je zamo-gel pomagati neki vdovi. Ta veliki mož je bil razkolnikom zelo na poti, vsled česar so ga sklenili umoriti. Ko pride Jozafat v mesto Videbsk bir-mat, ga razkačeni razkolniki v škofijskem hramu napadejo, ter pomore vse katol. vernike. Pri tej priliki se jim škof Jozafat mirno prikaže rekoč; "Otročiči, zakaj pobijate mojo družino t Če ime ta kaj zoper mene, glejte, tukaj sem!". Pri tej priči ga razkolniki napadejo s palicami, pobijejo na tla, s sulicami dre-gajo in naposled umore s sekiro, nakar vržejo njegovo truplo v reko L 1623. Truplo tega svetega moža je obdajala čudovita svetloba, da so ga zlahka našli .ter potegnili na suho. Njegov god se obhaja dne 14. novembra: sv. Jozafat, škof in muoe-nec na Ruskem, ki jeyjaksvcge življenja za iv. vero. cs
HSJ13EMP' rruičine pridobili število nismske-v vse moderne jezike. - Te, ^^ y f ne po.
pravoslavne mmjonarje so ^ak"ov t-
so se namreč hrabro držali, in niso hoteli nič slišali o pravo^avju.
Ker so Rusi veliko število ljudi s palicami in sleparijami privedli v razkol, so se naravno zelo veselili tega čina. Ru-
spremljali vojaki, ki so vse duhovnike, ki niso hoteli sprejeti petrograjskega evangelja izti-ralriz župnij, ter jih metali v ječe. Ogromna večina vasi je na ta način izgubila svoje dušne pastirje in bila na milost in
Smrt škofa Jozafata je obrodila obilo sadu. Bela Rusija (Litva) je zatem sprejela sv. katoliško vero. * Se hujši verski boji so se vršili v Mali Rusiji (Ukrajini). Tam so živeli tako srditi razkolniki, da so opata Baziljiceva v topili v reki Dnjeper v Kijevu. Prebili so led, ter mučenca vrgli V vodo rekoč: "Ti si unijat!" (Zedinjenec). Zedinjence so namreč zvali one, ki so bili z Rimom združeni, torej katoličane. "Ti hoČes izdati našo vero —Ko se je hotel prijeti za led, so mmu odsekali roko .ter vpili: "Na papeža se sklicuj!T' —. Valovi Dnjepra so zatem tega junaškega in vernega zagovornika sv. vere potegnili pod led.
Drugi Rusi niso hoteli ničesar slišati o združenju z Rimom, ampak so vedno preganjali katoličane. Ko je Poljska 1. 1773 propadla, je tedaj del te dežele pripadal Rusiji, posebnovrusinske škofi-v Beli in Mali Rusiji. Ničvredna carinja Katarina II. je pri tej delitvi Poljske slovesno obljubila, da katolikom verske prostosti ne bo kratila. Komaj je podpisala to pogodbo, je že Rusinom vzela 1200 cerkva, ker so bili združene z Rimom; potem se je pa ,ta ničvredna cesarica še predrznila pisati papežu, da se v njeni državi vere nič ne. preganja. Tudi pri drogi de&tvi Poljske je obetala . katoličanom versko svobodo; a knpalu p,tem so je že v Petro gradu posvetovala, kako zatreti katolike ter odtrgati Rusine od sv. Cerkve. Na njeno povelje so hodili okrog ruski (pravoslavni) misijonarji, ter so Rusine, kakor je turški veliki vezir sam očitno po
preobračali k ruski cerkvi. O tem je napisal slavni poljski pisatel Sienkewiec krasno zgo
ALV Lfaoiu C J. JUL Uiltt Al«, XJLiilVflW i"	.-»11	' l
nemilost Wena skladni £ car gg ^oVa^ben
volji carja ter njegovih mogot- ®	•	,tcf x,
, iTj1	______________(ipnnr 7, umu som*. "Rovrast-
cev. Kmalu so bile vse rusin-skel škofije uničene; istotako tudi vse katoliške župnije ®e-dinjenih Rusinov, ki niso imele vsaj 1000 hiš; vsem takim je bilo prepovedano imeti katoliške duhovnike. Namesto zatrtih rusinskih škofij, je Katarina II. ustanovila novo škofijo Mogilev (Mohilev), in na škofijski stol postavila nekega Sjestrženceviča, ki je bil menda že vse poprej, nazadnje pa celo — pravoslavni škof. Ta škof je dobil nalogo, naj katoliško afero, katero so cesarični misijonarji že itak iztrebili —, docela zatre in raztrga vsako zvezo z iRimom. Ta zlobni krivoverski škof je bil v resnici pravi pomagač še zlobnej-še cesarice Katarine II. tZa mčenje je priporočal in širil sv.
Cerkvi nasprotno knjigo, ter u-čil cerkveno prav tako, kakor ga je prekrojila cesarica Katarina, ki je imela ves čas svoje vlade za katoličane med
ha jeziku, v srcu pa sovraštvo in strup. Na ta način je nad sedem milijonov katoliških Rusinov odstrgala od naše cerkve, ter s kruto silo porinila v razkol.
Nekoliko boljše se je godilo katoličanom za časa carja Pavla I. in Aleksandra I.; poslabšalo pa se je zopet • p5d carjem Nikolajem L, ki je katoličane zelo preganjal. Ta car je mislil, da je katoliška vera njemu edino nasprotje pri njegovem samooblastnem vladanju, zatorej je sklenil, da jo zatre. Za pomagača pri te» <ielu je dobil nekega kota, ki je bil predsednik katol. cerkvenega zbora v Petrch gradu. Ta izdajalec sv. vere je cesarju predložil načrt kako se lažje pogaZi katol. Cet-kev na Ruskem;* načrt je bil pograbiti vse oerkveno premoženje in plačo znižati katoliških^ duhovnnom, pač pa zvišati plačo carju naklonjeni duhovščini. Ta načrt je bil v resnici tudi izvršen na različne načine. £ red vsem je bilo župnikom prepovedano sprejemati v katoliško Cerkev razkolni-ke, ki so želeli prestopiti; tudi jim je bilo prepovedano spove-dovati tuje osebe, to pa zaradi tega, da verniki, ki so izgubili svoje dušne pastirje, niso md*
gli opravljati svojih verskih dolžnosti; bili so torej popolnoma prepuščeni na milost iu nemilost razkolnikom; tudi of troci mešanih zakonov so s$ morali vzgojiti v razkolnem duhu. Dalje je car Nikolaj prepovedal v svoji državi razglašati papeževa pisma, poleg tega pa še zaprl vse samostane reda Baziljancev; to preganjanje se je osobito vršilo na Poljskem. Ker so se Poljaki v-sled tega vprli Rusom, so Rusi sumničili sv. Cerkev, da jim o-na potuho daje; zato je pred vsem največ trpela katoliška duhovščina. Marsikateri v-net katol. duhovnik je moral i-ti v sibirsko prognans,tvo, ali pa v ječo. Ti vneti delavci v vinogradu Gospodovem so pa rajši umirali pod palicami, ali gfadu kakor pa, da bi postali nezvesti sv. Cerkvi.
Leta 1832. se je papež Gre-gorij XVI. pritožil pri ruskem poslaniku zaradi krutega preganjanja katoličanov na Poljskem. Seveda je bila Rusija
denar z napisom: "Sovraštvi ločilo 1595. Ljubezen združila 1839." ;
Leta 1845. je car Nokolaj I. prišel v Rim, ter pri tem obiskal sv. Očeta. Sivi, častitlje-vi starček je mogočnemu carju rosno očital veliko trpljenje ruskih katoličanov, ter ga o-pozoril na krivične postave napram katoličanom. Car je o-bljubil, da se bo kolikor mogoče oziral na papeževe zahteve, zato je poslal posebnega oblastnika v Rim, da uravna zadeve ruskih katolikov. Po dolgih razpravah se rimska Stoli-ca slednjič s carjem pogodi 1. 1847; toda to je ostalo in trajalo zatem samo na papirju, kajti Rusi so se še nadalje držali prejšnjih krivičnih postav napram katoličanom. Še vedno je bilo prepovedano občevati z Rimom; kdor je h katoliški veri prestopil, je bil enostavno kaznovan; duhovniki so moral i svoje pridige dajati pravoslavnim uradnikom v pregled.
Preganjanje pod carjem Nikolajem I., je trajalo nekako 30 let nato pa je zadela carja Nikolaja nagla smrt in ruski prestol je zasedel njegov sin Aleksander II. Osvoboditelj.
Dalje sledi.
vedal, z ognjem in meč?m iz- ,za te pritožbe gluha; najela je
celo še več pdmagaeev in verskih izdajalcev, med katerimi je bilo celo nekaj odpadlih du-
dovinsko povest. "Z ognjem hovnikov. ^ Ti carjevi poma in mečem", ki je prestavljena ga&i so torej na razne ztfite na-
" -V - ž£r t <<- * .
Paberki
Od zadnjega našega paberkovanja, se je nabralo zopet dosti različnega gradiva, koje bomo skušali polagoma spraviti v paberški predal.
•	1
Nedavno smo eitali o zanimivem paberkovanju pri J. R. Z., vršečem se v Chicagu, kjer so pobrali vse zadnje cente iz "milijondolarskega" sklada v s^oje "legalne!!" namene. Največ koristi pri tem paberkovanju, oziroma pri 'talengi' je imel list ^Proletarec". Kar tri tisočake so mu stisnili v
legalne" namene. Kakšni so te vrste nameni, tega ne razume noben član bivšega J. R. Z. Celo mize, stole in pisalne stroje so v tej&tfmene pobrali, ostalo dobi pa* starinar.
Za revne slovenske stavku-joee premoga rje je bilo sicer (xlglasovanih tudi $1500; toda ta podpora se bo razdelila o sv. " nikoli!"
List'4 Prol.'J je priobčil predzadnji teden glede gorinavede-ae " talenge" neki protest z o-pombo: 3.) "Zima se bliža, noči postajajo mrzle, a družine premogarjev, ki so na štrajku, morajo vzlic temu prebivati v šotorih. Otroci prosijo kruha, obleke; krov za prenočišče pa je rjuha namesto trdne strehe."
p ' ■
Tem bednim sodrugom in delavcem, naj bi list "Prol." na-, kazal za Božič vsaj $4000.00 iz svoje blagajne. Saj je prejel od J. R. Z. že $4500 za "senk", ozir. v lagalne" namene.—Vemo pa, da "Prol.^ tega ne bo storil, ker potem bi tnl morda
sam brez trdne strehe.
•
Kaj pa Blaznikova tiskarna v Ljubljani! Komu so pa isto "zašafali?" Menda ne ljubljanskim rdečkarjem? Ali bi ne bilo umestno to tiskarno prodati in denar razdeliti med bedne slovenske premogarje v Pennsy Ivani ji? Člani J. R. Z. zdramite se!—r The charity begins at home. — Saj je vendar J. R. Z. pred leti kupilo Blazni-kovo tiskarno za deset tisoč vaših dolarjev. Ali tudi v
"legalne" namene! — Ona tiskarna bi morala po pravici spadati primorskim Slovencem,
ne pa ljubljanskim "socijem." m
Nekdo primerja zadnjo sejo eksekutivo J. R. Z. "verzaijski pogodbi." Prav jo je zadel. Navzoči so bili na tej seji sami "rdeči" zavezniki. Uradniki J. R. Z. so bili zaeno uradniki J. S. Z., ki lastuje "Prol." Pri tem so se držali znanega gesla:
Dan 21. okt. 1922 bo zapisan z rdečimi črkami v zgodovini ameriških Slovencev. Ta dan se je namreč vršila zadnjta seja, na kateri so položili k večnemu počitku znano J. R. Z. Pogreb je bil nad vse zanimiv. Pravijo, da duh tega združnja "nazaj hodi", ker ga darovalci mili-jondol. sklada preveč preklinjajo! v
•
Olane bivšega S. R. Z. ozir J. R. Z. vprašamo, če se še spominjajo 11a nas članek "Blu-farjem našega naroda", priob-čen v št. 6. dne 12. fetor. 1919!— Ta članek je haje .milijondol. skladu štrene zmešal! Vse naše tedanje prerokovanje se je do pičice uresničilo.
•	v
Pri tej priliki še navajamo
apel, katerega je diie 27. jan. 1919 prinesla clevelandska "E-niakopravnost" povodom kampanje za milijonski sklad. Pisala je: "Darujte, kar največ po svojih močeh, zakaj vsak?! dolar, katerega ste darovali v miiijondolarski fond, se bo izdal za naše trpeče rojake, ki nas z dvignjenimi rokami prosijo pomoči."
Radovedni smo, koliko so ti trpeči rojaki sploh iz tega fonda prejeli!—Danes ne dvigajo več svojih rok za pomoč, ampak vam s stisnjenimi pestmi žugajo ter kličejo po mačeva-nju.
•
Naj.vec j i (vnebovpi joči) greh na svetu je, če kdo sirotam trga obleko s telesa, ali jim jem-
lje grižljej kruha iz ust. In s pečatom tega greha ima svoje čelo zaznamovano tudi pok. Jugoslov. Republ. Združenje.—r Pfuj! Sramota!
Kako fin okus ima urednik
\ t
"G. S." pri sestavi člankov, nam kaže četrta stran št. 100. Prvi uredniški članek nosi ^a-pis "Vera in znanost" drtigi pa: "Venerične bolezni*"—Dober tek vsem čitateljem "G.S."
Darovi za zvonove cerkve sv.
Vida nad Cirknico, Notranjsko.
nabrani v Pueblo, Colo, in okolici.
$5.— Anton Rupar. — Po $3.—: John Centa, Johana Pritekel, Ana Sitrle in Joe Smel. — Po $2.—: Joe Nared, Lud-vig Jakšk in Mary Hegler. — Po $1.—: Louis Anzič, Ana Ja-ger, Jožefa Jakli,Č, Prances
Germ, Neimenovana, Uršula Barkar, Neža Arko, John Germ Matt Glavič in Mary Papeš. — 75c. Mary Novak. — Po 50c: Anton Jamnik, Martin Broda-rič Franoas Brodarič, John Goršič, J. D. Butkovič, Frank
Kogoušek, Fr. Strle, Louis Je-rišin, John Mramor, Frank Strubel, Mary Božič, Ana Ba-juk, Frances Bojic in Joe Kra^ šovec. — Po 25c: Mary Pugel, Ana Žagar, Frances Rožic, Jo£ Bregar, Jakob črnač, Johana Okoren, Frances Dejak,- Mary Okačič, Joe Erjavec, Frances Zajic, Ana Cesar, Terezija Burin, Mary Kozjan, John Rebol, Joe Javornik, Jerry Zdravje, Frank Smrajec in Anton Spe-lič. — 15c. Matilda Skube.
Iskrena hvala vsfcm darovalcem!
Terezija Centa, nabiralka, Avondale, Colo.
Denar je bil v tedu prejet, kar kaže potrdilo farnega urada Sv. Vida' nad- Cirknico, (Frančišek Paulin župnik) in farni pečat mi podpis cerkvenih ključarjev: Andrej Makovec in Andrej Pirman. (Advertis.)



Božični hranilni klubi.
Eden izmed najbolj prikladnih načinov bančnega poslovanja, ki je tudi med ljudstvom že splošno uveden, so naši Božični hranilni klubi, ki so se nad vse dobro obnesli že tekom minulih enajst let.
PRIČNITE ENEGA IZMED TEH LETOŠNJI BOŽIČ.
Plačujte 25 centov nag| teden, in boste prejeli dru-j go leto za Božič $12.50 ter: obresti.
- Plačujte 50 centov na teden, in boste prejeli $25 ter obresti;
Plačujte $1.00 na teden in boste prejeli $50.00 ter obresti.
Plačujte $2.00 na teden in boste prejeli $100.00 ter obresti.
Plačujte $5.00 na teden, in boste prejeli $250.00,ter obresti. Ne potrošite vsega denarja! VARNE VLOGE—3% OBRESTI NA HRANILNE VLOGE.
JOLIET NATIONAL BANK
i Vsem našim cenj. uložnikom in prijateljem zeMmo vesele j I in zadovoljne božične praznike in srčno ter uspešno Noj vo leto!
Po Novem letu se zglasitepri nas po naž krasni stenski; koledar.
Pošljite vase darilce
Božič in za Novo leto
takoj, da ne bo prepozno.
NAJBOLJ NIZKE CENE. PIŠITE PO CENIK. PRODAJA 6IFKARTE. D PREMA ROJAKE IZ KRAJA. NA ULOGE • PLAČA 4% OBRESTI IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE.
EMIL KISS, bankir,
133 Second Ave.	= Kew York
(Nadaljevanje.)
Pasje življenje! Kdo je te- najbrže vjeli. ga kriv! Oče? Mati? Moral si je odgovoriti, da ne. Sam si kriv, Janez, sam! Tvoja trma, nenbogljivost. — Sam — sam — je žvižgala sapa skozi špranje in po gozdu je odmevalo v čudnih zvokih hreš-čečega drevja.
Tonaj sam!
In vendar bi doma lahko kaj storili zame! Zakaj ni nikogar blizu? Drvarji so goto vo že zanesli vest na Kranjsko, kako se godi Gozdarjeve-mu Janezu. In nikogar ni! Torej — vse me je zapustilo—, vse, oče, mati---
Ha, najbolje je, da bi sam zaslužil nagrado petdesetih goldinarjev! Zadnjo krogljo sebi v glavo! Ha-ha-ha!
Zakrohotal 921 je divje, obupno. Zona ga je spreletela, da se je dvignil iz listja in dolgo prisluškoval vihri, ki je žvižgala v vrhovih smrek. Vsaka veja, ki se je odkrhnila in počila, ga ja preplašila, da je zagomazelo do mozga.
Le polagoma se je umiril in se zakopal vnovič v | listje. Premišljal je, ali res ni nikogar, da bi mu pomagal.
Jpal je iz tega, da bi ga ondj najbrže vjeli. Zavriskal je radostno, ko sle je domislil, da je napočil dan, da se kruto os-veti nad Janezom zaradi Rezi-ke.
Hitro se je napravil in šel v Ljubno po lovoe in biriče. Razodel jim je načrt. Bili so zadovoljni in štirje so takoj odšli na lov. Nastanili so se pri Miheljnu, podnevi dremali na peči, ponoči pa stražili skriti ob skednju in stelniku.
Samo dva dni so čakali in posrečilo se jim je, da so zasačil* svoj plen.
Ker se je pa krčmar Mihelj zelo počasi obračal ter kazal kaj mračno licJe„ zahtevali so od la-hkonoge točajke Rezike, da bi jim stregla. Ko jo je šel Mihelj klicat, rekla je, da ne more, da je bolna. Mihelj je ni dalje silil. Še rad je videl, da je imel izgovor, da so se lovci pred odpravili. In zares! Kako bi pač mogla zreti Janeza zvezanega in bi mu ne smela pomoči! Kako bi prenašala surove šale in grde kletvine pijanih neotesan cev!
Položila, je vročo glavo na jekuvzglavje, katero ste poro-sili bridki solzi iz ljubezni po-
nujno
spomladi leta 1848. krepkih v jakov.
Posadka, kateri je zapovedoval feldmaršal grof Radecki s svojo odločnostjo in poveljniško zvednostjo, je lohko zadušila uporni ogenj, ki se je za-blisnil sedaj tu, sedaj tam po Italiji, Toda kaj je koristi lo, če se ni videl plamen, a v osrčju je pa še vedno tlelo. Treba je bilo le pravega vetra, pripravnega vzroka, in vstaja bi vsplamtela kakor mogočen požar, ki ga ni moči izadušiti z malimi močmi. In ta prilika se je nudila Italijanom 1848. Francoskim prekucijam so slo-
V sre-
Tedaj mu zašije" sredi groz- točeni po lepem licu.
ne duševne teme rešilni angelj njegov — spomni se namreč Rezike.
"Če me ves svet sovraži in zalezuje, ona mi bo gotovo po-mogla in smilil se ji bom."
Tako je mislil m upal.. Takoj drugi večer se je odpravil proti Miheljnovi gostilni. U-trudilna pot, velik glad sta ga prisilila, da se je večkrdt na
Ko se. je gospodar vrnil in povedal gostom, da je Rezika bolna, tedaj je jezno zarenčal Pavle: "Seve, 5e« je treba poštenim ljudem streči, je bolna. Če bi bilo pa s tem pro-kletim potepuhom vasovati, bi bila pa zdrava!"
To je bilo pa Miheljnu že preveč. Poznal je predobro poštenost »svoje hčere, katero
slonil ob drevo ter si obrisal s je tako zelo ljubil, saj mu je
V. 1	A	II*	1*1	L 1	1
čUa potne kaplje.
Dospel -je v dolino, truden in • izmučen opolnoči. Smrtna tišina je vladala krog in krog. Niti zvesti čuvaj, velik kodrast pe<3, ki je sicer vedno lajal ponoči, se, ni ganil.
Janez gre tiho v drvarnico, prinese lestvo ter jo pristavi pod Rezikino okno. Potem se ozre še enkrat naokrog in ko se ni ničesar ganilo, stopi lahno do okna, kjer varno potrka enkrat, dvakrat, ter pokliče: 44Rezika!" Iz sobe . začuje bole&ten vzdih: "0 moj Bog!" Okno se .tiho odpre in Rezika mu proseče veli s trepetajočim glasom: 4'Beži, nesrečnež, če ne te vjemo! Lovci te nocoj pričakujejo —
—	Beži — beži! Moj Bog!"
Več ni upala govoriti, le z
roko je zamahnila, potem pa izginila v temi.
Janez je obslonel osupel ob oknu.
. Predno se je zavedel, kaj da mu je pravzaprav velela, pri-drve iz zakotja lovci in divje hitei nad lestvo, katero z vso silo izpodbijejo, in Janez pade na mrzlo zemljo. Lovci planejo nanj kakor divji volkovi nad zašlo ovco. Čeprav je Janez skušal otresti se nasprotnikov ter je marsikateri dobil udarec z njegovo težko pestjo na lice, zmogli £0 ga vendar in zvezanega tirali v hišo.
, Tu so ga posadili za vrata, zaničljivo in škodoželjno se mu smejali ter popivali do ranega jutra. Janez se je naslonil na steno, ugriznil se v ustnice in
—	molčal.
Med surovo družbo je bil tudi Hiršov Pavle, ki je posfe-bno pikal in zbadal Janeza. Ravno njegova navzočnost je raz-tolmačila Janezu, kako je prišlo, da so ga vjeli.
Pavel je namreč dobro vedel, da mora Janez k ljudem, če se hoče preživeti v toliki zimi. Ker pa kot tujec drugje ni mogel iskati pomoči ter zavetja, kakor pri Miheljnu, skle-
dili nemiri v Avsitriji. dišču in na obhodu je donel krik nezadovoljnosti. Vse se je skušalo osvoboditi starih postav.
Treba jo bilo torej slavnemu vojskovodji izdatne podpore, da pribori zopet dvoglavemu avstrijskemu orlu prostost, da bode svobodno krilil nad prelepo Benečijo in krasno Lom-bardijo.
Nanovo zbrane čete so odrini-e iz Ljubljane, ko so bile kranjske ledine in gore še večina s snegom pokrite. In uprav :ato ni bilo popotovanje težav-10, kakor v hudi poletni vročini. Niti gladu, niti vročine in žeje jim ni bilo treba trpeti; 11a večer so pa dobili pri gosto-jubnih slovenskih kmetih, katerim so se smilili sinovi, gre-do!ci na boj, gorke odeje, da niso prezebali po noči.
Na tem potu se je sešel Janez nekega večera s tovarišem Francetom, bajtarskim sinom iz Doselja, , Ujeli so ga kot skrivača in ga utaknili v vo-
'Kaj hočem na svetu," si je mislil, "očeta bom pokopal, mati gotovo žalosti umrjo — in morda še predno se vrnem domov.
(Dalje sledi.)
PATENTI
PROSTA POJASNILA
Pošljite površno obrisbo vaše liznajdbe ali ideje v pregled in Ipisite v slovenskem jeziku. To-|5en, zanesljiv in pošten. CLARENCE O'BRIEN, Registered Patent Lawyer, . 933 Southern Building, Washington, D. Q.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cen j. občinstvu v Jolietu in >kolici naznanjava, da sva odprla novo
trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna. Se Vam toplo priporočava
Goiobitch 6 Golik Cor. Hickory & Marble St Telefon 4555 - Joliet, HI.
Božične čestitke
«
«
m
Naj bi ostalo vase prijateljstvo napram drugim stanovitno; tako tudi prijateljstvo drugih napram Vam. Naj Vas vedno navdajajo prijetni spomini v božični dobi. Naj Vam donese prihodnje leto največ sreče, kar ste je šo dosegli, največ zdravja in {napredka.
To so paše božične čestitke za Vas, ker ste nam bili v preteklem času vedno tako naklonjeni.
First National Bank
Joliet, Illinois

bila pOpolen odsev prerano u' jaško suknjo.
mrle blage žene, katera je zasadila zgodaj v hčerino srce duševnih vrlin, ki so zbog mnogoterega trnja in raznih nevarnosti razcvitala čudo krasno v duši preproste mladenke. Prepričan je bil, da ni nikdar vasovala in da je tudi sedaj le sijala prignala Janeza pod njeno okno. Zato je jezno to-potnil z nogo ob tla ter s« potegnil za njeno poštenje:
4'Še eno tako, pa te vlečem vun na sneg, da bodeš vedel, l:daj si kaj takega govoril. Tu sem jaz gospodar in v moji hi-fi mi ne bote obnekovali poštenih ljudi!"
Janez se je hvaležno rri nekako ponosno ozrl na Mihelj-na, češ, pravo si govoril.
Pavlu je pa zažugal Mihelj: \4 4 Ti pa nikar ne misli, če si fiodenjsko izdal Janeza, &a boš sedaj sleparil okrog Mi-heljna ter zalezoval našo Re-■ziko. Nikoli ne bo tvoja! Dobro si zapomni! Od danes ne smeš več prestopiti praga moje hišfe., doklietr sem jaz gospodar!"
Ko se je zdanilo, vzdignili o se lovci, vzeli Janeza v sredo ter ga tirali v bližnji trg, kjer so ga, dobivši nagrado za svoj 44človekoljubni'
cm,
1Z-
rofeili gosposki.
Ko so odhajali, ja Rezika gledala objokana skozi okno iz spalnice. Janez se je ozrl na ovinku, zamahnila mu je z roko zadnji pozdrav in si zakrila lice z rokami.
Janeza je pretreslo. Dvoje srce je v tem trenotku jšele jasno spoznalo, kako se ljubita. In Itei usoda ju je gnala narazen — morda za vselej.
vm.
Janez ni dolgo ostal na Štajerskem v zapuru. Država je potrebovala krepkih moči, da se ubrani sovražnikom. In Janez je bil čvrst mladenič, da mu ga ni bilo vrstnika. Ker so izvedeli, da je skrivač, poslali so ga sredi zime .z nekaterimi drugimi Kranjci, katere
Le-ta mu je povedal žalostno vest z doma.
Bilo je nekega večera pred pustom. Nebo je bilo le pone^ kodi oblačno, mrzel sever je popihaval preko snežene odeje, otresal gosto ivje z drevja in piskal skozi drevesne vrhove, da so se globoko vpogibale gole veje. V r—skem zvoniku je odbilo uprav polnoči. Votlo je brnel glas ter odmeval od bližnjega hriba, od koder se je čulo hripavo lajanje lisjakovo. Iz trga R. je prihijtel v plašč ■zavit možak. Kučmo je imel l>omaknjeno na oči, da je bilo komaj videti malo obraza izpod nje. Sneg je škripal po njegovimi nogami, in večkrat
se je celo izpodtaknivši opote-kel, da se je komaj vzdržal v ravnotežju. Mož je nekaj govoril sam s seboj, in Čuti je bilo, da je zelo nezadovoljen. — da je celo strastno razburjen.
Ko dospe do ozke brvi, ki vodi čez globoko kamenito strugo, po kateri teče lo ob de • ževnem času deroč hudournik, odgrne plašč, da bi bolje videl-po brvi, ter zajedno izpusti po-luglasno: 4 4 Nikoli va!" Na sredi poledične brvi pa mu iz-podleti, slab držaj se odlomi, in ponočni prišlec pade znak na kamenje v globoki jarek. •
Bolesten krik se ja razlegal po okolici — toda nihče ga ni cul. Le burja je se silncja zatulila in izjzaoblako/ je pomolil mesea zvedavo svoj obraz, kakor da je čul klic ha pomoč — in zopet ni bilo sledu q živem bitju.
Drugo jutro so pa pripeljali iz trga R. na saueli ranjenca ter ustavivši se sredi Doselja, povprašali kje je *}"zdar-jeva hiša. In kakor bi trenil, raznesla se je po mali vasici vest, ki je prelresla globoko v-eo sosede: 44Gozdar se je sinoči nevarno pobil \
In France je dostavil, da sva srenja trdi: 41 Samo fant je eriv! Samo njegova trma.
Toda žalosten prizor je bil
Severqva zdravila vzdržujejo zdravje v (JruzfViah.
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak in se ga ne sme zanemarjati. Uživajte
SEVERA'S COUGH BALSAM,
kateri olajša kaielj te odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober za odrasle kakor za otroke. _
Cena 25 in 60 centov.
Vpraiajte po lekarnah.
SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
zoper preh.au,* jmpo m za od pomoč pn glavoboli vsled prehiada
v-ena 50 centov
W. F SEVERA co. CEUA»< HAHILS, IOWA
BožiC se bliža.
Kakor druga leta, bodete gotovo tudi letos poslali svojcem primerno denarno darilo za božič.
Naša banka pošilja denar v stari krhj hitro, zanesljivo in po nizki ceni. Poleg tega je Setos* storila še posebne odredbe, da bodo njene božične denarne pošiljatve točno dostavljene.
—Prejemniki dobe denar na svoji domači pošti brez
vsakega odbitka.
Ako pa ste namenjeni potovati za božič v stari kraj, tedaj se poslužite naše banke, ako hočete biti točno postrežem.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na:
SLOVENSKO BANKO:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
V JUGOSLAVIJO V 9. DNEH
Vsak torek odpluje iz New Yorka eden izmed sledečih morskih velikanov:
"AQUrrANIA"......45,647 ton
"iffAURETANIA" ...30,704 ton "BERENGARIA" ... .52,022 ton(
V tretjem razredu so krasne kabine z 2, 4 in 6 posteljami Lepa jedilnica, dvorana za kadilce m odpocitek. Promenadni pokrit. Izborna hrana, prikladnosti.
Za karte in druga pojasnila se obrnite na bližnjega agenta v vašem mestu, ali okolici.
70—9th Avenue.
New York, N. Y.
krov je Domače Glede žeje nič bo-
BOŽICNA DARILA -
" '	>	'r
Nikdar prej niso bila božična darila svojcem v stari domovini s tako hvaležnostjo sprejeta, kakor bodo letos, ker jim je tam letos letina tako slabo obrodila radi silne suše, katera jim je ponekod uničila vso žetev.
Včeraj so bile cene sledeče:
1,000 kron za......$5.00 100 lir za......$6.00
Pri višjih pošiljatvah primefno nižje cene. Vsaka pošfijatev je jamčena, da denac ne bo izgubljen.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	-:-	Joliet, Illinois.
$
Sedaj je čas za nove vloge!
VSE VLOGE VROČENE NAM DO 10. JANUARJA, BODO OBRESTOVANE ŽE
< OD 1. JANUARJA 1923 PO 4%.
Početkom vsakega novega leta se otvori več novih vlog kakor tekom celega ostalega leta. Tudi početkom prihodnjega leta bodo tisoči naših* rojakov položili temelj svojemu bodočemu premoženju.
Ali hočete tudi Vi biti eden iznied onih?
Zaupajte vaše prihranke stari slovenski banki;
FRANK SAKSER STATE BANK
New York City.
82 Cortlandt Street.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.