LA OBRA MISIONAL DE LOS PADRES LAZARISTAS ESLOVENOS En ocasion de los 50 anos de su revlsta "LAS MISIONES CATOLICAS" (Continuaciön) Es asi que los lazaristas eslovenos, inmigrados a la Argentina, en mayo de 1948 ya logran publicar el primer mimero de la revista “Las Mi-siones Catolicas”, esta vez en el exilio, en esloveno. Desde aquella memo-rable fecha la revista sigue apareciendo mensualmente, llegando a toda la inmigracion eslovena dispersa por todo el mundo. Un determinado mimero de ejemplares traspasa todos los meses tambien la cortina de hierro yugoslava, en forma clandestina, ya que el eorreo oficial yugosla.vo tiene prohibida la distribucion del periodico. En torno de la revista se f o rman distintos micleos de la cooperaciön misionera entre los inmigrantes eslovenos, eomo tambien entre las mino-rias etnicas eslovenas en Carintia (Austria) y en el territorio allende de la frontera sur de Eslovenia (Trieste y Gorizia y aledanos), momentia-neamente administrado por Italia. Mas, la revista llega tambien a todos los misioneros eslovenos en Africa y Asia, formando un vinculo muy intimo entre su lejana patria y la tierra de la mision: la revista les ha-ce llegar su cooperaciön espiritual y material. Hace mas de tres lustros, con la debida autorizacion de las autorida-des superiores de la Congregaciön de la Misiön, formose en la Repiiblica Argentina., en la localidad de Remedios de Escalada, dentro del Gran Buenos Aires, una comunidad especial, constituida por los lazaristas eslovenos, denominada Baragovo misijonišče o Centro Misional Baraga, que tiene su sede en la Villa Eslovena, perteneciente a la nombrada localidad. Este centro lleva su nombre en homenaje al mäs importante misio-nero esloveno, el obispo Ireneo Federico Baraga, apostol de los pieles rojas de las tribus de Ottawa y ochipwe (EE. UU.), cuya causa de beati-ficaciön esta en pleno proceso. El centro es, en su contenido y empeiio, una replica fiel de lo que era el Centro Misionero de Groblje, Eslovenia, antes de la guerra. El Centro Misional Baraga desarrolla las mismas ac-tividades: propaganda misionera en general, promociön de las organizacio-nes misioneras dentro de la colectividad, man teni miento de los vinculos con todos los misioneros eslovenos sin distinciön, el apoyo espiritual y material a ellos, la publicaciön de la revista “Las Misiones Catolicas” y o tras impresiones de caräcter misional, formacidn de las vocaciones misioneras en el Colegio Misional, destinado a los jövenes de la colectividad eslovena, la direcciön de Editorial Baraga, etc. De este centro misional hasta salen los nuevos misioneros jövenes eslovenos a Madagascar. Merced a este centro, la provincia malgache, la provincia yugoslava y los obispos eslovenos convinieron en atender con el personal misionero esloveno de la provincia yugoslava y del clero diocesano esloveno la mision malgache de Vangaindrano, que desarrolla sus actividades en el sur de la isla. Al primer misionero sacerdote esloveno que salič del Centro Misional Baraga para Madagascar, siguieronle hasta el momento ya otros ocho sacerdotes, dos clerigos y un colaborador seglar. Tambien fueron a Madagascar a engrosar las filas de los evangeli-zadores eslovenos, numerosas herinanas eslovenas pertenecientes a la Congregacion de las Hijas de la Caridad. (Continuarä.) IZGUBLJENA LETA Z Madagaskarja je prišel domov na obisk italijanski misijonar. V svojem redovnem časopisu opisuje malgaške razmere in misijonsko deželo. Začne pa s trpkim doživetjem, ki ga je presenetilo kmalu po prihodu v domovino. Nekdo ga je vprašal: „Gospod, ali se vam ne zdi, da ste 22 let misijonarjenja na Madagaskarju zapravili?“ Takšnega vprašanja ni pričakoval iz vrst ljudi pokoncilske Cerkve. In verjetno ta človek ni edini, ki je pripravljen hitro postreči z „dejstvi“: misijoni so doma, duhovnikov Evropa bolj potrebuje kot Madagaskar, še bolj pa obe Ameriki, itak pa vas bodo kmalu izgnali, ker se prebuja nacionalizem v mladih afriških ali misijonskih deželah, in končno: kaj pa ste dosegli v 22 letih svojega misijonarjenja itd., itd. Svet se hitro spreminja, tudi in morda še bolj krepko misijonski svet. Afrika ima že danes vse drugačno podobo, kot jo je imela pred petdesetimi leti. In nastajajo krize. Krize tudi in predvsem v afriških cerkvah. Na svetnem področju je kmalu opravljeno: kolonialna oblast slovesno izroči vodstvo nove svobodne države domačinom. Tudi ob tem so prerivanja in velikokrat prelivanja krvi. A preusmeriti misijonsko delo, sprejeti nova dejstva in zastaviti zakoreninjanje Cerkve v domača tla, to ni delo slovesnega praznika, ampak stoletna preobrazba. In kdor pozna silnice narodov, ki stopajo v svetovno zgodovino, pa obenem nosi v sebi mesijansko poslanstvo, se ne bo ustrašil prigovorov površnih in malovernih kritikov. Res je: afrikanizacija zahteva naglih, krepkih posegov. A to ne pomeni odhoda tujih misijonarjev. Jasna je potrebnost domačega vodstva, ki mora odkriti pristno podobo bodočih mladih cerkva. A vsega tega domačini ne bodo zmogli brez pomoči misijonarjev, ki jih ne plašita kritika 'n prigovarjanje tistih, ki jim ni do rasti in zorenja božjega kraljestva. Vse misijonske krize so samo znamenje življenja. Tudi napetosti med domačim klercm in tujimi misijonarji so samo znamenje novega časa in zrelosti ali vsaj dozorevanja obeh. V ta metež bi morali zdaj stopiti vsi tisti mladi ljudje, ki imajo voljo do posvečenega dela, voljo do služenja, voljo do ustvarjanja nečesa pristnega, nečesa novega, nečesa, kar bo ostalo trajno. Niti eno leto misijonskega dela ni zastonj. Vsak misijonar ie že s svojim bivanjem prisotnost božje ljubezni, kaj šele s svojim delom, ki včasih raste v vse smeri, v vsa razs^žja. Prav zdaj je prišel čas, ko naj bi se legije mladih misijonarjev vsule v misijonski svet in v najbolj kritični uti pomagale ustvarjati tisto Cerkev, ki bo morda čez sto let ponos takratnih kristjanov in časten spomenik njim, ki jih danes ni strah desetletja /.zapravljati“ čas za tako veliko stvar, kot je vcepljanje in razraščanje tnladih cerkva. F S. 243 NAJ V MIRU POČIVA! Umrl je pomemben misijonski sodelavec, univ. prof. dr. Ignacij Lenček. Svoje misijonsko poznanje in vnemo je črpal že kot gojenec v rimskem Collegium Germanicum et Hungaricum, ki so ga vodili misijonsko zelo delavni jezuiti in kamor ga je ljubljanska škofija poslala na sedemletne duhovniške študije. Ko je zagrabil za delo v domovini in ko se je njegov sedem let mlajši brat Ladislav že kot bogoslovec začel posvečati misijonstvu, mu je bil starejši brat pri tem v vsestransko oporo, tudi pozneje, tja do svoje smrti. Po revoluciji v Sloveniji se je tudi dr. Ignacij Lenček umaknil v svobodo. V Argentini je postal eden najodličnejših misijonskih predavateljev in član-karjev. V letu 1957 je v vsaki številki Katoliških misijonov objavil kleno misijonsko razmišljanje. Njegovo moderno in fino misijonsko čutenje se lepo razodeva npr. v sestavku „Misijonstvo ljubezni“, ki ga je napisal za septembrsko številko in ki ga tu ponatiskujemo. Zadnja leta je postal izredno d aro vit dobrotnik slovenskega izseljenskega misijonskega središča Baragovega misijonišča v Argentini, s stalnim posredovanjem pri dobrodelnih ustanovah nemških katoličanov, med katerimi je preživljal enajst let svojega bolehanja. Pred vsem njegova zasluga je, da je Baragovo misijonišče moglo razviti tako široko dejavnost, ker mu je omogočil velik del potrebnih gmotnih sredstev. Baragovo misijonišče in slovenska izseljenska misijonska akcija sploh žalujeta ob izgubi klenega sodelavca. Prosimo Velikega Misijonarja, naj pokojniku da doživeti polnost božje ljubezni; nas tu pa naj v moči te ljubezni ne pozabi pri Vsemogočnem! MISUONSTVO LJUBEZNI Dr. Ignacij Lenček v Katoliških misijonih XXXI, september 1957, str. 433 Na vprašanje, zakaj čuenlaj v Evropi ni postal kristjan, je odgovoril kitajski duhovnik dr. Huang: „Jaz sem prišel z devetnajstimi leti v Evropo kot komunist. Danes sem katoliški duhovnik. Postal sem katoličan, ker sem v Evropi našel toplo materinsko ljubezen. Ko je Čuenlaj prišel v Pariz, ni bil komunist; ko je prišel dcmov, je bil komunist, ker v Evropi ni našel ljubezni.“ Težke, premisleka vredne besede. Ghcndi je študiral v Evropi. Prav tako Maotcetung, Hošiminh - vodje rdečega Vzhoda. Tudi Keniata, poglavar Mau-mau, in stotine drugih, ki igrajo važno vlogo med poganskimi narodi. So našli, doživeli Kristusovo ljubezen med kristjani? Danes študira v Angliji 20.000 mladih ljudi iz misijonskih dežel. V Franciji prav toliko. Drugi tisoči v ZDA, v Nemčiji in drugod. Kako je z njimi? So v krščanskem svetu obdani od krščanske ljubezni? Srečujejo razumevanje, spoštovanje, osebno srčno in dejavno dobroto? Se morejo počutiti kot „bližnji“, kot bratje v istem Očetu? To se pravi: mladi pogani prihajajo v vedno večjem številu v krščanski svet, med kristjane. Čez nekaj let se bodo vračali domov. Tam bo njihova beseda mnogo zalegla, več kot misijonarjeva, ki je pogosto beseda tujca. Kakšna bo tedaj njihova beseda o Cerkvi, o krščanstvu? V veliki meri bo uspeh misijonskega prizadevanja odvisen od te besede. Bo takšna, da bo misijonsko delo podpirala? Ali takšna, da ga bo zavirala, podirala, preganjala? Odgovor na to vprašanje zavisi od mnogočesa. S človeške strani pa največ od naše ljubezni. Ljubezen gradi mostove med ljudmi. Tujec postane: Ti. Pravega notranjega stika ni brez ljubezni. Kdor je ne najde, ostane sam, izoliran. Zapre Se vase pred drugimi. S tem je zaprta pot vsakemu misijonskemu vplivu. Ljubezen odpira srca. Človeško srce je tako ustvarjeno, da se resnični dobroti ne more zapirati. Morda se ji upira, a končno se mora vdati. Mubezen prebije vsak zid. Ljubezen privlači, približuje. Njeno magnetno polje je močno. V Uubezni stopim iz sebe ven k drugemu; ljubezen ustvarja bližino. Ljubezen izenačuje, druži. Nekaj tega, kar nosim v sebi, kar sem, Prehaja v drugega, najde v drugem svoj odmev. V ljubezni se pretaka Potranje bogastvo iz enega v drugega. Bližnji postaja „drugi jaz“. Ljubezen odpira oči. Krščanska ljubezen za krščanstvo, za Kristusa, ki je njej živ vir in njena moč. Kdor doživlja to ljubezen, doživlja v njej Kristusovega duha in Kristusovo srce. Odpira tako oči in srce zanj. Ljubezen je pot do spoznavanja in priznanja Kristusa; je živo in živeto pričevanje zanj. Je njegov vabeči klic v svet. Ljubezen rodi ljubezen. Kogar krščanska ljubezen objame s svojo toploto, ljubi to ljubezen. Ljubi njen vir, njeno vzorno podobo: Jezusa. Morda tega še ne ve, a dejansko je na poti. Tudi če ne bo prišel na cilj, tj., da bi postal sam Jezusov učenec, bo cenil, spoštoval to resnično krščanstvo ljubezni. Tako je ljubezen velika, nepogrešljiva misijonarka. Povsod: v misijonih in v krščanskih deželah, kamor prihajajo pogani, da se uče. Če se bodo znašli v svetlem in toplem ozračju dobrotne, razumevajoče ljubezni, se bodo naučili kaj več kot fiziko ali medicino. Prevzela jih bo toplina Jezusovega Srca in iskali ga bodo, morda tudi našli. Kaj bi bil danes Čuenlaj, če bi bil takrat v Evropi našel ljubezen? Kako naj najde pogan krščanstvo tam, kjer ni ljubezni? Ne more ga zaslediti, ker ga ni. Kvečjemu bi morda mogli reči, da je mrtvo. A koga zanima in privlači mrtva stvar? Zahoče se mu in išče preoblikovalnih življenjskih sil v tujem, našem svetu. Čemu presajati mrtvo'seme v domačo grudo? V tem je danes velika odgovornost krščanskega sveta: ustvarjati povsod resnično krščansko atmosfero ljubezni, ozračje iz božjega Srca. Pri nas gre za to: je naša ljubezen dejansko takšna, da bi se tujec, črnec, pogan znašel in počutil med nami kot brat? Bi naša ljubezen premagala rasne in verske razlike ter mu odprla pot v naše srce? Bi se zavzeli zanj, našli osebno razmerje do njega, tudi če bi bil tujec črne polti? Ne vem. Skoraj gotovo je, da ne, če ne znamo, ne moremo ali nočemo zares krščansko ljubiti tistih, ki so nam mnogo bližji, bolj sorodni. Kjer ljubezen ni živa niti v družini, v soseščini, v domači skupnosti, ne bo zmogla zajeti njih, ki so po naravi daleč od nas. Sicer pa živimo med tujci in med praktičnimi pogani! Tisoče ljudi srečujemo, a smo povsem brezbrižni do njih, kakor da jih ni. Ali sploh kdaj pomislimo, kaj je s temi ljudmi, ki jih srečujemo na cesti? In tisti, ki imamo z njimi opravka, morejo kdaj opaziti, da jih ljubimo...? Končno: večkrat je ljubezen na daleč lažja kot ljubezen od blizu. Če pogane ne zajame v misijonih, bi jih težko zajela, če bi bili med nami. Prvo znamenje, da je naša ljubezen res katoliška, tj. vesoljna, je zanimanje za misijonsko delo, sodelovanje in pomoč pri njem. Misijonska zavest je vprašanje naše ljubezni. Kjer krščanska ljubezen res je, živi, tam je tudi misijonarska. Kajti ,,ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne prostega. . .: vsi ste eno v Kristusu Jezusu" (Gal 2, 28). I i v i I | I | S I I | I I i i * f i ♦ $ i * * * OJ VI VSI NA TRGU KICIDZODZI Oj, vi vsi, ki nalagate in prelagate in odlagate in zalagate med templjem, bolnico in bari na trgu Kičidžodži -oj, postojte! Tudi vi, ki vzdihujete in samujete, se hudujete, se sramujete ob stari, neskaljeni vodi na trgu, polnem dejstev -oj, poglejte: Sončno kri na kimono čisto razcvelih sliv, da je šiv nabrekel z dišavami Srca krvi - za naše grehe, temnordeče, bele, zlate grehe. Oj, mi vsi, kaj se ne spominjamo več luči, vžgane z mrtvih Božjega Sina lic za vso resnico? Kamni vriskajo v trgu, polnem dejstev, vest vstajenja. Toda v trgu nalagajo in odlagajo in prelagajo in zalagajo in vriska kamnov ne spoznajo. Ni vonj cvetočih jarkov poln karbola? Trg Kičidžddži je eno izmed tokijskih tržišč in goste naseljenih okrajev, z nekaterimi velikimi bolnišnicami, templji, in predvsem restavracijami in bari. Ob trgu leži starodavni ribnik, kjer na koncu zime najprej vzcvetijo bele in rdeče slive. VLADIMIR KOS DJ, Tokio | $ I ± i i i Pastirjev odhod Venec dišeah gondn rož v spomin misijonarja LOJZETA DEMŠARJA. 26.. marca letos se je zbrala vsa jezuitska družina, pa še mnogi misijonarjevi prijatelji v veliki kapeli sv. Ksaverija ob svojem nadškofu L| Picachyju DJ in patru provincialu Noelu D’Souza h koncelebrirani maši za pokojnega o. DEMŠARJA, ki je 5. marca zjutraj v Borovnici v Gospodu zaspal, ko je opravljal jutranjo meditacijo. Bengalska prošnja himna je melodično kipela cb stenah velike kapele in trkala na naše srce. Tamar kače tižabo, Prohba - K Tebi prihajam>, Gospod. .. Nek poseben mir je visel v svetišču in odseval z obrazov navzočih sester misijonark;, bratov, patrov in božjega ljudstva, ki so se ob večerni uri zbrali k Evharistiji. Oče provincial je stopil naprej in bral iz sv. pisma Pavlovo epistolo o bratovski ljubezni. Mogočno in do dna sc segle Jezusove besede, ki jih je bral iz evangelija rektor kolegija p. Joe D’Souza: ,„Lačen sem bil in dali ste mi jesti'; žejen sem bil - in okrepčali ste me; nag sem bil in odeli ste me; bolan sem bil, pa ste prišli k meni.. .“ Besedo je povzel kalkutski nadškof. Težko je pridrževal ganotje, ko je govoril o veličini preprostega misijonarja, ki postane šel,e po smrti zares velik. Dr. Picachy je bil takrat rektor, ko je bil p. Demšar, kot minister hiše, njegova desna roka. Njegove besede so delale program, kaj naj bi bil vsak misijonar, pa so tudi udarjale v nas kakor izpraševanje vesti. „,Kot rektor sem bil priča, kako je pater Lojze vstajal ponoči' in sprejemal popotnike, ki so ob vsaki' uri iskali gostoljubje v kolegiju. Če dvigalo ni delalo, je sam pograbil kovčke in jih zanesel, če treba tudi v vrhnja nadstropja. Zmerom nasmejan je pozdravljal s konca hodnika, še preden ga je gost ugledal: Hej mohašoi! Zato se ga je to ime tudi' prijelo in nihče ga ni klical drugače, kakor mošai. Znal je ublažiti razlike med učitelji in služabniki. Čisto naravno mu je bilo, da je podiral zapreke in zidove, ki so se dvignili zaradi nesporazumov, zaradi kast ali vaške politike. Hotel je biti1 enak med enakimi, zato se je rad ustavljal med služabništvom: obiskoval je svoje kleparje, mizarje, pometače ter se zapletal v pogovor z njimi. Kadar je kdo med njimi obolel,, mu je sam prinašal zdravila, vGasih ga je celo z avtomobilom poslal k zdravniku.“ O. Lojze Demšar D J z br. Janezom Udovčem DJ, ko se je s hribov vračal v svoj kharijski misijon. Za kolegij je bilo to nekaj povsem novega. V zavodu je ustvaril družinskega duha. Pull down the walls, / pull down the toals, my brother and sluten, / puli \ioum the walls... (Prepreke poderita, / o bratec, sestrica, zidove rušita, / ki med nami stoje...) Poje neka moderna negro spirituals. P. Lc.jze je bil pastir iz ljudstva in se mu nikoli ni oddaljil. Večina patrov iz kolegija, ki niso imeli tdika z ljudmi, teh metod prilagajanja dolgo ni mogla razumeti. A ta večer so se vsi priklonili spominu preprostega slovenskega misijonarja, ki je razumel preprostega bengalskega človeka. Oče Lojze Demšar še zdaleč ni bil učenjak, ki bi se sklanjal nad učene knjige in reševal probleme težavnega kalkutskega področja. Znal je brati v srcih svojih ljudi, zato je s svojim odhodom zapustil globoko vrzel sredi bengalskih polj. Včasih je hudomušno potožil, da mu je Gospod preveč kozlov nagnal v stajo. Pozabljal in odpuščal je. Kadar je videl sestradano siroto na svojem pragu, njegovo srce ni poznalo meja, njegova mošnja ne dna. Zato so ga večkrat dražili, da z razdajanjem kvari ljudi in da se njegovi ljudje ne bodo nikoli osamosvojili. Na ta ugovor je nadškof krepko pripomnil: ,„P. Demšar, če bi vas Gospod iz svojih vrtov poslal nazaj v 24. Parganas, vem, da bi tudi danes svoje taktike dajanja ne spremenili.“ Mati Terezija je istih misli. Pravi: „Rajši sem pripravljena biti' sojena, češ d,a ljudi kvarim z dajanjem, kot pa da bi en sam siromak umrl od gladu, ker sem mu dar s tako neosnovano pretvezo odtegnila!“ Biti dober misijonar, še ne pomeni, da moraš biti dober administrator. Tu mi prihaja v misel prošnja o. Lojzeta, ki mi jo je sporočil pred tremi mesti: da naj namreč njegovemu semeniš'čniku iz Kharija dlam 200 rupij, ker da je njegova družina strašansko revna. Pri bratu ministru v kolegiju pa da naj dvignem denar. Bogoslovcu sem dal denar,, kot je bil o. Demšar želel; a ko pridem v kolegij, da bi dvignil tisto vsoto iz prihrankov o. Lojzeta, smo ugotovili, da v kolegiju nima nobenih kreditov. Oče Demšar je medtem že odšel po pla'čilo. Malo pozneje pa sem po msgr. Jezerniku in dr. K. Humlarju prejel tako bogat 'ček, kot ga svoj živ dan še nisem videl. Misijonarji poznamo to' božjo igro in jo vsak dan doživljamo. „Ko ste odšli na pot, ali vam je sploh kdaj česa primanjkovalo?“ je vprašal Gospod svoje prve misijonarje. Tudi naš odgovor je isti: Nikoli, Gospod! Oče Lojze Demšar je bil doma iz Poljanske doline, rojen pred 65 leti. Študiral je v Škofovih zavodih in vstopil v noviciat Družbe Jezusove leta 1928. Osem let kasneje je prišel v Indijo, že ga najdemo v Morapaju,, ki bo drugo leto praznoval 100-letnico, kjer študira bengalščino. Ta prva indijska postaja mu je od vseh najbolj prirasla k srcu. Z izjemo nekaj let v kolegiju v Kalkuti, pa v Kurseongu, je bil zmeraj zaposlen v 24. Parganasu. Verjetno se je misijonarju Morapaj tudi zato tak,o priljubil, ker je tu doživel svoja leta strahote. Bilo je pred razglaše-njem indijske samostojnosti. Vscpovšod, posebno v Bengaliji so tisoči mrli od lakote. Misijonar je organiziral pomoč. Župnišče je postalo velikansko skladišče, ki je rešilo življenje tisočerim družinam. Pokopaval je, bolne spravljal v bolnišnico, pla delil in spet delil. Nanj lahko obrnemo besede iz Jobove knjige: Bil sem oči slepcu, palica hromemu, oče sem b% mi OT AMSWIXAV PS SVETI Konec aprila je zasedala Zveza azijskih škofovskih konferenc. K zasedanju sta poslala posebni poslanici papež Pavel VI. in predsednik Formo-ze maršal čangkajšek. Konferenca je namreč zborovala v Taipeju, prestolnici Formoze. Glavni predmet razpravljanj je bila evangelizacija v sodobni Aziji. Tako je bilo zborovanje priprava na sinodo, ki bo septembra letos v Rimu. Zbralo se je 40 škofov iz vseh jugovzhodnih delov Azije. V Pakistanu je bila septembra lani velika povodenj, kakršne v deželi ne pomnijo. Posledice čutijo še danes. 10 milijonov ljudi je brez strehe, po poljih pa je voda povzročila za 30 milijonov dolarjev škode. Ob tej katastrofi so se podobno, kot v prvih krščanskih časi izkazali kristjani v Indiji. Vse krščanske skupine so organizirale pomoč. Iz zgodovine Poljaki niso poznani kot misijonski narod, kot so Francozi, Holandci, danes še vedno Irci. Pač pa se zdaj prebuja misijonska misel med Poljaki. Trenutno imajo v misijonih 760 misijonarjev. Ker je veliko misijonskega zanimanja tudi med mladino na Poljskem in v emigraciji, je upati, da se bo število še povečalo. To bo vsaj skromen nadomestek za Upadanje misijonskih poklicev med Francozi in Holandci. Cerkev v Bangladeš je ena najbolj živih v Aziji. Tako je dejal na azijskem seminarju za vero in razvoj J. D’Souza CSC. Aktivni niso samo duhovniki, ampak tudi laiki. Da bi dvigali narod in ga, rešili revščine, v katero so v prejšnjih letih zašli, so organizirali veliko dobrodelno akcijo, podobno kot je nemška Caritas. Veliko socialnega dela pa ne opravi samo ta organizacija, ampak vse misijonske postaje in župnije. Afrika leta 2000 je bila snov predavanja, ki ga je imel p. Viktor Mertens, jezuitski asistent za Afriko. Danes šteje afriška Cerkev 40 milijonov vernikov. Letni prirastek je 1 milijon in pol. Skrb sedanje afriške Cerkve naj bi šla predvsem na globino, v reševanje vprašanja vzgoje domače duhovščine in vzgoje vodilnih laikov. Ker bo po statistiki Združenih narodov leta 2000 tretjina Afričanov živela v mestih, je treba misijonsko delo preusmeriti iz podeželja v mesto. Cerkev ima dober stik z ljudmi z dežele. Izgubila pa je stik z elito v mestih: ta bo odločala o usodi Afrike. Tudi to je njeno zelo važno delo, ki jo čaka v bližnji bodočnosti. Mlade črnske države se potegujejo za osvojitev vzgojnega dela. S tem dejstvom mora Cerkev pač računati, zato mora temu primerno tudi preusmerjati svoje delo med mladino. Evropski mi- sijonarji so še vedno nujno potrebni, a ne kot voditelji, ampak le kot sodelavci in pomočniki. Vodijo pa naj Cerkev in njeno življenje domačini. Portugalske kolonije so pred novo dobo svoje zgodovine. Cerkev je predvidevala nujen preobrat, ki je moral priti slej ko prej. V Angoli je Rim že lani imenoval prvega, škofa domačina msgr. Andres Muaca. Škofija meji na Zaire. Velika je za polovico Francije. Nova politična ureditev samostojnosti dosedanjih kolonij, ki se že nakazuje, bo gotovo zahtevala nova imenovanja iz vrst domačinov ne samo v Angoli, ampak tudi v Mozambiku in na Gvineji. 'Dr. Vanda Blenska, po rodu Poljakinja, misijonska zdravnica, ki ne pripada nobeni redovni družbi, je v Bu-luba, na severni obali Viktorijinega jezera uredila veliko bolnišnico za gobave. V njej je 500 bolnikov. Zavodu pripadajo tudi številne manjše postojanke, tako da praktično iz tega središča oskrbuje 12 do 15 tisoč bolnikov. Zdravnica Blenska nam je v dokaz, kaj v misijonih lahko stori laik. Menihi različnih ver so že drugičč zborovali v Bengalore. Prvič so se sešli v Bangkoku: zborovanje je v javnosti pobudilo posebno pozornost zaradi smrti znanega redovnika Tomaža Mertona. Sedanja skupščina ni naletela na tolikšen odmev v svetovnem časopisju; a bila je po vsebini in dognanjih bogatejša kot prva. Skupščine se je udeležilo okrog 100 menihov, ki so imeli že izkustva iz Bangkoka. Tokrat je bila tema razgovorov „Bog v krščanstvu in drugih azijskih verah“. Kaj bodo ti shodi zdravega rodili, bo pokazala bodočnost. „Moja vrata so vedno vsem odprta. Božjemu ljudstvu svoje škofije pa pravim: eden od vas sem. Z vami sem raste!, poznam vas, vaši problemi tudi mene tarejo, vaši upi so moji upi. Tu sem, da vam služim kot pastir, oče in brat..“ To so besede novega škofa v Hongkongu. Po smrti Čenpin-hsuja je Pavel VI. imenoval za rednega ordinarija v Hongkongu dosedanjega pomožnega škofa Vangkeileia. Rodezija podobno kot Južna Afrika živi v pričakovanju novega. Sosednji Mozambik se te mesce trga iz objema kolonialne Portugalske. V Rodeziji pa še vedno vlada izključno neznatna bela manjšina 300.000 ljudi 5 milijonom domačinov. Nečloveški zakoni o rasni ločitvi naravnost izzivajo upor. Misijonarji imajo težavno delo, saj stoje med obema frontama, ki sta enako nepopustljivi. Vedo pač, da je blizu dan, ko bodo tudi Rodeziji vladali domačini, ne tujci. A preden se bo to zgodilo, jih čakajo še hudi časi, ki jih v malem že zdaj žive. V Južni Koreji je letos tudi nastalo napeto vzdušje med Cerkvijo in državo. Škofje kritizirajo absolutizem in zagovarjajo demokracijo ter svare vlado, naj državo skoraj demokratizira, da ne bo prepozno. Za odgovor so podobno kot drugje: zapor, mučenje, nagajanja... Medina ima muslimansko univerzo, ki je po svojem vplivu tretja na svetu. Prva je El Azhar v Kairu, druga visoka šola v Libiji. Zaradi vedno večjega dotoka slušateljev iz diaspore, tudi iz Grčije in Jugoslavije, pa se utegne zgoditi, da, bo čez leta univerza v Medini dobila največji ugled in vpliv. Posebej še, ker je v isti Arabiji, kjer je srce islama — Meka. Afrika - dežela bodočnosti. Zakaj? Dve tretjini Afričanov še nimata 20 let. Zdaj ima Afrika 350 milijonov Stanovanjske hiše črnih delavcev v rudniku azbesta v Južni Afriki prebivalcev. Leta 1980 jih napovedujejo že 450 milijonov. Tudi v Nigeriji so uvedli šolsko obveznost za vse otroke, od aprila 1975. iZdaj hite z vzgajanjem zadostnega kadra učiteljskih moči. V Keniji je poginil največji slon Ahmed. Njegova okla sta dolga 3 metre in pol. Skupaj tehtata 180 kg, cenijo ju na 12.600 dolarjev. Slon je bil zavarovan in tudi zdaj, ko tisoči jočejo za njim, bo poslan v muzej. Prevoz in nagačenje bosta stala 20 tisoč dolarjev. Na Kitajskem so dali na indeks skladatelja Beethovna in Schuberta, češ da je njuna glasba prepojena z Meščansko in kapitalistično mentaliteto. . . Sicer pa sta na indeksu tudi Platon in Konfucij, ker „nista nič pri- spevala h kitajskemu razrednemu boju“. V Timbuktu so na pet let obsodili moža, ki je dveletno hčerko prodal za sužnjo za 20 kamel. Izdal se je sam, ko je od dolžnika terjal kamele, ta pa mu jih ni hotel dati. Ko ga je prijavil policiji, je prišlo na dan, da je hčer prodal za sužnjo... Tanzanija je prva afriška država, ki je uvedla barvno televizijo. Oddajno postajo so odprli za sklep proslave desetletnice revolucije. V Nigeriji so škofje zaprosili vlado, naj dovoli vseljevanje tujih duhovnikov iz Evrope in iz Amerike, da bi pomagali nigerijskim duhovnikom in misijonarjem, kajti za dušnopa-stirsko in misijonarsko delo je dosedanjih misijonarjev premalo. 4 t * 4 ■» * 4 i < ► jl ► 4 > j: < ► i I !! ! i I! i w I I KAJ ME VEC NE POZNAŠ PO OSEMNAJSTIH LETIH? VLADIMIR KOS Pesnik se 13. maja, točno osemnajst let po prihodu na Japonsko, sreča s svetilnikom v Tokijskem zalivu, na enem izmed pomolov za izkrcanje v Jokohama. Osemnajst let! Svetilnik, kaj me več ne poznaš? Jaz sem slonel na ograji na krovu med tvojim prvim smehljajem. Ne vem, zakaj se nebo je jokalo v robček japonsko svilenih majniških megla. Osemnajst let! Svetilnik, kaj zares več ne veš? Dvajset čez štiri, sem rekel zapestju. In ti si spet se nasmehnil, v mornarskem stilu, le z enim očesom. (Z drugim si pazil na sidro v ladjinih zobeh.) Osemnajst let. Svetilnik - se drugačen ti zdim? Loki smehljaja lahno so zaviti navzdol. . . od ur bolečine? Kosti od sunkov v meso se sušijo? Toda, svetilnik, na srcu - lepši sen živi! o ♦ * o o «► 4 * 0 4 * « «■ < p 1 P 4P * 'p o «y o o ♦ ► 0 1 4 1 I 4 'P i P i: * * • P 4P 4P 4/p 4 p * p 4P 4 'P 4 P :: 4P 4 p 4P i * 4 4 4P 4P 4 P 4P 4P 4P 4P O f nas* misyonarji • J*' _____ • pišejo JAPONSKA Tri sestre usmiljenke, ki misijonarje na Japonskem, so povabili, naj gredo na stara leta uživat zasluženi Pokoj v slovensko domovino. Ne da bi domovino manj ljubile, marveč ker tudi misijone ljubijo, so se vse tri slednjič odločile, da ostanejo na Japonskem, dokler jih bodo predstojniki tam želeli, tudi v starosti in tudi v bolehanju, če pride. Odločitev je bila toliko lažja, ker vse tri še vedno lahko pomagajo pri misijonskem delu. Še v polnih močeh je s. JOŽEFA jZU-PANČIČ v Osaki, ki nam v dveh zadnjih pismih med drugim piše tudi tole: „Tu sem v sestrski hiši, zelo vesela, da lahko še delam. Opravljam različna hišna dela, medtem ko so so-sestre od jutra do večera zaposlene V otroški bolnišnici. Ko ne bom mogla več delati, bom šla v osrednjo hišo v Maiko, kjer sem bila že prej 22 let. Vsem dobrotnikom se v imenu vseh treh lepo zahvaljujem za denar, ki ste nam ga poslali iz sklada! Tu nas je sedaj 12 sester: dve Američanki, ena Angležinja, osem Japonk Pa jaz. Z dekleti, ki sem jih v Maiko vzgajala 22 let, si še vedno dopisujem. Eden naših župljanov je bral ftovo mašo. Prilagam sliko.“ Iz Maiko pa je pisala s. BENJAMINA KARDINAR: „Prišla je jesen misijonskega živ- ljenja... Moja sedanja zaposlitev so različna hišna opravila, šivanje, ki ga je zmeraj dosti. V delu, v molitvi, v žrtvah in odpovedih bom še vedno skušala delati za rešitev Jezusu tako dragih japonskih duš, dokler ne omahnem v zadnjem boju. Odločila sem se: od začetka do konca v misijonih živeti, delati, trpeti in umreti. Sicer pa vso svojo bodočnost izročam v roke božje previdnosti. Mislim, da ni izključeno, da pride od predstojnikov kakšna sprememba in bo treba vzeti v roke popotno palico.“ S. KATARINA JANČAR, ki je tudi v Maiko, pa med drugim sporoča: „Že leto dni boleham na srcu in poapnenju žil. Avgusta sem prejela že sveto maziljenje, štirinajst dni sem bila v bolnišnici, zdaj jemljem zdravila, pomalem pa tudi že kaj delam. Glede bodočnosti je zdaj tako odločeno, da ostanemo vse tri tu. Naša najvišja predstojnica mi je rekla: ,Vemo, kaj ste delale v dolgem misijonarskem življenju; prav rade vam bomo stregle, ko obnemorete; zato kar tu ostanite do smrti. Tako tedaj tudi jaz ostanem tu, — Molim za vse dobrotnike, žive in rajne, zelo sem hvaležna za ponovno pomoč.“ FORMOZA S Formoze nam je 23. aprila pisal prijazno pismo mariknolski misijonar FRANC REBOL. Zahvaljuje se za denar, ki smo mu ga poslali, zanj in za druge tamkajšnje slovenske misijonarje in misijonarke. Pravi, da bo vse razposlal. O svojem misijonarskem delu poroča: „Naše delo ljudem v prid se lepo razvija, S spreobrnjenji gre zdaj bolj počasi, če gledamo na število. Vsakega katehumena skušam kar se da pripraviti za versko življenje. Prav te dni imajo v glavnem mestu Taipeju kardinali, nadškofje in škofje iz cele Azije konferenco o bodočem misijonskem delovanju. Tukajšnji kitajski in angleški listi veliko pišejo o tem zborovanju. Sv. oče je poslal svojega zastopnika in konferenco blagoslovil. Tudi prezident Čangkaj-šek je po svojem podpredsedniku poslal pozdrave. V otroški bolnišnici v Maiko misijonarke z materinsko ljubeznijo skrbe tudi za tele pohabljene sirote. Prihodnji teden bo na Formozo prišel o. Poderžaj iz Indije na poti v domovino. Rad bi spoznal zlasti dr. Janeža. Ker nima časa, da bi prišel tudi v moj konec, upam, da se bom srečal z njim v Taipeju.“ Dr. JANEZ JANEŽ nam v svojih treh letošnjih pismih marsikaj pove o svojem delu; a ker ne vidi rad, da se o njem piše, objavljamo samo tole: „Tu vse običajno, mimo, normalno. Najmanj novic je pri meni, zaprt v bolnišnici vedno isto pesem pojem. Te dni imamo slavno kitajsko novo leto, je mnogo ponesrečencev zaradi povečanega prometa in tudi povečanega, uživanja opojnih pijač. Včeraj se je npr. prevrnil avtomobil; pripeljali so nam kar deset ponesrečencev, od katerih sta dva takoj po prihodu umrla. Drugi se bijejo za življenje. Kdo ve, koliko jih bodo prihodnje dni še pripeljali. Sporočam, da sem poslal 4 zabojčke. Upam, da ne boste imeli s carino prevelikih težav. Vsak zabojček ima nekaj manj kot 10 kg stvari. Razne stvari so v njih, med drugim več takih, ki mi jih bolniki prinesejo. Našli boste celo lesen kip sv. Cirila, in Metoda, ki ga je eden od bolnikov izrezljal; v drugem paketu sta dva lesena leva, ki sta tu zelo pomembna; darovali so mi ju, spadata skupaj. Priložil sem tudi lesen rezljan šah. Neki bolnik mi je dal marmorni pepelnik, ki sem ga posebej zavaroval, da se ne razbije. Itd.“ 9. junija naš zdravnik sporoča: „Konec aprila me je za dva dni obiskal o. Poderžaj. V Taipej ga je šel čakat tukajšnji predstojnik kami-lijancev p. Crotti. Ko sta proti večeru prišla v Lotung, sem bil ravno pri operaciji. No, malo sva le pokramljala. Od nas je odletel proti ZDA. Mlada mati na levi je kot dekle živela v penzionatu naših usmiljenk v Maiko na Japonskem. Z možem in z otroki je zdaj v spremstvu dušnega pastirja obiskala s. Jožefo Zupančič, ki s svojimi nekdanjimi varovankami še vedno vzdržuje stike. Te dni sem vam poslal še dve pošiljki predmetov za vašo misijonsko tombolo. Poslal sem vam med drugim 4 kitajske svetilke. O. Poderžaj jih je videl enake v naši kapeli, pa bi jih rad za svoj misijon. Na tomboli imate tudi otročad, zato sem poslal tudi 5 aviončkov, ki sem jih prejel od neke letalske družbe. Na škatlici je narisano, kako se avion sestavi. V vsakega se vložita dve bateriji, potem krila, Pa se obesi in zavrti... 16. julija bo 22 let od prve operacije na Formozi in potem je šlo vsak dan brez prestanka... Kako dolgo še? V KM vam je tiskarski škrat povzročil malo napako, češ da sem jaz od tega, kar ste mi po g. Fajdigu poslali za tukajšnje slovenske misijonarje, oddal s. Langerholz 15 dolarjev, ko jih je bilo 150! Dajte ga za ušesa! Pozdravite vse znance!“ Na Formozi je ena od treh sloven- Tudi na Japonskem se kristjani ob novi maši mladega japonskega duhovnika v velikem številu zberejo k slovesnosti. To sliko je poslala s. Jožefa Zupančič, ki je doživela novo mašo skih misijonark tudi s. ANICA MIKLAVČIČ, kanosijanka. Od nje imamo dve letošnji pismi. Tudi ona se zahvaljuje za darove, sporoča svoje pošiljke za misijonsko tombolo, potem pa piše tole iz svojega misijonskega življenja: „Kako me razveseli vsako vaše pismo. Kot prijatelj je, ki me pride obiskat v to samoto, slovenski prijatelj, ki mi ga je Bog poslal, saj drugih nimam. Tukaj nismo na Madagaskarju, kjer se slovenski misijonarji pogosteje srečujejo, ker jih je veliko in so bolj skupaj. Včasih jim skoraj zavidam, a prav tedaj čutim, da sem dvakrat misijonarka, ker delujem tudi s to žrtvijo... Kakšno veselje, kadar pridejo Katoliški misijoni. So kakor žarek v temi. Za veliko noč pripravljam vrsto svoji fari. prvoobhajancev. Malo časa imajo, ker jim šola vse pobere, a radi in veseli prihajajo in pravijo: ,Mu-mu, no le leo... Sestra, prišla sem...' Sporočite, prosim, mojo posebno zahvalo g. Lovrencu Ilija, ki me je tako razveselil s svojim darom.“ HONGKONG Iz Hongkonga nam piše salezijanski misijonar STANISLAV PAVLIN SDB, ravnatelj šole. Zahvaljuje se za plošče pevskega zbora iz Slovenske vasi (tudi mnogi drugi misijonarji so se že zahvalili zanje, ker so jih zelo razveselile). Pristavlja tole: „Pred tedni sem prejel dve lepi plošči iz Slovenske vasi v Argentini. Gospa Zdenka Jan ima lep zborček ,škrjančkov‘. Čestitam! Ko sem bil mlajši, sem se tudi jaz veliko ukvar- Sestra Anica Miklavčič (na skrajni desni) na izletu z misijonarjema in z otroki jal z vodstvom mladinskih pevskih zborov in vem, kako težko je navaditi otroke lepega petja, zlasti še fantiče, ki začno hitro spreminjati glas. Tu v južni Kitajski zelo težko najdeš lepe glasove, kot tudi na Japonskem; a v severni Kitajski in v Kunmingu, visoko v hribih, so glasovi prav lepi. Tu veliko vpliva podnebje, ki je vlažno. Naši zborčki tu splošno pojejo s fal-setom. V moji šoli pred začetkom pouka vsi skupaj zmolijo najprej oče-naš, potem pa zapojejo kako lepo Marijino pesem, ali pa katero v čast sv. Jožefu ali Dominiku Saviju ali pa tudi v čast Srcu Jezusovemu, seveda v kitajščini. Tisoč in več otrok, fantov in deklic, ki pojejo, je lepega!“ V pismu 22. aprila sporoča: „Včeraj je prišel v Hongkong o. Stanko Poderžaj iz Indije. Pri nas bo ostal teden dni, nato odide na For- res nekaj mozo, kasneje bo menda tudi vas v Argentini obiskal. Jaz bom misijonarja peljal v Macao in do Kitajskega morja.“ Kanosijanka s. ERNESTA KOSOVEL, ki dela v družbeni bolnišnici v Hongkongu, se tudi zahvaljuje za misijonski dar in pravi: „Moja opravila so dan na dan enaka. Imamo vedno dovolj bolnikov, ki jih večkrat ne moremo sprejeti zaradi pomanjkanja prostora. Sedaj v bolnišnici dozidavamo nove prostore. Denar nam je posodila država na dvajset let brezobrestnega odplačevanja, čeprav cene dan za dnem rastejo. Spreobrnjenja poganov so vedno bolj redka; pač pa se precej katoličanov povrne v Očetovo hišo. Zelo sem vesela vašega dani, s katerim bom lahko osrečila marsikaterega reveža v tem velemestu. Bog vam plačaj!“ Misijonar o. Lovro Tomažin DJ ob blagoslavljanju svoje najlepše cerkve, ki jo je postavil v misijonu Katondwe. Ml VAM - VI NAM! V odsotnosti našega nabiralca oziroma na njegovem potovanju po Evropi in Kanadi se je zbrala še prav lepa vsota jubilejnih darov k 50 letnici Katoliških misijonov, vsega skupaj kar 619 USA dolarjev. V AVSTRIJI Č.g. Hafner Janko, 300 šilingov Koroški rojaki, 10.000 šilingov Skupaj: 410 dolarjev V ITALIJI A. S., Trst 5.000 lir Žvokelj Minka 5.000 „ Makuc Marija 2.500 „ Kofol Minka 3.000 ,, Rejec Tončka 1.000 „ Munih Kati 1.000 Cotar Jožica 3.000 ,, Franko Jela 3.000 ,, Šuligoj Jože 3.500 ,, Čargo Marica 2.000 ,, Perat Marica 3.000 „ Skupaj 60 dolarjev V FRANCIJI Steržinar Marija (ponovno) 300 F ali 60 dolarjev V KANADI Anica Dolenec, 30 dolarjev Ida Čargo, 4 dolarje V ARGENTINI Skupaj 36 dol. N. N. $ 100 dr. Jože Dobovšek „ 100 Draksler Anton „ 10 Marica Golob ,, 10 N. N. ,, 70 Franc Grbec „ 30 Janez Grbec „ 10 Ani Lipovec „ 10 V U. S. A. Skupaj 25 dol. Milka Skalar 15 dol. Anica Tušar 5 „ lggy Beran 4 „ V AVSTRALIJI Skupaj 24 dol. Marija Habor 5 dol. Angela Dodič 1 dol. Skupaj 6 dol. Pridruženo k vsemu prejšnjemu: 1.750.25 znese skupna vsota dosedanje akcije 2.369.25 dolarjev. Od tega odpade 1.250 dol. na kritje povečave lista v jubileju, ostalo, 1.119.25, pa kot čisti jubilejni dar listu. Z veseljem ugotavljamo, da je bil cilj akcije v polni meri dosežen in se še enkrat iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem! Obenem sporočamo, da bomo kajpada jubilejne darove še naprej radi prejemali, le da jih ne bomo več objavljali pod posebnim zaglavjem Ml VAM, VI NAM, ampak pod splošnimi MISIJONSKIMI DAROVI. V naslednjem navajamo, kakor smo napovedali, koliko so naročniki iz raznih dežel skupno prispevali, vse prelito v USA dolarje: AVSTRIJA: 440.50 dolarjev; USA: 416.75 dol.; ARGENTINA: 410 dol.; Kanada, 297 doi.; italija: 292 doi.; Francija: 226 dol.,- Venezuela: 122.50 dol.; AVSTRALIJA: 99 dol. RAZNI: 64.50 dolarjev. Vsem hvaležni KATOLIŠKI MISIJONI MISIJONSKI DAROVI ZA BARAGOVO MISIJ ONIŠČE Č.g. Vinko Zaletel, Koroška, 40 dolarjev DOSMRTNE NAROČNINE Rev. Karel Pečovnik, 00 dol. (USA); mrs. Ralph Coffelt, 50 d. (USA) in mr. Victor Zakrajšek (Kanada), 50 dol. ZA KRSTE Na imeni Ana Marija in Jožef Marija, S. T., Trst, 5.000 lir. ZA VSE MISIJONARJE Argentina (v pesih): Anica Golob, IiUjan, 200; Ljudmila Gomišček, Villa. Madero, 30. Kanada (v dolarjih): Rojaki ob predavanju o vseh slov. misijonarjih, 40. Koroška (v šilingih): župnija Bilčovs, ob mis. predavanju, 1.150; prošt Brumnik, Dobrla vas, 10.000. Primorska (v lirah): Po Marijini družbi na. via Risorta: Lipovec Cassetti Maria, 15.000; Marija Emilija Šajn, v spomin pokojne mame, 15.000; Kante Pina 10.000; Perat Anica, 5.000; N. N., 20.000; Grmek Fani, 5.000; Simčič Bojana, 5.000; Šuligoj Karla, 5.000; N. N., 6.000; Josipina Janežič, 1.600; Bertok Kristina, 10.000; Josipina Janežič, 500; N. N., 10.000; Dodič Fani, 2.000; Furlan Fani, v spomin svojih pokojnih, 2.000; Gregorič Lojzka, 10.000; N. N., 10.000; N. N., za lačne, 1.000; za gobave brate, Bertok Kristina, 10.000; ob predavanju o vseh slov. misijonarjih, 84.000 in 3 dolarje. — V spomin a nepozabnega prijatelja dr. Ignacija Lenčka, Majda in Silvano Giraldi, 50.000; N. N., Primorje, 150.000; N. N., Gorica, 10.000; Karolina Debenjak, Gorica, 5.500; N. N., Gorica, 3.000; N. N., Gorica, 50.000; razni po dr. Humarju v Gorici, 1.042.000; župnija na Primorskem, 200.000. Francija: Marija Steržinar, 300 frankov. ZA POSAMEZNE MISIJONARJE Argentina (v pesih): Za Franca Buha CM, Srečo Urbanija, Slov. vas, ob krstu tretjega otroka, 100; za istega misijonarja družina Miklič, Slov. vas, 35; č.g. Stanislav Skvarča, Lujan, za s. Magdaleno Kajnč, 300; za o. Evgena Ketiša ofm, 200; za misijon v Vaingaindrano, N. N., 500. Kanada (v dol.): Kastelic Tončka, Toronto, za s. Elizabeto Pogorelc. U. S. A. (v dol.): Č.g. Leo Kristanc, za o. Jožeta Kokalja, 16 dol. Gorica: Za Radkota Rudeža S.J., N. N., 5.000 lir; za Ernesto Kosovel Cigoj Marija, 10.000 lir; za isto misijonarko, Mosetti Valerija, 2.000 lir; za Silva čespika in priporoča v molitev svoje ranjke, Marjan Hrovat, via Buffo-lini 8, Gorica, 150.000 lir. Za Pepija Giderja, Jože Škorjanc, Šmartno pri Sl. Gradcu, 810 din. ZA MISIJONE Anthony Ravnik, U.S.A., 20 dolarjev; Tončka Zajc, Slovenska vas, Argentina, 50 pesov. VSEM ZA VSE — ISKREN BOG PLAČAJ ! "kATOUŠKI MISIJONI" so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih družb, slovenskih misijonarjev, "Slovenske misijonske zveze". Izdaja ga "Baragovo misijonišče". Urejuje Franc Sodja C.M., soureja in upravlja Lenček Ladislav C .M. — Naslov uredništva in uprave: Loubct 4029, Remedios de Escalada, Provincia Buenos Aires. Tiska "Editorial Baraga S.R.L.", Pedernera 3253. S cerkvenim dovoljenjem. NAROČNINA ZA LETO 1973: V Argentini in sosednjih deželah: navadna 40.00 pesov, podporna 80,00, dosmrtna 500,00. V ZD in Kanadi: 4 (8, 60) dolarjev; v Italiji: 2000 (4000, 30.000) Lir; v Avstriji 80 (150, 1.200) šilingov; v Franciji 16 (30, 250) NF; v Angliji 1 y2 (3, 20) funtov; v Avstraliji 4 (8, 60) dolarjev. PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH: Argentina; Baragovo misijonišče, Loubet 4029, Remedios de Escalada, prov. Buenos Aires. — Dušnopastirska pisarna, Ramon L. Falcön 4158, Buenos Aires. ZDA.: Rev. Charles A. Wolbang CM, St. Joseph's College, P.O. Box 351, Princeton, New Jersey, 08540. — Mr. Rudi Knez, 679 E. 157 th St., Cleveland, Ohio 44110. — Mrs. John Tushar, Box 731, Gilbert, Minn. 55741. —Mrs. Ana Gaber 2215 So. Wood Street, CHICAGO,, III. 60608 U.S.A. Kanada: Župnija Marije Pomagaj: 61 1 Manning Ave, Toronto 4, Ont. Za Ontario (razen Port Arthurja) in za Quebec: Rev. Jože Časi CM, istotam. Za Montreal in okolico: Rev. Ivan Jan CM, 405 Marie Anne East, Montreal, P. Q. Za Port Arthur (Ontario) in za vso ostalo srednjo in zapadno Kanado: Rev. Jože Mejač CM, 95 Mac-donald Ave, Winnipeg 2, Man. Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte San llario 7, Gorizia. Trst; Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3. Francija: Louis Klančar CM, Rue de S6vres 95, Paris VI. Avstrija: B. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klagenfurt. Anglija: Rehberger Gabrijela, 132, George Street, Bedford. Avstralija: Slovenske sestre, 4 Cameron Court, KEW, Vic. 3101. KOROŠKIM NAROČNIKOM Po dogovoru s Slovenskim dušnopastirskim uradom v Celovcu boste od avgustove številke naprej prejemali Katoliške misijone po tem uradu. Tja je treba naslavljati tudi vsa morebitna naročila, pritožbe, spremembo naslova itd. Naslov: Slovenski dušnopastirski urad, Viktringer Ring 26, Klagenfurt, 9020 Austria. Prav tako vam bomo hvaležni za plačevanje naročnin in drugega, kar namenite za misijone, po čekovnem računu tega urada, ki je Kärnten Sparkasse, MISIJONI, No. 024158. Za upoštevanje vam bodo hvaležni KATOLIŠKI MISIJONI Jean in Celestina, gobavca z Madagaskarja, sta se poročila. Registro de Prop. Int. No. 1096912 Director responsable, Lenček Ladislav Domicilio legal, Cochabamba 1467 Buenos Aires Correo .rgentino Suc. 37 FRANQUEO PAGADO Concesičn N9 3143 TARIFA REDUCIDA Concesiön N9 5612