Leto XLII. - Štev. 10 (2087) Četrtek, 8. marca 1990 Posamezna številka 1000 lir List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949 TAXE PERQUE GORIZIA SETTIMANALE ■ REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO 11/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo del le Rose, 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 • 414646 TASSA RISCOSSA ITALV II. Kristjan v spremenjenih časih Nemčija in Evropa Objavljamo glavne misli iz drugega dela pastirskega pisma slovenskih škofov za post 1990 (JJred.). Dragi bratje in sestre! Začeli smo »štiridesetdnevni čas pokore in spreobrnitve«. Ob pepeljenju smo slišali glas Cerkve: »Spreobrni se in veruj evangeliju« (prim. Mr 1,15) ali »Pomni, da si prah in da se v prah povrneš« (prim. 1 Mz 3,19). Dvoje nam hoče povedati Cerkev na začetku postnega časa: Spomni se, kristjan, da si potreben nenehnega spreobračanja od svojih grehov in vedno bolj potreben življenjske vere v Jezusov evangelij. V tem je tvoja rešitev za sedanji kakor za čas po smrti. Ko je po svetu in tudi pri nas toliko razočaranj zaradi sistemov, ki so obljubljali boljši čas, imajo mnogi ljudje večji posluh za vrednote, ki jih oznanja krščanstvo. Za nas torej, ki smo se odločili živeti in širiti Kristusov evangelij, je čas ugoden in hkrati odločilen. Opozarja nas na veliko odgovornost za to, ali bodo ljudje prek nas spoznali veličino evangelija in sprejeli njegove blagre kot krščanska ustavna določila, ali pa bodo še naprej ostali plen različnih gibanj, ki človeku obljubljajo osvoboditev, v resnici pa ga puščajo praznega ali ga celo usužnju-jejo. SPOVED JE VELIKO VZGOJNO SREDSTVO DUHOVNEGA ŽIVLJENJA Naše krščansko poslanstvo je, da temu spremenjenemu In v prihodnost tipajočemu človeku pokažemo živ zgled pravega Kristusovega učenca. Gotovo je ena velikih ran današnjega krščanstva med nami, da smo kristjani bolj po imenu, na zunaj, velikokrat pa znotraj podobni »pobeljenim grobovom« (Mt 23,27). Ker smo zanemarili dva zakramenta, zakrament sprave in svetega obhajila, smo izgubili živo zvezo s Kristusom, ki je na svet prišel zato, da bi mi »imeli življenje in ga imeli v obilju« (Jn 1,10). Kristus je prišel med nas kot »Jagnje, ki odjemlje greh sveta« (Jn 1,29). Sedanji čas je zgubil čut za greh in je zato zgubil tudi čut za potrebnost dobre spovedi. Spoved ni samo bolj ali manj formalno priznavanje napak In grehov, ampak je predvsem živo srečanje s Kristusom, z njegovo odrešujočo krvjo, ki nam zbriše grehe ln daje novih moči. Spoved je bila v zgodovini in je še danes veliko vzgojno sredstvo duhovnega življenja. Človek s pomočjo milosti prodira vase, v svojo notranjost, odkriva slabosti in potem zahrepeni po pravih vrednotah in po evangeliju urejenem življenju. Cerkev nam je po zadnjem koncilu dala nov obred. V skupnih spokornih opravilih bi nas rada pripravila na temeljitejšo spreobrnitev. Mnogi kristjani pa odlagajo spo- Križ ob poti naj mi bo prijatelj ved in se tako izgubljajo v krščanski povprečnosti in malokrvnosti. SV. OBHAJILO Drugo, še močnejše zdravilo našemu malokrvnemu krščanstvu pa je evharistija, prejemanje obhajila. Obhajilo sodi k celostni udeležbi pri sv. maši. Kakor se po eni strani veselimo pogostnega obhajila, se pa po drugi strani bojimo, da mnogi pristopajo nekako neosebno in neprebujeno k obhajilu, ne da bi se prej pred Bogom presodili, ali smejo zaužiti »kruh življenja«. Bolj torej skrbimo za ta dva »studenca odrešenja«, za dobro spoved in za obhajilo! POTREBNA NAM JE TEMELJITA VERSKA IZOBRAZBA Ce hočemo svojim sodobnikom pokazati zgled pristnega krščanstva, nam je potrebna tudi temeljita verska izobrazba, iz mnogih vzrokov so rodovi že med zadnjo vojno in po njej odraščali brez poglobljene verske vzgoje. Zato je naloga sodobnega kristjana, da bere Sveto pismo in drugi verski tisk, ki ga imamo sedaj, hvala Bogu, veliko na voljo. NE BOJMO SE POKAZATI, DA SMO KRISTJANI Če smo svojo vernost in svoje krščansko življenje iz različnih vzrokov sramežljivo skrivali, moramo zdaj stopiti v javnost. Svetu moramo brez slehernega občutka manjvrednosti predočiti etične vrednote: resnico, pravico, poštenje, delavnost ln ustvarjalnost, ljubezen, zvestobo in odpuščanje. Toda vedno moramo začeti pri sebi. Mariborski škof Franc Kramberger POKLICANOST LAIKOV Ko smo leta 1988 v Ljubljani imeli pastoralni občni zbor in lani v Mariboru škofijski zbor z zaključkom to pomlad, smo predvsem hoteli razgibati naše laike in jih spomniti na soodgovornost, ki jo imajo v Cerkvi. 1 i zbori so nam pokazali, kaj si laiki danes želijo od Cerkve in njenih duhovnikov. S temi zbori smo pokazali, da svetu prinašamo sporočilo, ki naj svet popelje v novo bratstvo, v novo »civilizacijo ljubezni«, kakor nam poudarja papež Janez Pavel II. K prizadevanju, da bi evangeljske vrednote spet postale del vsakdanjega življenja našega naroda, smo poklicani vsi kristjani. Pri tem je glavna teža na laikih. Božji vinograd naših laikov je življenje v delovnih kolektivih, v šolah, v kulturi. Vsakdo je poklican, da prispeva svoj delež. Velika odgovornost leži na izobražencih, ki so več prejeli in morajo tudi zato več dajati. Za nas kristjane je še posebej temeljna krepost ljubezni do bližnjega. Med nami bi se moral znova ponoviti čudež prve Cerkve, ko so kazali na prve kristjane in govorili: »Poglejte, kako ljubijo drug drugega.« Takšna ljubezen mora zaživeti v naših družinah, med sosedi, v naseljih, na delovnih mestih, v šolah. Takšno življenje je kulturno v najširšem pomenu besede. Kristjanova roka se vedno dviga v pozdrav, steguje v dajanje, v spravo in odpuščanje. Oče in mati, ki hočeta biti prava kristjana, ustvarjata topel dom, v katerem je vsak otrok dobrodošel. Oče in mati za otroke molita in jih dobrohotno spremljata skoz življenje. Kristjan v vsakem človeku, posebno še v trpečem, gleda Kristusa. Karitativna dejavnost je neodtujljiva pravica ln dolžnost Cerkve In kristjana. Diakonija mora postati sestavni del našega krščanstva, še vedno veljajo Gospodove besede: »Karkoli ste storili enemu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Današnji kristjani hočemo poudariti, da nam ne gre za oblast, pač pa hočemo biti polnopravni člani naše spremenjene družbe, soodločati in s tem služiti tako v politiki — kar je za nas skrb za javni blagor — v gospodarstvu, v uveljavljanju krščanskih načel in človekovih pravic. Izmed nas mora izginiti vsak občutek manjvrednosti. Ravnati se želimo po evangeliju, da bomo najprej iskali božje kraljestvo in njegovo pravico v prepričanju, da nam bo vse drugo navrženo, če bomo božje kraljestvo iskali v ponižni molitvi in iskrenem služenju drug drugemu. V duhu vere bomo tudi v našem svetu povsod videli delovanje Svetega Duha, ki usmerja vse stvarstvo proti novemu nebu in novi zemlji (Rez 21,1). Verski programi po radiu na Češkoslovaškem Na češkoslovaškem so uvedli po radiu verske oddaje. Ob nedeljah je na programu prenos sv. maše. Ob sobotah zvečer pa je na programu 10-minutna oddaja: Beseda za nedeljo. Pri češkoslovaškem radiu deluje verska redakcija, pri kateri sodelujejo člani katoliške Cerkve, protestanti in Judje. V Sloveniji se pripravljajo na aprilske valitve. Vse stranke in strančice imajo shode in srečanja z volilci. Le škoda, da se je pojavilo toliko strank, kar 19. Začela se je čutiti gospodarska -kriza. Ena podjetja prihajajo v stečaj, druga imajo blokirane žiro račune. Kriza se najbolj občuti v Mariboru; kar 230 podjetij ima blokiran žiro račun. Ko so o tem razpravljali .komunisti v Mariboru, je Stojan Kokošar opozoril, »da se bližajo hudi socialni nemiri. Slovenijo so skušal« potisniti na kolena s političnimi sredstvi, ko to ni Slo, pa hočejo ljudi spraviti na cesto z gospodarskimi pritiski« (Delo). Ponavlja se stara prislovica: v Beogradu zakone delajo, v Zagrebu jih berejo, v Sloveniji jih spolnjujejo. V Srbiji so namreč delavcem plače zvišali, češ da morajo biti enake z onimi v Sloveniji. Za tako gospodarsko stanje mečejo krivdo na slovensko vlado in na A. Markoviča. Komentator v Delu piše: »Kaj ta človek (Ante Markovič) pravzaprav hoče? Reformo gospodarstva ali njegov zlom? Nekateri njegovi zadnji ukrepi so namreč skrajno kontroverzni, tako da si človek ne more kaj, da ne bi pomislil na naj- Odkar je padel berlinski zid, so padle verjetno tudi vse glavne ovire za združitev Nemčije. V samem političnem dogajanju Nemške zvezne republike skoraj ni dneva, da bi ne postajali glasovi za zedinjenje vedno močnejši. Tudi oblasti Nemške demokratične republike (Vzhodne Nemčije) vedno bolj navezujejo stike s svojimi zahodnimi rojaki in bonnsko vlado. Štiri velesile same (ki so pravzaprav še vedno vsaj v Berlinu formalno odločujoče) bolj ali manj redno načenje-jo to zapleteno vprašanje, ki je sad poraza Hitlerjeve Nemčije v letu 1945. Celotna zadeva je zelo kompleksna. Gre pri tem za zunanje in notranje dejavnike. Štiri velesile -niso še do sedaj podpisale nikake mirovne pogodbe z nobeno od obeh Nemčiji (‘kot npr. z Avstrijo leta -1955). Zato tudi ne ena ne -druga nemška država še danes ne more (pa tudi noče) dajati svojim sosedam ikakih dokončnih zagotovil o ozemeljski nedotakljivosti. To velja posebej za Poljsko, ki v zgodovini dobro pozna apetite svoje germanske sosede. Odtod tudi zaskrbljenost zlasti v Varšavi, pa tudi v Pragi in še kje drugje... Notranji dejavniki so tudi raznoliki. Nemci si sicer upravičeno želijo zedinjenja v eno državo in -tega jim nihče ne more osporavati. Seveda morajo po drugi strani upoštevati zgodovinsko stvarnost in zlasti razumeti, da njeni zlasti slovanski sosedje niso še .pozabili na hude in težke udarce iz dobe druge svetovne vojne, pa tudi prej. Kako naj recimo Poljakom ne stopi pred oči v spomin zgodovinska delitev njih države ob koncu 18. stolestja, ko je prav Prusija (skupno z Avstrijo in Rusijo) delila dele njenega ozemlja — pa vse tja do Hitlerjevega napada na Poljsko leta 1939, češkoslovaška pa na zasedbo iz leta prej (sicer je tudi »bratska« Avstrija doživela podobno usodo!). Zato se velja pri vsem tem tudi na pragu tretjega tisočletja resno zamisliti. NEMŠKA STALIŠČA VČERAJ IN DANES 2e v prejšnjih časih se je nemški duh vedno kazal 'kot nekaj posebnega. To so že izrazili zlasti v prejšnjem stoletju razni nemški misleci, ki so posebej v dobi romantike nakazovali pot nemškemu narodu za bodoče naloge. Tako recimo piše znani filozof Fichte v »Govorih nemškemu narodu« iz leta 1808 med drugim: »... Kaj je Nemec na sebi in za sebe, neodvisno od usode, ki se je z njim. poigrala, kaj je v svoji temeljni potezi in .kaj je bil od nekdaj, odkar je; in pokazali bomo, da je že v temeljni potezi sposobnost in bolj črn scenarij, na tistega, da poskuša uničiti gospodarsko najbolj razviti del države za to, da bi potem povsod lahko vzpostavil "nekakšno povprečje”, tako gospodarsko kot politično.« Demos, tj. opozicija, zahteva, naj slovenski fantje služijo vojaški rok v Sloveniji in naj jih ne pošiljajo na Kosovo. iK temu je gotovo pripomoglo dejstvo, da sta v zadnjih dneh dva slovenska fanta-vojaka naredila samomor. O enem pa dvomijo, kajti v prsi je bil ustreljen s tremi kroglami. Vojaško poveljstvo je zatrdilo, da gre za samomor iz obupa, ker da ga je zapustilo dekle. Toda zaročenka odločno zanika, da bi prišlo do nesporazuma med njima. Tako piše Demokracija. Na Kosovu vlada sorazmeren mir. Delavci so se vrnili na delo, študentje v šole. Demokratična alternativa na Kosovu ima že 300 tisoč članov, torej več kot partija. Alternativa si prizadeva za po-mirjenje v pokrajini. Zato so pozvali Albance, naj ne izzivajo Srbov s prižiganjem sveč ob začetku policijske ure, kot smo zadnjič poročali. Vedno bolj se v vsej jugoslovanski javnosti širi zahteva, naj se pomilostijo ter izpustijo iz zaporov vsi politični zaporniki. dovzetnost za tako omiko, kar ga izključuje od vseh drugih evropskih narodov.« Nato pa še: »Nemec je najprej rod Germanov sploh in za te slednje bo povsem zadoščalo... da so bili tu, da so lahko navezali družbeni red, ki je bil vzpostavljen v stari Evropi z resnično religijo, ohranjeno v stari Aziji in da so -tako na sebi in iz sebe -razvili nov čas...« Besede, ki vsekakor prerokujejo nemškemu narodu novo poslanstvo in nove naloge! Za Fichtejem je še veliko drugih filozofov in ideologov prerokovalo (še v bolj mesijanskih in večkrat mračnih oblikah vse tja preko Nietscheja do Rosenberga) velike načrte, ki pa jih je zgodovina le predobro izkusila... Nekoč so bili Nemoi sicer razdeljeni na različne države in državice, od kraljevin (-Prusija, Saška, Bavarska, Wiirttem-berg) do (raznih velikih vojvodin (Meklem-burg, Oldenburg, itd.) -ter kneževin in vojvodin — do kasnejše združitve v nemško cesarstvo leta 1871. Kljub temu pa so te državne oblike še vedno ostale avtonomne. Kje so recimo idilični časi, ko so bili razni majhni -nemški vladarji meceni glasbe, znanosti in umetnosti — od Friderika Velikega s svojimi sonatami za flavto in čembalo do weimarskega vojvode, ki je slovel kot mecen J. S. Bacha. In prav ta čas je dal -Nemčiji in tudi Evropi velike duhove, kot so bili npr. Goethe, Kant in drugi. SPET ENOTNA NEMČIJA Novo nemško cesarstvo je po Viljemu I. in Bismarcku ter nato Viljemu II. prineslo Evropi težke in boleče probleme. V začetku našega stoletja je prav nemško »rožljanje z orožjem« (kot je zapisal nemški zgodovinar E. Feuter) popeljalo Evropo do drame prve svetovne vojne. Nato pa kasneje še hujša tragedija nacionalsocialistične blaznosti in rasizma, ki je pomenilo z drugo svetovno vojno pravo razdejanje tako Evrope kot sveta. Vse te grozote je lepo strnil -nemški protinaci-stični filozof Jaspers, ko je o nemškem svetu po letu 1933 zapisal: »Vse pošastno-sti, ki jih lahko človek zagreši, največje norosti sicer inteligentnih ljudi, vse nezvestobe navidezno dobrih državljanov, nesmisli ter zaslepljeno in egoistična pasivnost množic: vse to je postalo tako na široko resničnost, da je bilo treba spremeniti že pridobljene pojme o človekovi naravi... Vse to je bilo ne le možno, ampak resnično. Izgledalo je, da je zgodovina sama doživela strahoten udarec.« Morda so vse te misli v sedanjem trenutku odveč. Morda pa tudi ne. Sama britanska ministska predsednica Thatcherjeva večkrat svari pred nekako prenagljenostjo v procesu zopetne združitve Nemčije. Pravi, da ne smemo pozabiti na zgodovino. In v tem ima gotovo prav! Ko je pred dnevi zahodnonemški kancler Kohl v Camp Davidu skupaj s predsednikom ZDA Bushem odgovarjal na tiskovni konferenci na vprašanja o vzhodnih nemških mejah ni hotel biti jasen, češ da ho to vprašanje morala reševati nova združena Nemčija. Predsednik Bush ga je pa hitro popravil, da je za Ameriko meja na Odri-Nisi dokončna in nespremeljiva! Vsekakor bi volilni razlogi bonnskim politikom ne smeli narekovati dvoumnih in zgrešenih stališč! Zato je tudi razumljivo, da je Poljska preko svojih državnikov danes izraža zaskrbljenost. Menimo pa, da je vprašanje nemške združitve danes edino lahko uresničljivo v širšem okviru nove Evrope. Če bo združena Nemčija postala stvarnost, bo dejansko zanjo lahko jamčila v demokratičnem in res odprtem pomenu le Evropska skupnost (-tudi z novimi oblikami in razsežnostmi). Prav gotovo si vsi želimo takega ravnovesje sil, ki bi tako Evropi kot svetu zajamčil svobodo in neodvisnost posameznih držav in narodov. Tudi Nemčije in njenih bližnjih in daljnih sosedov! Spectator Iz Slovenije in Jugoslavije DUHOVNA MISEL ZA 2. POSTNO NEDELJO: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore...« (Mt 17,4) Zahtevno je življenje po veri. Težko je ostati zvest svojemu krstu: vedno in povsod bi morali pustiti Kristusovemu evangeliju, da navdihuje in vodi naše življenje. Vendar se vsak trud splača, ker je veliko plačilo, ki nas čaka na koncu poti. Bog za našo stisko ve, Jezus tudi. Zaradi tega nam od časa do časa pripravita trenutke spremenjenja, navdušenja, veselja... Trenutke milosti, ki so vir novih moči, vzpodbude in poguma, da premagamo utrujenost. Skušnjava, da bi se ustavili, je namreč velika: »Gospod, dobro je, da smo tukaj!« Jezus odgovarja, da še ni čas za počitek in nas vabi, naj stopimo z gore nazaj v vsakdanje življenje. Kot nekoč za Abrahama, tako je tudi za vsakega od nas povabilo vedno enako: »Pojdi... iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo pokažem« (1 Mz 12,1). Vse, kar je povezano z življenjem tega sveta, je nedorečeno, nestalno in minljivo. Gotovosti nam ne more dati naša lepa hiša, poklic, avtomobil, zabava, kraj v katerem prebivam, niti prijatelji, verski obredi, politične ali socialne ustanove... Edina gotovost na naši poti je Bog. Vse drugo je podvrženo spremembam prav zato, ker smo na poti. Samo Bog, ki je stopil pred nami, da nam pokaže kam in kako, se ne spreminja. K njemu so usmerjeni naši koraki... In nanj — ne na osebe ali stvari, ki jih je ustvaril — moramo opreti svojo vero, vse svoje življenje. MILAN NEMAC Poziv DEMOSu. liberalcem in komunistom ob bližajočih volitvah V P ROTI TOKU Kaj si mi Kateri od nas, ko je bil otrok, ni postavil tega vprašanja imami ali očetu, ko se je vrnil zvečer domov ali -ko je prišel s potovanja? Toda, kaj je v resnici zanimalo otroka, da je dobil predmet ali da je dobil dokaz, da je oče mislil nanj, ko ni bil doma? Podobno, ko je otrok vprašal mamo, naj mu pove pravljico ali pa da se igra z njim: tudi v teh primerih ne gre za pravljico ali za igro -kot tako, temveč gre za družbo, za pozornost, ki jo mama dokaže otroku. To pomeni, da si otrok ne postavlja probleme predmeta, 'igračke ali pravljice, ampak da s temi vprašanji pokaže potrebo po sebi, po ljubezni matere, očeta, sorodnika, prijatelja. Saj je več otrok, ki imajo cele -kupe igrač, pa so žalostni, ker nimajo ljubezni. Starši namreč večkrat podarijo otroku igračko, da imajo -mir, da -jim ne razgraja po hiši ali da ne sprašuje po njihovem, tako dragocenem času. Televizija je v tem- primeru pravi »deus ex machina«. Ko otrok zraste in postane odrasla oseba, se situacija ne spremeni na -bistven način. Mladi človek ali odrasel se tudi stalno sprašuje, kaj je življenje njemu namenilo, kaj je potrebno, da bo srečen. Tudi v tem primeru ni problem stvar, temveč oseba in ljubezen, ki jo ta oseba dokazuje in izraža. Ampak -kakor se zgodi z otrokom, tako tudi odrasla oseba ne dobi pravega odgovora na to potrebo, ker mu družba pritegne pozornost na popolnoma različne potrebe: potreba po stvareh, po bogastvu, po »zlatem teletu«. Tako se naši problemi duševne narave nasilno spremenijo v problem gmotnega značaja: sem nesrečen, ker nimam določene stvari. S tem sem pozabil, da sem nesrečen, ker nisem deležen pazljivosti s strani -drugih oseb, katere nimajo časa -za bližnjega. Tako se zgodi, da moram paziti sam nase, ker ne pazijo drugi: moram se sam malo »poca-rtati«, ker drugi tega ne storijo, in postanem tako potrošnik, sestavni del te naše družbe, ki na tem sloni in od tega živi. Potrošniška družba mi danes nudi vsega Koprski škof msgr. Metod Pirih je v decembru obiskal rojake v Kanadi. Prehodil jo je od vzhoda do zahoda, kjer so skupine rojakov s slovenskim duhovnikom in bogoslužjem. Za zgled, kako so ga povsod sprejemali, naj sledi opis njegovega obiska v župniji Marije Pomagaj v Torontu. Poročilo povzemamo po reviji Božja beseda (Ured.). Slovenski škofje so msgr. Pirihu zaupali skrb zdomskih Slovencev. Tako je prišel tudi v Kanado. V četrtek, 14. decembra, je gospod škof prišel v župnijo Marije Pomagaj. Skupno z nadškofom dr. Alojzijem Ambrožičem sta bila v župnišču na kosilu, zvečer pa je škof Pirih že spovedoval, maševal in začel z duhovno obnovo. V petek smo po večerni maši imeli v dvorani sprejem. Kljub snegu in slabemu vremenu je prišlo v cerkev in na sprejem veliko ljudi, tako da se je g. škof čudil. Škafa so najprej pozdravili člani župnijskih organizacij in župnik, nato pa je spregovoril škof. Očaral nas je s svojo prisrčnostjo in preprostostjo. Po zaslugi KŽL smo se ogreli s čajem in postregli s pecivom. Naslednji večer, v soboto smo imeli spokorno pobožnost, mašo in pridigo. Nato smo na srečanje s škofom povabili vernike iz koprske škofije.Škof je izrazil presenečenje nad tako lepim številom vernikov. Bilo nas je okoli 150. Škoda le, da se nismo ob njem zbrali prav vsi. Na Hrvaškem Hrvati se podobno kot Slovenci pripravljajo na demokratične volitve. Poleg partije imajo štiri opozicijske stranke: krščansko demokratsko stranko, socialdemokratsko stranko, hrvaško demokratsko stranko ter hrvaško socialno liberalno zvezo. Vse štiri stranke so se povezale v koalicijo. V to koalicijo so sprejeli kot samostojne kandidate prvake nekdanje Hrvaške pomladi, ki jo je razgnal Tito leta 1971. Skupaj z njimi so ustanovili Koalicijo narodnega sporazuma. Ti prvaki so: dr. Savka Dabčevid Kučar, akademik prinesel? mogočega, da pozabim na svojo »samoto«: gmotne dobrine, denar, oblast na raznih področjih. Na ta način lep del našega časa -in naših energij gre za trud pri vzpenjanju v družbi, za morda nepotrebni standard, namesto da bi ga posvetili našim dragim in drugim ljudem. Današnji problem ni biti Tone ali Miha, ampak biti »uradnik Tone«, »profesor Miha«, itd. S tem se večkrat zapremo v naš lepi zlati kalup, postanemo površni in neposlušni za potrebe drugih ljudi okoli nas, na žalost vzajemno. Podobno življenje ni pravo življenje, ker je speljano na laži in na zaprtju osebe. S tem človek večkrat skrije samemu sebi svojo pravo notranjost, ki ga stalno opozarja, da ne dela prav. Po drugi strani pa sem razočaran, če me drugi ne zadovolji, če mi ne nudi vsega tega, kar sem od njega pričakoval. A tisti »njega« pomeni v resnici »sebe«, čeravno se tega ne zavedam. Ali pa se zagledam v svojo »zlato tele«, ga obožujem, dokler mi ne kdo dokaže, da je v resnici samo tele, pa čeprav zlato: takrat se vse skupaj zruši in sem obupan zaradi svojega egoizma. Zlato tele pa lahko sami zrušimo in postavimo na njegovo mesto drugo vrednoto, ki je zlata, pa čeravno ni iz zlata. V trenutku ko bomo znali odgovoriti na vprašanje »Kaj si mi prinesel?« z odgovorom »Sebe«, bomo verjetnto že na dobri poti. Na poti, ki ne pomeni, da bomo dobili isti odgovor od drugih, saj Kristus se je dal, ne da bi zaradi tega imel zagotovljen uspeh in odgovor. Ko pa postanemo odgovor težavam- drugega človeka, doživimo našo smrt v pričakovanju Velike noči. Prihod človeka -ponovno vzpostavi -resnico, ker resnica je v osebi in ne v dobrinah, -ki jih -ta daje. Če pokažemo otroku, da mu dajemo svojo najglobljo in nadnaravno vrednoto, jo bo rade volje sprejel, se bo z njo obogatil in jo bo gotovo dajal drugim osebam, 'ki okoli njega živijo. In še več: v -tem bo dobil smisel -lastnega življenja. Kdor ne verjame, pa naj poizkusi! P.M. Ivan Supek {-rektor zagrebške univerze), Mika Tripalo, Dragut-in Haramija in Srečko -Bijelič. Vsi od leta 1971 niso nikoli več nastopili v javnosti, kot bi jih ne bilo. Sedaj pa so se pojavili kot zavezniki opozicije. Njih program je, da je treba Hrvaško ustavno in -pravno u-rediti kot demokratično, suvereno državo s pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbi pa ne dajo miru. Po vsej Jugoslaviji jih je zagrabila mrzlica nacionalizma, ki -meji na šovinizem. To so pokazali v nedeljo z zborovanjem na Petro- vi gori v Kordunu, ki je del hrvaške republike. Zbrali so se ne samo Srbi iz Korduna in sosednje -Like, temveč iz vseh krajev Jugoslavije. Zbor se je sprevrgel v izrazito nacionalistično manifestacijo ob vzklikanju: »Slobo, Slobo!« Številni so bili oblečeni v nekdanje četnike in nosili srbsko zastavo. Pred ponatisom rimskega misala Slovenski škofje so se odločili, da se pripravi nova izdaja Rimskega misala. Naprošajo sobrate, da pošljejo svoje morebitne -pripombe k dosedanjemu slovenskemu Rimskemu misalu do 31. marca in sicer na naslov: Komisija za Rimski misa-1, Ciril Metodov trg 4, p.p. 121-III, 61001 Ljubljana. Morda bi lahko prišli v novo izdajo misala lastni mučenci in svetniki goriške, tržaške in celovške škofije? ★ Oskrunjeni grobovi v Benečiji Boli nas novica, ki jo prinaša zadnja številka benečanskega lista Dom. Poroča, da so na pokopališču v fari Laze oskrunili grob pokojnega župnika Cuffola in nekaterih drugih družin. Na Cuffolovem nagrobniku so odtrgali njegovo sliko in jo odnesli. Verjetno tudi v tem primeru ne bodo odkrili zlikovcev, ki se na tak sramoten način znašajo nad mrtvimi. Kolikim je župnik Cuffolo med zadnjo vojno rešil življenje? In sedaj mu tako plačujejo! Vsak dan spremljam organizacijo in propagando novonastalih slovenskih političnih strank oziroma treh dosedaj izoblikovanih političnih skupin, ki se potegujejo za volilce na aprilskih volitvah. Spremljam tudi programe nekateerih strank in osebe, ki se organizirajo okoli programov. Osebnosti so zelo važne, saj bo prav od njih odvisno, al-i se bodo programi potem tudi izvajali ali bodo ostajali le na papirju. Imena strank so v tem primeru skorajda nebistvena. To sem moral zapisati zato, ker so me komunisti zelo razočarali, ko so kar naenkrat spremenili svoje -uveljavljeno ime v povsem novo (Stranka demokratične prenove). Ob tem predvolilnem preimenovanju še kako velja, da je važna vsebina, ne pa forma. Ohranili bi zlato -preizkušeno pragmatično čast, če bi ime svoje stranke ohranili, temeljito pa bi jo prenovili, oziroma prilagodili današnjim razmeram in potrebam predvsem svoj program. Petdeset let so se slovenski komunisti tolkli po prsih o svoji nezmotljivosti in edinozveličavnosti, danes pa kar naenkrat zavržejo besedo komunist. Ampak Slovence s tem še bolj opozarjajo, da so samo še komunisti. Program imajo sicer sodoben, kar je sicer vse hvale vredno, vendar od črke na papirju do uresničitve te črke je za -komuniste, kot vemo iz dolge -preteklosti njihovega vladanja, pot še zelo dolga. V nobenem programu vseh teh novih strank in v nobenem njihovem zborovanju nisem opazil, da bi se -kdo konkretneje spomnil na drugi dve Sloveniji, druge v zamejstvu in tretje v svetu. Med temi rojaki nas je še na tisoče in tisoče, ki smo ohranili slovensko in jugoslovansko državljanstvo. Če hočete, da bodo -volitve res demokratične (in pravne), potem morate omogočiti vsem nam po svetu, da bomo tudi mi lahko po pošti volili tiste stranke, ki j-im bomo zaupali. Le na tak način bomo tudi mi soustvarjalci bodoče demokratične slovenske države. V. L. Srečanje SSk ter Unije Italijanov Položaj Slovencev v Italiji lin italijanske manjšine v Jugoslaviji je bil predmet poglobljenih razgovorov na prvem uradnem dvostranskem srečanju med zastopniki Slovenske skupnosti in Unije Italijanov Istre in Reke 26. februarja v Trstu. V delegaoiji Unije so -bili predsednik Silvano Sau, predsednik komisije za stike z matico Leo Fusilli in prof. Ugussi-jeva, za SSk pa so bili prisotni deželni tajnik Ivo Jevnikar, deželni predsednik Marjan Terpin, podtajnik Andrej Bratuž, podpredsednik Rafko Dolhar, deželni svetovalec Bojan Brezigar, tržaški pokrajinski tajnik Miro Oppelt, tržaški predsednik Zorko Harej in člani vodstva Alojz Tul, Antek Terčon in Marij Maver. Delegacija SSk je gostom prikazala narodnopolitični trenutek Slovencev v Italiji, priprave na upravne volitve, zlasti pa gledanje na vladni osnutek za zaščito Slovencev. Italijanski zastopniki iz Istre pa so prikazali položaj svoje organizacije v času velikih sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji, skrbi in upe svoje narodnostne skupnosti. Na dan je prišlo, da je veliko problemov podobnih ali skupnih, zato je treba okrepiti solidarnost med -manjšinami. Kot postavlja SSk v ospredje stikov z oblastmi in političnimi zvezami v Sloveniji tudi pravično reševanje manjšinskega vprašanja, tako -tudi Unija podpira zahtevo Slovencev v Italiji, da bi se vladni osnutek korenito izboljšal. Obe manjšini nasprotujeta narodnostnemu preštevanju kot sredstvu za priznavanje pravic. Sklenjeno je bilo, da organizaciji dasta skupno pobudo za seminar o manjšinskem šolstvu. Ob priznanju za slovenski -ustavni popravek, ki italijanski -in -madžarski manjšini zagotavlja zastopanost v skupščinah (občinskih in republiških), je bilo na srečanju rečeno, da bi morala taka zaščitna norma veljati za vsako manjšino. Obe organizaciji sta obsodili nedavno streljanje na jugoslovansko-italijanski meji, glede Delovne skupnosti Alpe-Jadran pa sta ponovili zahtevo, naj se ustanovi stalna konferenca zastopnikov manjšin tega področja. V pripravi seminarja narodnih manjšin V prostorih Slovenske skupnosti v Trstu v ul. Machiavelli 22 je bila 3. marca dopoldne predstavitvena tiskovna -konferenca letnega seminarja Mladine evropskih narodnostnih skupnosti (MENS) 1990, ki bo potekal v Trstu -in Gorici od 7. do 13. aprila. Srečanje so vodili predsednik MENS-a Julius Miinhlogger iz Južne Tirolske, tajnik Steen Roar Hillebrecht, pripadnik danske manjšine v ZR Nemčiji, ter podpredsednika Duri -Denoth (retoro-man) in Tržačan Peter Rustja. Predstavniki te pomembne mednarodne mladinske organizacije so se nato na srečanju s predstavniki tiska pogovarjali o najnovejših dogajanjih na vzhodu Evrope, svojo pozornost pa so posvetili tudi pomembni in obetavni letnici 1992, ko naj bi prišlo -do gospodarske združitve evopskih držav. Pri teh zgodovinskih spremembah hočejo imeti tudi manjšine svojo vlogo. Letošnjega seminarja MENS se bo udeležilo okrog 80 predstavnikov trinajstih manjšin iz Vzhodne Evrope. Srečanje bo posvečeno samostojnemu političnemu organiziranju narodnih manjšin. V bogat program tega enotedenskega srečanja so vključena razna predavanja, okrogle -mize ter dva celodnevna izleta po etničnem prostoru Slovencev v Italiji in v matično domovino ter srečanje z mladinskimi predstavniki strank v Sloveniji. Delovanje organizacije MENS temelji na osnovi ohranjevanja jezika in -kulture ter spoštovanja pravic evropskih narodnostnih skupnosti. Zato ta organizacija podpira delovanje Združenih narodov in Evropskega sveta v njihovih prizadevanjih za novo, federalistično Evropo, ki naj bi temeljila na spoštovanju osnovnih človekovih pravic in v kateri bi tudi manjšine našle svoj prostor. Organizacija MENS prireja seminarje vsako leto teden dni pred Veliko nočjo. Mladi iz vse Evrope se vsakič zberejo v državi ene izmed svojih članic. -Letošnji seminar prireja kulturni krožek Virg-il Šček. Odveza od kazni za splav Mnogi na žalost ne vedo, da je splav ali abortus velik greh. Še manj pa vedo, da zadene izobčenje tistega, ki učinkovito oskrbi odpravo plodu (Kanon cerkv. prava 1398). In kogar zadene cerkvena kazen izobčenja, ta ne more prejeti odveze od greha. Najprej odvezo od izobčenja, nato še odvezo od greha. A ne vsakega, ki oskrbi odpravo plodu, zadene izobčenje, ampak samo tistega, ki se je zavedal greha in je vedel za izobčenje. Iz izobčenja lahko odveže škof in tisti, ki so dobili posebno pooblastilo. Tržaški škof je za postni čas (in tudi za adventni) pooblastil vse duhovnike, da lahko odvežejo od te cerkvene kazni — od izobčenja. S to potezo hoče g. škof pomagati tistim, ki si želijo pridobiti odpuščanje zlasti v tem postnem času in se tako pripraviti na Veliko noč. S tem je tudi ponovno poudarjeno, da je splav nekaj slabega, ki pač zasluži večjo pokoro. KRATKE NOVICE SSk pretresla Maccanicov zakonski osnutek Slovenska skupnost je v soboto, 3. marca, na celodnevnem skupnem zasedanju svojega deželnega tajništva in pravne komisije v Nabrežini dovršila podrobno analizo vladnega osnutka za zaščito Slovencev v Italiji. Odobrila je vrsto popravkov in dopolnil, -ki jih -je predlagala pravna komisija. S svojimi temeljnimi ocenami vladnega osnutka je Slovenska skupnost pred obiskom italijanskega zunanjega ministra De Michel-isa v Beogradu ponovno seznanila jugoslovanskega zveznega ministra Budi-mira Lončarja s prošnjo, naj v razgovorih z gostom -poudari zahteve slovenske manjšine. Postaja javno Tiskovne agencije poročajo in razglašajo v svet,, kar je bilo dozdaj tajno in so vedeli le tisti, ki so zločine izvršili, in njihovi pomočniki. Od leta 1935 do 1953 je bilo po ljudskih sodiščih, ki jih je postavil Stalin, obsojenih na smrt 3.778.000 ljudi, od katerih je bilo ustreljenih 786.093, poleg vseh tistih, ki so umrli v taboriščih. In to zato, ker niso soglašali s komunizmom. Dokument o narodni spravi Slovensko in gotovo tudi vso jugoslovansko javnost je presenetil Dokument o narodni spravi, ki ga je sprejelo Predsedstvo SR Slovenije v .ponedeljek, 5. marca, in so ga prebrali po televiziji ter v torek objavili časopisi. V celoti je dokument prinesel tudi Primorski dnevnik. Dokument v resnici preseneča, ker je predsedstvo v celoti sprejelo -pobudo opozicije po spravi med Slovenci brez razlike. Pri tem sprejema dokument tudi zamisel »sprave z mrtvimi«. To je z vrnjenimi domobranci. Vsa zadeva naj se znanstveno preišče, ugotovijo odgovornosti. »To -bi pomenilo začetek urejanja vprašanja v zvezi z grobovi, spominskimi znamenji in drugimi vidiki pietetnega odnosa do vseh mrtvih,« piše dokument. O dokumentu bomo prihodnjič povedali kaj več. Obnovljeni redovi na Češkoslovaškem Leta 1950 so oblasti na Češkoslovaškem zaprle vse redove. Sedaj se redovne družine obnavlajo. Očetje dominikanci so se vrnili v svoj samostan v Olomocu. Zapustiti pa so ga morali že pred 206 leti pod cesarjem Jožefom II. Vračajo se tudi jezuiti in salezijanci. V Ostravi so salezijancem vrnili cerkev sv. Janeza Bosca, k-i so jim- jo vzeli -leta 1950 in po praški pomladi leta 1968 še enkrat. Managua V Nikaragvi se je ponovno začela vojna, ki bo zaustavila na daljne procese demokratizacije. Boji med sandinisti in protirevolucionarnimi silami potekajo v glavnem v severnem in srednjem delu države. Češkoslovaška Češka socialistična skupščina je spremenila naziv. Odslej se bo imenovala Češka skupščina. Označbo socialistična je slovaška skupščina že prej črtala iz svoje ustave. Afganistan V Kabulu so pričeli spopadi med privrženci -predsednika Nadzibulaha in silami, ki poskušajo izvesti državni -udar. lilel i Milan miških skavtos V nedeljo, 18. februarja, je organizirala goriška skavtska veja roverjev in popotnic z novinci izlet v Milan. 2e v zgodnjih urah smo se odpravili iz Gorice in s svojim številom, navdušenjem in petjem kmalu napolnili avtobus. 'Naš cilj je bil srečati se z milanskimi Slovenci in jih vsaj malo spoznati. Spremljal in vodil nas je duhovni vodja SGS dr. Oskar Simčič, ki daruje enkrat mesečno mašo za Slovence v Milanu. Ko smo se v poznem dopoldnevu bližali mestu, nam je gospod nekaj povedal o zgodovini krajev in predvsem o naših rojakih v lombardski prestolnici. Takoj smo se odpravili proti centru mesta dn si mimogrede ogledali titanski stadion San Siro, nato pa cerkev S. Maria deli e Grazie in Leonardovo Zadnjo večerjo. Čakala nas je seveda še milanska stolnica, ki nas je še najbolj prevzela s svojim mističnim ozračjem, ki ga ustvarjajo raznobarvne gotske vitraže in orjaški gotski stebri s šilastimi oboki. Povzpeli smo se tudi na streho stolnice in tu zapeli nekaj pesmi, med katerimi še posebno slovesno Marija skoz’ življenje. Čudovito in toplo pomladansko vreme nas je spremljalo, tudi ko smo se s trga pred stolnico odpravili skozi galerijo Viktorja Emanuela do slavne Scale. Zatem smo se z avto- busom odpravili mamo gradu Sforza v park ob ulici Sempione, kjer smo skupno pokosili in se razvedrili. Po kosilu smo šli do cerkve, kjer je g. Simčič ob 16. uri daroval sveto mašo. Zbralo se je kar lepo število slovenskih ljudi, 'ki so navdušeno dn z zanimanjem prisluhnili našim molitvam, prošnjam in pesmim. Ob koncu maše so nas celo nagradili s prisrčnim, ploskanjem. Skupno smo se odpravili v bližnjo dvoranico, kjer smo ob skrbno pripravljeni zakuski izvedli krajši skavtski programček z raznimi igricami in pretežno narodnima pesmimi, ki so takoj prevzele vse prisotne, na poseben način tudi starejše, ki so se z veseljem odzvali gorečemu klicu naših mladih src. Z velikim uspehom smo večer zaključili s pesmijo slovesa in skupno molitvijo, hvaležni Bogu za dar božje ljubezni, ki se po Svetem Duhu razliva v naša srca in nas združuje. Ob prihodu v Gorico smo se za trenutek zbrali in darovali Gospodu čistih odnosov in iskrenega prijateljstva, ki smo jo skupno začutili drug v drugem. Za izlet gre posebna zahvala organizatorjem, udeležencem in pa prijateljem iz Milana z upanjem, da se bomo še kdaj videli, verjetno v Gorici. D.G. Z GORIŠKEGA Goriški škofijski pastoralni svet Pretekli četrtek, 1. marca, je g. nadškof A.V. Bommarco ustoličil novi škofijski pastoralni svet, ki bo deloval pet let. V njem je tudi pet slovenskih predstavnikov. Na dnevnem redu je bila volitev ožjega delovnega odbora .petih članov, v katerem nas zastopa Anka Komjanc Bensa. Razgovor je potekal v glavnem o Zborovanju Treh Benečiji od 28. aprila do 1. maja, ki bo v Ogleju in Gradežu, kjer bodo škofje, duhovniki, redovniki in laiki razpravljali o zadevah in bodočnosti tega koščka zemlje, kjer se srečujejo romanski, slovanski in germanski svet. Sovodnje Sovodenjski občinski svet je na svojem zadnjem zasedanju, v petek 2. marca, med točke dnevnega reda uvrstil tudi programsko poročilo proračuna za poslovno leto 1990. Zaradi velikega zanimanja in pričakovanja, ki ga ima versko občestvo, oziroma občani iz Sovodenj, glede župnišča in časa, kdaj bo lahko uporabno, je prav, da o problemu spregovorimo. Končno stališče o lastništvu in popravilu župnišča je občinski svet zavzel na seji 6. februarja. Župan je takrat poročal o pregledu stanja stavbe in nujnih posegih (nova streha, podovi, manjši posegi). Stroški teh del naj bi znašali okoli 50 milijonov lir. Finančna sredstva naj bi se zagotovila iz letošnjega proračuna. Primorski dnevnik med drugim piše 15. februarja, da bo občina stavbo popravila in obdržala formalno lastništvo predvsem zato, ker so stroški za popravilo le-tega »precej nižji, kakor je na prvi pogled zgledalo«. Tako se je končala nekajmesečna uradna izmenjava misli o tej zadevi. (Bo ostalo le pri besedah?) Začelo pa se je na seji 19. septembra 1989, ko je župan — pod točko razno — seznanil svetovalce z imenovanjem novega župnika ter o stikih s škofijo glede župnišča. 17. oktobra je župan prebral uradno pismo, v katerem škofija prosi za popravilo župnišča ali za morebitno rešitev imovinsko-pravnega stanja. Tako bi po novih predpisih konkordata lastnik stavbe postala zopet župnija sv. Martina - Sovodnje, saj je bila v času Avstro-Ogrske zgrajena z namenom, da služi izključno cerkvenemu občestvu — kar takratni izraz »kirchliche Gemeinde« še vedno pomeni. Zato je prav, da malo popravimo izraz, ki ga Primorski dnevnik že trikrat uporablja v svojih tozadevnih člankih, ki pravi, da stavba služi le »za stanovanje župniku«, kajti vsako župnišče na tem svetu (tako tudi sovo-denjsko) ima v svojih prostorih pisarno z dokumenti (tudi iz prejšnjih stoletij), ki jih prej ali slej potrebujejo vsi občani, ima dvorano za srečanja različnih skupin skozi celo leto, pevske vaje... Torej, stavba služi za potrebe vse župnije, vseh občanov. Letošnja proračun naj bi bil isti kot lani in sicer 57.191.370 lir. Od tega je namenjeno za popravilo župnišča le 11.910.370 lir. Preostali znesek je razdeljen na pet drugih Postavk. Bližajo se volitve. Zato občinskim upra- vam zapade mandat 22. marca. Ti dejstvi vzbujata nemajhno bojazen o normalni in predvsem hitri rešitvi problema sovodenj-skega župnišča. Občinski svet se bo pred volitvami predvidoma sestal na redni seji le še enkrat. Takrat bo moral odobriti, med drugim, predvsem proračun za leto 1990. Postavlja se vprašanje, kako bodo novi upravitelji upravljali dediščino starih, s kakšnim posluhom za župnijo in župnišče (za katero še ni najeto posojilo)? Rešitev problema se ne more vleči v nedogled. Mogoče pa bo nova uprava ugotovila, da bi bilo lažje vrniti lastništvo župniji sv. Martina in se s tem izognili finančnim stroškom? Remo Devetak Večer slovenske pesmi v Finžgarjevem domu na Opčinah Mešani pevski zbor Sveti Jernej, Id deluje v okviru openske župnije, ostaja že deseto leto zvest tradiciji proslavljanja Prešernovega dne — Praznika slovenske •kulture, ki zadobiva svoj pomen v Večeru slovenske pesmi. Letošnji, deseti po vrsti, je bil posvečen 85-letnici skladatelja Ubalda Vrabca in se je odvijal preteklo nedeljo v Finžgarjevem domu na Opčinah. Na njem je bila protagonist seveda slovenska pesem, ki so jo zares številnim udeležencem proslave posredovali 'domači zbori ter gostujoča pevska skupina. Proslavi sta otvorila mladinski pevski zbor Vesela pomlad in dekliška pevska skupina tega zbora, ki ju vodi Franc Po-hajač. V svoj program sta obe skupini uvrstili tudi vsaka po eno Vrabčevo pesem. Priložnostni govor je imel Saša Martelanc, ki je poudaril Pesnikove besede edinost, sreča, sprava, ki danes še bolj kot kdajkoli potrjujejo širino Prešernove misli in njegov v prihodnost uprti pogled. Gostujoča pevska skupina so bila letos Sovodenjska dekleta, ki so svoj pevski program prijetno predstavile pod vodstvom Sonje Pelicon. Organizatorji so v spored večera vključili tudi literarno točko. Ob tej je napovedovalka Nataša Sosič Fabjan naglasila, da je pri vsaki skupnosti zelo pomemben izid vsake knjige in da bi zato na Opčinah ne mogli praznovati Dneva kulture, ne da bi poudarili, da je v tem letu nastala nova knjiga prav v domači vasi. Tennessee Williams TETOVIRANA ROŽA Režija Mario Uršič V petek, 9. marca, ob 16. uri V soboto, 10. marca, ob 16. uri v KULTURNEM DOMU V TRSTU Koroška poje Da Koroška poje tudi danes, ko časi niso najbolj rožnati za slovenski narod, se je pokazalo zadnjo nedeljo v Domu glasbe v Celovcu, kjer se je popoldne zbralo veliko število poslušalcev iz Roža, Podjune in Zile — pa tudi iz zamejstva. Med častnimi gosti je predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Zerzer na prireditvi, ki je imela dva dela, pozdravil mariborskega škofa dr. Krambergerja, krškega kanclerja Krištofa, jugoslovanskega konzula in predsednike raznih slovenskih organizacij na Koroškem {in iz Gorice), medtem ko je redni obiskovalec te slavnosti, mestni župan Guggenberger prišel z malo zamude. Poseben pozdrav ge veljal trem umetnikom': Antonu Nageletu, Radovanu Gobcu in župniku Tomažu Hol-marju, ki so pripravili kantato »Pesem o Miklovi Zali«, ki je bila na sporedu v drugem delu. Bergantov orgelski večer Bližnji orgelski koncert prof. Huberta Berganta, docenta Akademije za glasbo v Ljubljani in priznanega slovenskega orgelskega mojstra, obsega zanimiv program. Tako predstavlja dela starejših skladateljev španske šole, nato pa dve skladbi velikega baročnega glasbenika J.S. Bacha. Sledijo modernejši skladatelji od pozne romantike dalje. To so C. Franck (ob 100-letnici smrti), L! Vierne (ob 120-letni-ci rojstva) in Tournemire (ob 120-letnici rojstva), vsi iz znane francoske orgelske šole. Koncertni spored predlaga tudi delo slovenskega glasbenika Sama Vremšaka (ki je že tudi nastopal skupno z Bergantom kot solist) ob njegovi 60-letnici rojstva. Prav tako še skladbo zagrebškega organista Klobučarja. Hubert Bergant je v zadnjem času veliko nastopal, tako doma kot v inozemstvu. Naj le omenimo nedavni koncert v Vami (Bolgarija). Lansko jesen je bil tudi umetniški vodja prvega evropskega tekmovanja mladih organistov, ki je potekalo v Cankarjevem domu v Ljubljani (kjer imajo velike štirimanualne orgle). Anton Nagele (skladatelj in zbiratelj ro-žanskih narodnih pesmi) je kompozicijo, skupaj s takratnim kaplanom Holmar-jem, napisal že pred 2. svetovno vojno, vendar je bila šele deta 1955 predstavljena občinstvu. Čeprav je takrat doma in v Trstu doživela velik uspeh, do danes ni prišlo do ponovitve. Najbrž je temu kriva tudi njegova prevelika skromnost. Tokrat je — namesto samo za klavir — napisal glasbo za cel orkester Radovan Gobec. Nastop je bil veličasten, saj so poleg solistov nastopili še združeni pevski zbori iz Libuč, Št. Primoža, Pliberka in Št. Jakoba. Dirigent Lajko Milisavljevič jih je doživeto vodil skupaj z orkestrom Akademije za glasbo iz Ljubljane. Pesem o Miklovi Zali je imela štiri odlomke — Svatba, Sanje, Turki in Živeti hočemo. Posebno zadnji je izzvenel bojevito, saj približa želje in zahteve koroškega ljudstva za svoje pravice in je bil prava himna težnje po svobodi. Miklova Zala je zato upravičeno simbol za koroške Slovence, ki čutijo ljubezen in zvestobo do domače zemlje. V prvem delu je ino je vsak petek in soboto od 9.30 do 10. ure v zakristiji pri Sv. Ivanu v Gorici. ACM Gorica vabi k mesečni maši za edinost v ponedeljek, 12. t. m., ob 16. uri v Zavodu sv. Družine. Duhovne vaje za slovenske duhovnike bodo -letos: na Sv. gori od 2. do 5. julija, v domu »Le Beatitudini« v Trstu od 27. julija do 29. avgusta; na Mirenskem Gradu pa od 27. do 30. avgusta. Na kvatmo nedeljo bo kot po navadi pri slovenskih mašah miloščina za -naše zavode. Srečanje za starejše občane, ki jih organizirajo slovenske dobrodelne ustanove, bo v sredo, 14. marca, ob 16. uri v ul. Do-nizet-t-i, 3. Govoril -bo psiholog dr. Danilo Sedmak o temi: Leta človekova. Sledi družabnost. Društvo slovenskih izobražencev in Združenje MOST prirejata v ponedeljek, 12. marca, večer s Tarasom Kermavnerjem, ki bo govoril na temo »Moje srečanje s slovensko politično emigraci-jo v Argentini«. Večer bo v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti, 3 z začetkom ob 20.30. V Marijinem domu, ul. Brandesia, 27, pri Sv. Ivanu v Trstu se bo v nedeljo, 11. marca, ob 17. uri, svetoivanska mladina poklonila spominu Franceta -Prešerna s pesmijo, glasbo in besedo. Vljudno vabljeni. ■ Za misijon p. Kosa: N. N. 15.000; Ivanka Dolenc 25.000; Slava Milniček-škabar 40.000 lir. KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societk Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija 45.000 mm n Spored od 11. do 17. marca 1990 Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder: »Drevo v oblakih«. 10.30 Count-ry glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 »Yesterady ali Od jutri ne kadim več«. Satirični kabaret. (Ponovitev). 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč (1. del). 16.00 Šport -in glasba. 17.45 V studiu z vami (2. del). Ponedeljek: 8.10 Četrtkova srečanja (ponovitev). 9.-10 Slovenska lahka glasba. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.30 Slovenski kantavtonji. 12.40 Naša pesem-. Mešani zbor Svoboda iz Zreč. 12.50 Orkestralna glasba. 13.25 Gospodarska problematika. 1440 Igrajmo se skupaj! Pripravlja in vodi Roža Peric. 15.10 Ta dom je naš (o ekologiji). 16.00 Mi in glasba. Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Prvi del koncerta. 17.10 »Vojna in mir«. 17.25 »Mladi val«. Tržaška dijaška -tribuna. Torek: 8.10 Najdaljša pot. 8.35 Južnoameriška folklora. 9.40 Kultura in ne; pripravlja Alenka Rebula Tuta. Prva oddaja: Prvotni pomen besede kultura. 12.40 Naša pesem. Akademski -pevski zbor Boris Kidrič -iz Celja. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba. Simfonični orkester Slovenske filharmonije. -Drugi del koncerta. 16.45 Postni govori. 17.10 »Vojna in mir«. Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (ponovitev). 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 12.00 Zdravniška -posvetovalnica. 12.40 Naša pesem. Mešani zbor France Prešeren iz Celja. 14.10 Otroška kotiček: »Črno na belem«. 14.30 Na goriškem valu. 16.00 Mi in glasba. Sopranistka Olga Gracelj in harfistka Jasna Corrado Merlak v našem studiu. 17.25 »Mladi val«. Četrtek: 8.10 Slovenski Ikar. 9.40 »Oj, vojna moja, vojna kruta«. 12.00 »Nič ni za človeka -nemogoče« - pomembni dogodki -našega stoletja. 12.40 Naša pesem. -Mešani zbor Angel Besednjak iz Maribora. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 Glasbena medigra. 15.10 Četrtkova srečanja: Rezija ’89. 15.40 Lahka glasba raznih narodov. 16.00 Mi -in glasba. Učiteljski komorni zbor iz Pecsa na Madžarskem. 17.10 »Vojna in mir«. 17.25 »M-ladi val«. Danes: Goriška dijaška tribuna. Petek: 8.10 Aladinova svetilka. 9.10 Re-vival. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 12.00 Iz filmskega sveta. 12.40 Naša pesem. Mešani zbor Svoboda iz Šoštanja. 14.10 Otroški kotiček: »Narišimo pravljico!« 14.30 »Od Milj do -Devina«. 15,10 Kulturni dogodki. 16.00 Mi in glasba. Mladi evropski izvajalci v palači Labia v Benetkah. 16.45 Postni govori. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 9.10 Valčki in polke. 9.40 »Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone«. 11.45 Črnske duhovne pesmi. 12.00 Življenje onkraj življenja. 12.40 -Naša pesem. Mešani zbor iz -Celja. 14.10 »Tam za goro...« Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. 16.00 Sobotno popoldne - zabavno -kulturna oddaja. 17.10 Sobotno popoldne (2. del). 18.00 Ciril Kosmač: »Prazna ptičnica«. inozemstvo zračna pošta 70.000 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19 % IVA Koroška poje Koroška poje se -nadaljuje v nedeljo, 11. marca v Beljaku, kjer bo -nastopil tudi moški pevski zbor iz Žabnic. Ker smo že pri Žabnicah, naj zabeležimo, da je zbor »Rupa-Peč« v nedeljo, 4. marca, -na poti v Celovec sodeloval s slovensko -pesmijo pni sveti maši. PRESTI t Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let i V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s S Al (0431) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo Banca Agricola Kmečka banka Gorica