Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo Je v Mariboru«
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračalo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo*
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VIL, Zadružni dom.
Cek. račun; 14.335. Reklamacije se ne franHraia.
Naročnina za flržavo SHS znaša mesečno 10 Din, za tnoa zemstvo mesečno 15 Din.
MaltK oglasov, ki služijo v posredovalne in socljalne namena delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Maliti »glasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane De-titna enostolpna vrsta 2*25 D. Pri večjem itevliu objav popust
Št. 66.
Sreda 17. avgusta 1927.
Skupna fronta delavcev in kmetov.
Socialisti smo stranka producentov. Stranka delavcev v tovarni in delavnici, kmeta na polju. Socialisti izhajamo iz stališča, da gre v državi, v zakonodaji, v javnem življenju, v viein političnem* gospodarskem in socialnem življenju poglavitna beseda in odločilna moč predvsem delavcem in kmetom, ker so oni temelj, Človeškega blagostanja in napredka. Zato smo se socialisti od vsega začetka borili za pravice in za socialno politično zaščito delavcev ter za zaščito ^*&etov, za pravično razdelitev zemlje potom agrarne reforme. Socialno Politična zakonodaja v korist delavcev je naše delo, agrarna reforma v korist kmetov je naše delo.
Edina socialistična stranka je imela v svojem programu ves čas, odkar se je ustanovila, zaHtevo po agrarni reformi, zahtevo po razdelitvi veleposestniške zemlje med kmeti, ki so terjali zase zemljo, da jo obdelajo Sebi v prid in v prid celote.ln to svojo zahtevo smb znali tudi uresničiti, čim smo po vojni prišli do moči. Zakon o agrarni reformi je bilo delo našega so-druga Korača, ki je začel kot minister 2a agrarno reformo izvajati ekspro-priacijo veleposestev v prid kmečke-Ž* narbda. Proti agrarni reformi, ki je oilo fiaše delo, so se pa borile vse meščanske stranke brez tazlike, in se še bore. Proti agrarni reformi so bili radikali in demokrati in So bili klerikalci, ki so se tresli za svoja cerkvena posestva, proti agrarni reformi je bil tudi Radič, odnosno njegova se-Ijačka stranka, V svojem volilnem proglasu smo socialisti dokazali, da je Radičeva familija celo delala iz agrarne reforme in dalmatinskega la-tifundija mastno kupčijo ih da je morala vsled škandalov, ki so bili s to kupčijo v zvezi, žrtvovati svojega strankinega podpredsednika Mačka; Baš na vprašanju agrarne reforme se )e pokazalo, katere stranke so y resnici seljaške in katere ne. In je„ zato toliko bolj nerazumljivo, da so kmetje toliko let zaupali baš strankam, ki so delale dosledno proti zahtevam in interesom kmetov. Hrvaški kmetje so glasovali ponovno in skoro kompaktno za »seljaško« Radičevo stranko, čeprav ni bila in ni in ne bo nikoli rešeno kmečka stranka, ker se Radič pikoli ni izjavil za ekspropriaeijo ve-*eposestev in za razdelitev zemlje
med kmeti, nasprotno še deloval je vedno proti izvedbi agrarne reforme, ki se je vršila samo po zaslugi in pod pritiskom socialističnega gibanja v državi in na svetu. Ih kakor je bila Radiču neljuba agrarna reforma, tako je bila tudi našim klerikalcem — in vendar so tudi slovenski kmetje, delujoč s tem naravnost proti svojim prvobitnim interesom, glasovali po* novno za klerikalno stranko* jej zaupali svoje volilne kroglice.
Sedaj pa ptopadata, vsled protj-kmečke politike radičevcev in klerikalcev, i hrvaški i slovenski kmet!
Ali naj se čudimo, če išče končno tudi naš kmet sigurnejše rešitve, če se preorientira, če spoznava polagoma, da spada kot kmet v Stranke delavstva, v stranko dela, v stranko producentov, v stranko združenih delavcev in kmetov, v socialistično stranko?
Sklep prekmurskih kmetov, da zapuste končno Radičevo stranko ter združijo s socialistično, je dovolj zgovoren dokaz, da prihajajo tudi kmetje po tolikih letih buržuazne demagogije s kmečkimi potrebami, do zavesti, da gre njihova pot skupno s potjo zavednih delavcev, da je v njuni združitvi jamstvo napredka in zmage producentov nad družabnimi parasiti in izkoriščevalci.
In kakbr so se prekmurski kmetje ločili od Radiča, toliko bolj se morajo ostali slovenski kmetje ločiti od slovenske klerikalne stranke, ki je še manj kmečka stranka kot Radičeva. Slovenska ljudska stranka venomer zatrjuje, da je predvsem stranka kmetov, v Beogradu in doma pa dela predvsem politiko gospodov, SLS rešuje odkar je na svetu slovenskega kmeta — ta slovenski kmet pa_živi vedno težje in slabše — reševalno delo SLS ga dobesedno ugonoblja.
Slovenski kmet ne zaupa več Radiču in ne zaupa več slov. klerikalcem, Zapušča buržuazne lažikmečke stranke in išče rešitve v združitvi z delavstvom. Prestop prekmurskih kmetov v našo stranko je prvi dokaz, da se slov, kmetje načenjajo končno zavedati, da je njihovo mesto v socialistični fronti. V zvezi delavcev in kmetov je rešitev delovnega naroda! Živela skupna borba združenih de-lavcev in kmetov!
Z načeli v volilno borbo.
^Kandidatne liste za volitve v na-skupščino so vložene. Sedaj ne bo več boja, kdo bo vložil in kdo "e kandidatno listo. Organizirano delavstvo je imelo že v dosedanjem °°iu, ki se je vršil zaradi enotnega delavskega nastopa, težke boje, ki so na marsikaterega poštenega so-j Jako neugodno vplivali. 10-da, sodrugi, vzrok tej težki odločitvi tiči v tem, ker sami premalo pomislimo, na .katerUtrani je poštenost in na kateri hinavščina. Na prvi pogled Pa mora biti jasno, kam spada organizirano in pošteno misleče delavstvo, če se je zagotovil enoten nastop med socialisti, zedinjaši in strokovno organiziranimi delavci. Tu sem spada vsak zaveden delavec, ki spoštuje delavske organizacije, ne Pa med neorganizirane klikarje iz Ljubljane, ki že leta in leta ovirajo Politične in strokovne organizacije v razvoju in delu. Delavstvo si mora
seveda danes še ne more reči ali se socialistični družabni red uresniči mirnim ali le z duhovnim ali političnim revolucionarnim potom, ali s prevzemom politične oblasti, ali potom gospodarske socializacije. To so problemi, ki jih znanost še ni u-gotovila in ki so odvisni od tega, kako se bo današnja družba gospodarsko in politično razvijala in kako se bo razvijal razredni boj proletariata. Socializem torej zahteva predvsem iskreno spoznanje in razumevanje samega sebe. To bo menda vsakdo razumel, da ljudje s kapitalističnim naziranjem, ali če so nepošteni, neiskreni, ne bodo nikdar ne hoteli pa tudi ne mogli uvesti pravega socialističnega družabnega reda, ker ga bodo mogli izvajati le boljši
ljudje. , .	,	.
To je maksimalni program socialistične stranke, ki ga moramo v tej volilni borbi povsod pojasnjevati, da bo delavstvo razumelo, kakšno demagogijo uganjajo naši nasprotniki nad delavstvom.
Socialistična stranka ima pa tudi minimalni ali dnevni program, na podlagi katerega se bori proletariat že sedaj za svoje politične in socialne pravice, za enakopravnost, proti nasilstvom kapitalistične družbe itd. Ta minimalni program so vsakdanje
Leto 11.
zahteve proletarijata in iskoriščanih slojev sploh, ki tvorijo podlago za trajni razredni boj in služijo kot po-moček za izšolanje socialistov ter kot sredstvo, s katerim se izvojuje boljši socialni položaj delovnega naroda od stopnje do stopnje.
To je v bistvu program socialistične stranke.
Na vseh konferencah in sestankih smo opažali, da tudi delavstvo to zahteva, kar je popolnoma v redu. Delavstvo izjavlja, da so besede, bomo zavihali rokave pa udarili, največja oslarija, zlasti pa, če se tisti, ki govore o zavihanik rokavih, kadar pride do tega, poskrijejo, kakor se je to godilo v Trbovljah, Mariboru in Ljubljani. Delavstvo zahteva resno razredno borbo, ki obstoji v tem, da ostane stranka v stalni ofenzivi proti kapitalizmu, se razširja socialistično naziranje o ureditvi nove človeške družbe ter prepušča končno taktiko oni dobi, ko bo delavstvo pripravljeno za nositelja politične oblasti, da samo o njej sklepa.
Med nami, ki imamo resen program, iskrenost, je razlika. O tem govorimo v bodoči voliltii borbi, da se pripravimo za boj proti kapitalizmu.
Eden ali trije narodi?
vendar že enkrat zapomniti, da je tisti, ki skuša razbijati njegove organizacije, sovražnik delavstva, čeprav štrli od same revolucije in svetosti, pa ki se skrije, kadar prihaja policaj in potem zasmehuje delavstvo, ki si je zavihalo rokave, iz svojega skrivališča.
Za nas, ki spoštujemo svoje organizacije, mora biti boj s temi ljudmi končan, ker je škoda izgubljati čas in besede zaradi teh ljudi.
Naša naloga v nadalnjem volilnem boju je sedaj pozitivno delo za razširjenje socialističnega spoznanja in razrednega boja v okviru načel socializma.
Socializem je nauk o uredbi nove pravične človeške družbe. Socializem tudi uči, da mora ta nauk preiti v meso in kri človeške družbe; večina človeške družbe ga mora poznati, razumeti in izvajati. Tedaj nastopi novi družabni red. Nihče pa
Socialisti smo stali vedno na stališču, da se ne sme vsiljevati nikomur proti njegovi volji tujega jezika. S tem je bilo jasno podano tudi naše načelno stališče do vprašanja slovenskega jezika. Ker slovenskega jezika nihče ne preganja, smo poleg tega mislili, da to vprašanje sploh ni aktualno. A kakor je smešno, vendar resnično: nekateri emi-sarji so utemeljevali pri pogajanjih za enotno listo svoje razbijaško de-
lo	med drugim tudi s tem, da so trdili, da ne morejo z nami, ker trdimo, da so Slovenci, Hrvatje in Srbi en narod — med tem ko so prav za prav trije narodi.
»Povejte nam, ali smo Slovenci pleme ali narod!« je silil v delavske delegate v Mariboru neki mlad inženir, kakor da bi bil tu ključ do vse modrosti in rešitve. In nič ni pomagalo, da mu je odvrnil naš delegat Ošlag smeje: Potolažite se, mi nismo ne pleme, ne narod, temveč plemenit narod!
Ti nesrečni trije narodi, za katere se mi baje nismo hoteli izreči, so pomagali razbiti enoten nastop marksističnega delavstva v Sloveniji pri državnozborskih volitvah leta 1927. Kakor je to smešno, je vendar resnično.
Da bi se kaj takega več ne pripetilo in da bi ob takih prilikah znali, kako odgovarjati, smo šli iskat odgovorov v Gustinčičeve zbrane spise.
V	roki imamo francosko pisan list «Yougoslavie«, Organ de la De-mocratie Independante Yougoslavie, ki ga je izdajal leta 1917 v Ženevi g. D. Gustinčič. Tam beremo v dru-
gi številki na strani 19 v članku h Kefrfskem paktu: »V teh uvodnih besedah se nas poučuje, da so se izjavili predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev ponovno in najobločneje, da troimeni narod . . . .« Mi protestiramo ravnotako energično, kakor odločno proti takim trditvam! Naš narod ni troimeni, temveč en narod, sestavljen iz treh delov. Beseda narod pomenja za njega edinstvo po imenu in po bistvu. To namerno razlikovanje, to vlačenje imen delov našega naroda iz pozabljenja bo pripomoglo le k temu, da bodo postale separatistične tendence trajne in da bodo služile političnim špekulantom v veliko šk^do naše skupnosti* Treba bi bilo iznajti ime Jugoslavija, ako bi ga že ne imeli za označbo našega naroda. —
Tako piše D. Gustinčič leta 1917. Kakor vidite, bi moral tudi Gustinčič marsikaj preklicati, kajti v slavni dekalistični platformi to ne stoji tako zapisano. Eno pa je gospod Gustinčič že takrat prav videl. To, da bo skušal marsikdo s treh narodov še kovati svoj politični kapital-	,	-	,
Ali pa si je mogel takrat kdo predstavljati, da bo zašel Gustinčič iz leta 19S27 v taka protislovja z Gustinčičem iz leta 1917? Mi, ki poznamo marsikoga iz leta 1917, vemo, da ni pri bogu in pri nekaterih de-kalistih in bernotovcih nobena stvar
nemogoča.
Za nemogoče pa smo smatrali do državnozborskih volitev leta 1927, da se bo dalo pitati s tem nacionalističnim slepomišenjem slovensko marksistično delavstvo.
Pomen predstoječih parlamentarnih volitev za SSJ.
Poročilo za oblastni zbor, dne 17, julija 1927 v Celju,
Te števlke nam povedo mnogo predvsem, da mora nositi v zemlji glavna bremena oni razred, ki nima o usodi zemlje nič odločati, delovno
ljudstvo, proletariat.
To ugotavlja tudi sam g. minister, ki prizna:
1. Da so posamezne pokrajine v
državi različno obremenjene,
2. da so posebne grupe davkoplačevalcev preobremenjene,
3. da so davkoplačevalci sploh preobloženi z davki.
On prjzna; tudi, .da je neenakomernega obdavčenja kriv predvsem davčni sistem, ki sloni v glavnem na posrednih davkih, kjer se ne da izvršiti progres.
Zaradi jasne slike o stanju našega državnega gospodarstva podam še vprašanje naših dolgov.
Definitivna višina teh sploh še ni ugotovljena — ker bomo mnogo njih prevzeli šele, ko se bodo regulirali medzavezniški dolgovi. Imamo torej predvojne dolgove — sprejete z mirovnimi pogodbami,, dolgove, ki jih bomo šele sprejeli z regulacijo med-zavezniških dolgov — in povojne dolgove. Torej komplicirane stvari.
Omejim se samo na drž. dolg, ki ga imamo plačati Ameriki. V teku 62 let moramo plačati v Ameriko dolg	62,850.000	dolarjev
obresti____________32,327.635	»
skupaj	95,177.635	»
V	teku te dobe bomo plačali	za
vsakih 100 dolarjev 151.44.
Iz vsega vidimo:
1. Gospodarsko stanje je tako, da so vse produkcijske panoge v krizi.
2. Pri tem pa je javna obremenitev taka, da mora konstatirati sam finančni minister, da je pretirana — da je vzrok oviranja produkcije.
3. Izdatki grejo v glavnem za osebne potrebe — kar obsoja ves današnji administracijski sistem — za produktivne izdatke pa je določen neprimeren del (9 odstotkov).
4. Obremenitev je neenakomerna in sloni v glavnem na konsumentu, a pušča v nemar kapital.
Z eno besedo: produkcijske razmere tlačijo vse — buržuazijo in proletariat — bremena za državno gospodarstvo pa nosi v prvi vrsti proletariat s kmetom.
Ali mislite, da bo kdaj buržuazija vzela ta bremena z delavskega ramena in ga prostovoljno naložila nase?
Drugače bo le takrat, ako bo delavski razred sam vzel svojo usodo v svoje roke.
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIOm šumečo limonado.
v.
Zato je potreben skupen in e-dinstven nastop proletariata proti buržuaziji . . .
Pri nas v Sloveniji je predstavi-teljca te buržuazije trenutno v gla-nem SLS. Ona se kaj rada izigrava kot predstaviteljica delovnega ljudstva, kot protikapitalistična. Ona rada govori, da je demokraična.
In vendar ni ne eno ne drugo.
Demokratična ne more biti, ker je cerkvena stranka. Naj dr. Korošec poskuša to dejstvo še tako zamegliti in zakriti, dejstvo ostane vendarle. Taka je bila celo poprej, ko so imeli njeno vodstvo vendarle lajiki v rokah, kakor dr. Šušteršič in tovariši. Tembolj velja to sedaj, ko stoji na čelu stranke duhovnik dr. Korošec, a v tajništvu stranke v ljubljanski oblasti kaplan Gabrovšek, a v mariborski oblasti zopet kaplana M. Kranjc in Iv. Hrastelj. Lastnik Jugoslovanske tiskarne z ljubljanski škof, ravnatelj Cirilove tiskarne kanonik dr. Jerovšek, lastniki strankinih glasil so obsolutno sami duhovniki in tudi v uredništvih vseh sede kot odločilni možje uredniki duhovniki. Vse važne funkcije v stranki se vrše torej po duhovnikih. Lajiki v stranki so potisnjeni popolnoma v stran in so stavljeni pod stalno kontrolo — mladih kaplanov.
Ako smo si to predočili, mora samo smešno vplivati na nas trditev dr. Korošca, s katero skuša prepričati beograjske kroge, da njegova stranka ni cerkvena in da nima nobene veze z Rimom. On pravi: »Toliko let sem že načelnik SLS in vendar moram ugotoviti, da mi še do danes ni dal papež v zadevi delovanja stranke nikakih navodil ali naročil.« Že verujemo, da ne. Rimska cerkev je urejena hierarhistično po načinu srednjeveške knežje aristokracije. In napram papežu danes tudi dr. Korošec ni druzega, nego navaden kaplan — ker druge cerkvene funkcije dejanski tudi ne opravlja. In kdo je še kedaj slišal, da bi pa-papeži v cerkvenopolitičnih zadevah občevati kar z navadnimi kaplani. Za to ima papež druge ljudi. On občuje s — knezi, to so naši škofje. Da pa bi naši škofje, bodisi Jeglič iz Ljubljane, bodisi Karlin iz Maribora, ne imela veze z papežem, tega si dr. Korošec vendarle ne bo upal trditi. In da imasta oba škofa kaj tesno vezo z politiko SLS, tudi to je znano vsakemu političnemu otroku pri nas.
Torej to že ne stoji, da bi SLS ne bila cerkvena stranka. Nasprotno, ona je v prvi vrsti cerkvena stranka, ki ima služiti predvsem interesom katoliške cerkve — interesom • pa-pežkega Rima. To je poslanec dr. Hohnjec v narodni skupščini o priliki diplomatskega spora naše vlade z Vatikanom v zadevi zavoda sv. Hieronima tudi izrecno priznal.
Ravno zato pa, ker je SLS cerkvena stranka, ne more biti ljudska stranka in ne demokratična.
Hierarhična uredba duhovništva, njegovi pokornostni odnošaji k svojim višjim in dejstvo, da so duhovniki odločilni činitelji v SLS, izključuje možnost kakoršnegakoli demokratizma v tej stranki. Vse trditve v tem pogledu so navaden švindel — njih demokratizem je postavljen po znanem receptu: »Der Konig abso-
v	L&f/	'>^5/
ri i 'r-r/• vtrft\t/'/ ■ vr/r />	'	ur/r'	>	1
SINALCO
£ŠHBREZ ALKOHOLApp
 ---     '■'inSsS
rtjarnjg
\UjfS\wiSSM
lut — solang er unseren VVillen tut!« Dokler gre demokratičnost v SLS v račun obeh slovenskih škofov — toliko časa velja — kakor hiao bi prišla z njegovo voljo v navzkriž — pa je tudi SLS-demokradie konec. C» tem je kaj poučna povest v vršitvi zadnjega slovenskega karoliške?« shoda v Ljubljani.
Dnevne novice.
Varujmo svoje organizacije. Delavstvo pač najbolj samo čuti, kako silno trpi zaraditega, ker so dekalisti in bernotovci (voditelji namreč) že nekaj let napenjali vse sile, kako bi uničili vse delavske organizacije. Vedno mečejo ti elementi polena pod noge; njih nadležnost je tako velika, da je že marsikateri delavec izgubil pogum in ljubezen do organizacije. Vsem pa je znano, da Socialistična stranka in Zedinjenje te grde napade vedno z vso energijo zavračaj _zato je organizacijska dolžnost vseh zavednih delavcev, da volijo pri volitvah v narodno skupščino enotno listo organiziranega delavstva. Sodrugi, ne bodite izdajalci svojih organizacij s tem, da volite morda svoje očitne sovražnike, ki so vam z obrekovanjem in blatenjem pili kri, vas izdajali s tem, da so zanašali prepire in sovraštvo v vaše vrste. Zavedajte se, da je organizacija bratstvo in prijaeljstvo.
Koliko smo zamudili zlatega časa. Vse stranke meščanske se z silno agilnostjo pripravljajo na volitve. In kako lahko jim je, ker se delavstvo v Sloveniji lasa med seboj zaradi Gustinčiča in Klemenčiča. Nedavno je rekel neki klerikalec: »Dokler bodo delavci taki osli, da se bodo tepli za take ljudi, ki so že vse bili na svetu, samo ne delavci in socialistij^name-sto, da bi se oklenili svojih organizacij, ki jih imajo lepo število, toliko časa bo nam še vedno cvetela pšenica, Tako pa mjslijo vse meščanske stranke, pa imajo tudi prav. Naloga socialističnega pokreta je boj proti kapitalizmu in proti strankam, ki kapitalizem podpirajo. Tu je delo, ne pa v prepirih. In to delo, ta boj more
vršiti le delavska organizacija, razredna organizacija, ki je le naša in ki nastopa pri volitvah enotno z odprtim vizirjem razrednega boja.
Kdor ne bo glasoval za našo enotno listo organiziranega delavstva, bo izdal svoje delavske interese in interese delavskih organizacij!
Meščanske stranke se nam posmehujejo, ker jih v tem volilnem boju pustimo pri miru, namesto, da bi vodili z njimi in edino z njimi politično borbo.
Sodražice, žene, dekleta I Kdo čuti bolj socialno bedo kot ve? Nihčef Kdo ve bolj kakor ve, da je le delavska organizacija ona sila, ki bo zmagovala? Dajte, dopovejte ve, organi' zirane sodružice vsemu delavskemu volilstvu, da naj glasuje na dan voli* tev za našo enotno listo organiziranega delavstva.
Kdor Vas sili v boj proti delavstvu in njegovim organizacijam, M izgubil pravico do imena sodrug, ker beseda sodrug pomeni brata sobojevnika v razrednem boju.
Kdor ubija delavske razredne organizacije, obrekuje njih zaupnike, je žandar kapitalizma.
Kdor viha rokave, kadar govori Vam, in se skrije, če vi zavihate rokave, je lažnik in hinavec.
Volitve naj dokažejo, da delavstvo spoštuje svoje organizacije. Dokažejo naj, da delavstvo zaupa vanje in jih hoče ohraniti kot svojo najdražjo
P. Strmel:
Nad pogoriščem. 2
Drama v treh slikah.
Arnuš: To je strašno, če koga podere drevo. Dandanes se kaj takega itak redko zgodi. V prejšnjih časih, ko so bile velike šume in velikanska drevesa, so bile take nesreče bolj pogoste, kakor pravijo.
Muhič: Seveda, saj sedaj nimamo ne takih gozdov, pa ne takih debel.
Orehovec: Kar je res, je res. Zdaj že vsako boljšo šibo kar posekamo. Saj ne pustimo, da bi zraslo pravo drevje, kakor nekdaj. Edino tam v graščinskih goščah je še par debelih hrastov.
Župan: (Vstopi.) Bog daj dobro, možje. Ste se že zbrali?
Učitelj: Gospoda župnika pa Zalarja še ni, drugi so že tukaj.
Župan: Na ta dva še moramo že počakati.
Muhič: Meni se zdi, da so prinesli Zalarjevega otroka h krstu.
Lešnik: Kaj že imajo kaj malega?
Muhič: Včeraj so dobili. Zdi se mi, da je punčka.
Lešnik: A zato je bila za Zalarjem neka tuja ženska v cerkvi. Gotovo bo botra.
Župan: (Vzame z omare steklenico in kozarček.) Orehovec, poskusi pelinkovca!
Orehovec: (Sl najprej omoči jezik ,nato nagne in izpije. Enako Muhič, Lešnik in vsi drugi.) Dober je, dober, takole na prazen želodec. Človek kar lažje počaka na kosilo.
Župan: (Ponudi tudi učitelju.) Ga boste tudi Vi en požirek?
Učitelj? (Odkima.) Hvala lepa!
Župan: Danes ne bomo nič kaj kmalu gotovi, kakor se mi zdi.
Orehovec: Pa še tista sitna reč, zaradi farovških hlevov pride na vrsto.
Muhič: Kaj bi tisto, saj jih ni treba.
Lešnik: Jaz tudi tako pravim, da jih ni treba. Rajni gospod, bog jim daj dobro, so bili 40 let pri nas, pa niso nikdar rekli za nove hleve, so vendar dobro gospodarili. Presneto: Dva vinograda je dobila cerkev, sorodniki pa tudi toliko, da so bili lahko zadovoljni.
Krlšper: Je že res, tisto, da novih hlevov ni potreba. Pa kaj se bomo z župnikom kregali. Veš, da ne bi hotel za živ svet ne, da bi ljudje v cerkvi s prstom na mene kazali, župnik pa na prižnici mojo hišo med pridigo mešali.
Župan: Ja, ja, tako je, gospod župnik so rekli, da ne bodo prej mirovali, dokler ne dobijo novih hlevov. Ce ne bo drugače, se bodo pritožili celo na škofa.
Orehovec: Kdo bo pa plačeval? Saj bomo mi plačali, ne pa škof. Vsaj počakali bi naj, da bi bila šola splačana.
Župan: Le potrpimo, bomo že slišali, kaj bodo gospod župnik rekli.
Župnik^V talarju, odpre vrata.) Hvaljen bodi Jezus! (Odborniki vstanejo, se priklanjajo in šepetajo »Hvaljen bodi«. Župnik da klobuk na pi)stelj, župan obriše z rokavom stol in ga pristavi za župnika.) Kaj ste že začeli?
Župan: Smo čakali ne Vas, gospod župnik.
Župnik: (Sede.) Tedaj pa le začnimo!
Župan? Gospod učitelj, povejte, o čem moramo danes sklepati!
Učitelj: Najprej bi menda prebral, kaj je prišlo od gosposke.
Župan: Le lepo po vrsti.
Učitelj: Oblast je naznanila občini, da bodo letos nabori šele v juniju. Županstvo pa mora poizvedeti za bivališča vseh obvezancev in jim izročiti poziv.
Župan: Vidite možje, kako je. Kje jih naj iščemo? Za Mihelakovega Toneta niti lastna mati ne
ve, kako pa naj jaz vem. (Med tem gre dekla skozi v stransko s°bo.)
Župnik: Če ne morete zvedeti za sedanje bivališče, pa poročajte oblasti. Ona ga bo že našla.
Zalar: (Vstopi.) Dober dan! Malo sem pozen, pa menda še niste gotovi.
Učitelj: Smo šele začeli. (Županja pride tiho skozi vrata, poljubi župniku roko in odide v stransko sobo, odkoder se čez nekaj časa z deklo vrneta.) Deželna bolnišnica zahteva izjavo, da bo občina plačevala za tesarjem Urbanom. Pa saj je sedaj že umrl, tako da ne bo mnogo.
Orehovec: Kaj ne bo mnogo? Mnogo ah malo, nas ne briga. Saj ni sekal v občinskem gozdu, ko ga je drevo podrlo. Na graščinskem je bil, tam ga naj plačajo.
Župan: Če pa nočejo.
Orehovec: Kdo pa more nas siliti, da mi plačujemo?
Župian: Urban je bil pristojen v našo občino in občina plačati za njim, če sam ne zmore.
Krlšper: Sedaj je pa res že hudo, koliko mora občina plačevati. Zadnjič za ono Lizo v mestu in za njene otroke še bog ve kako dolgo. Sedaj zopet za Urbana. Koliko pa mislite, g<>" pod učitelj, da bo treba plačati za Urbanom •
V	bolnišnici je bil, zdi se mi, tri tedne.
Učitelj: Tega ne vem, ker menjajo bolnice svoje tarife skoraj že vsak mesec.
Schichlov način pranja
Namočiti v ekstraktu za \ pranje .Ženska hvala" / Izprati s Schichtovim Terpentinov im milom.
svetinjo. Boj vsem kapitalističnim agentom, ki jih zahrbtno napadajo.
Volilna borba v ljubljanski oblasti, Glavni volilni odbor socialistične stranke in zedinjenja je razvil zlasti v zadnjem času silno agilnost. Velika sreča za konsolidacijo delavskega pokreta je, da so ljubljanski dekalisti (gustinčičevci, klemenčičevci in bernotovci) delavstvo razočarali s samim blatenjem in prav nečednimi lažmi. S tem svojim početjem so pokazali, kako neresno jemljejo razredni boj proletariata. Povsod, kamor prihajajo danes referenti našega enotnega nastopa, zatrjujejo sodrugi, da šele sedaj spoznavajo, kako silno so se motili v teh ljudeh. Le žal, da je naše časopisje še premalo razširjeno in da zaradi prekratke volilne borbe ne bo mogoče povsod volilce primerno opozoriti na našo enotno listo organiziranega delavstva. Zaupnike ponovno vabimo, da se obračajo za referente ®a glavni volilni odbor v Ljubljani,
Gradišče 2.
Proslava delavskih kolesarjev Mariboru.
0 tridesetletnici delavskega kolesarskega društva v Mariboru smo v našem listu že poročali. Nedeljska prireditev je bila častna manifestacija delavskih kolesarjev in delavske solidarnosti in obenem naj-jepša proslava tega izrednega jubileja. Kolesarski gostje so pohiteli v Maribor iz raznih krajev Slovenije, Prišli so v Maribor pa tudi delavski kolesarji iz Avstrije — iz Gradca, Voitsberga Wildona itd., — ki so bili vsi sprejeti z najtoplejšim navdušenjem od velikega števila tukajšnjih kolesarjev, pevcev in delavskih udeležencev. Slikovit sprevod številnih kolesarjev,^ telovadcev, športnikov, Pevcev in številne mase je krenil nato po mestnih ulicah do Gotza, kjer se je vršilo slavnostno zborovanje in odlikovanje udeležencev. Govorili so med drugimi tudi zastopniki
I
delavskih kolesarskih društev iz Gradca, Voitsberga, Wildona, Zagorja, Hrastnika, Ptuja, Moste pri Ljubljani, ki so želi za vsoje tople besede najsrčnejšo pohvalo in odobravanje. Iz Celje je prišlo tudi pevsko društvo »Naprej«. Cela prireditev je bila na višku in bo ostala vsem udeležencem, zlasti pa našim vrlim kolesarjem v najlepšem spominu. Po jutranji proslavi in obhodu se je vršila popoldne zelo animirana veselica v Radvanju, katero so spet pose-tili v lepem številu poleg kolesarjev in pevcev tudi ostali delavci. Naši mariborski kolesarji niso pač mogli bolje proslaviti tridesetlenico svojega obstoja in udeležba in simpatije delavstva pri tej lepi prireditvi so bi-
li	obenem izraz solidarnosti in zahvale za vrle sodelovalce pri vseh delavskih manifestacijah, za vrle naše delavske kolesarje! Kolesarskemu društvu, ki je proslavilo na tako značajen in učinkovit način^ svojo prvo tridesetletnico, želimo še veliko deset in desetletij uspešnega razvoja!
šanj volilne akcije. Po volilni statistiki leta 1925 priznava skupina Enotnost pokrajinskemu odboru Socialistične Stranke Jugoslavije pravico prvega mandata (nosilca liste).
Konferenca si je izvolila poseben akcijski odbor (4 člani za Maribor in okolico, 1 za Mežiško dolino, 1 za Ptuj, 1 za Velenje in 1 za Trbovlje) in ta odbor je vsak čas pripravljen, da se z Vašimi zastopniki dogovori glede enotnega volilnega nastopa.«
To pismo se vsled pritiska iz Ljubljane ni odposlalo, vodili so se pa v njegovemu smislu razgovori v Mariboru. Kakor pri konferenci tako tudi pri teh razgovorih nisem nastopal kot član kakega odbora, ampak edinole kot svetovalec in posredovalec na splošno željo za skupen nastop.
Mislim, da sem tej želji uslužen in dosleden tudi z ugotovitvijo, da mariborski sodrugi nikdar niso mislili voliti g. Moderndorferja.
Tone Omajner.
Kot priča konference in razgovorov izjavljam, da sem iz istih razlogov, kakor jih navaja sodr. Gmaj-ner, deloval za skupni nastop ter obžalujem. da nama to ni uspelo.
Drago Magdli.
Maribor, dne 10. avgusta 1927.
Naše skrinjice:
6.
v mariborski oblasti
4.
v ljubljanski oblasti
3.
v mestu Ljubljani
NaSa kandidatna lista v mariborski oblasti.
Nosilec liste:
Josip Petejan,
oblastni poslanec in uradnik v Mariboru.
Srezki kandidatje:
 	Brežice:
Jože Rihtar, rudar v Senovem, namestnik Karel Ogorevc, usnjar v Pišecah.
Celje-Mozirje:
Valentin Komavli, vodja Borze dela v Celju, namestnik Valentin Hrastnik, delavec v Spodnji Hudinji. Dolnja Lendava, Murska Sobota: Zvonimir Petrovič, koncipijent v Dolnji Lendavi, namestnik Matija Gabor, zasebni uradnik v Dolnji Lendavi.
Konjice:
Franc Sušeč, železničar v Zrečah, namestnik Martin Kvas, posestnik v Božah.
Laško:
Jože Siter, župan v Trbovljah, namestnih Ivan KruŠič, strugar v Trbovljah.
Maribor, desni breg in Ljutomer: Ivan Krajnik, železničar v Mariboru, namestnik Leopold Brenčič, železničar v Mariboru.
Maribor, levi breg:
Viktor Grčar, učitelj in oblastni poslanec, namestnik Andrej Bahun,
železničar in občinski svetnik, oba v Mariboru.
Ptu j-Ormož :
Ivan Favai, profesor v Mariboru, namestnik Franc Gabrijel, uradnik OUZD v Ptuju.
Prevalje:
Luka Juh, župan v Guštanju, namestnik Franc Štern, strojnik na Žerjavu.
Slo ven jgradec:
Ivan Štraus, uradnik v Šoštanju, namestnik Ferdo Rauter, uradnik v Šoštanju.
Šmarje:
Ivan Čeček, mali posestnik v Mali Rodini, namestnik Franc Kro-pej, rudar v Flereški gori.
Pomnite! Schichtovo milo izda dvakrat več, če se perilo namoči z Žensko Hvalo.
Izgradi poljedelskih delavcev v Italiji.
Iz Milana poročajo o novi vstaji italijanskih delavcev proti fašizmu, ki je zadnje mesece povzročil veliko ekonomsko krizo v Italiji. V Trezzu, ki se nahaja 70 kilometrov od Milana, so bili zadnji teden veliki izgredi poljskih delavcev, ki so brez dela.
Velika množica brezposelnih delavcev, ki delajo na poljih, je prikorakala pred mestno hišo s klici »Dajte nam dela ali kruhal« Demonstracije so bile tako resne, da je fašistov-ska milica stopila v akcijo. Ker se delavci niso dali odgnati, so miličarji začeli streljati nanje in deset delavcev je obležalo težko ranjenih. Delavci so se branili s kamenjem in ranjenih je bilo tudi nekaj fašistov.
Zvečer je milica dobila ojačenja iz Monze in Bergama, nakar so miličarji navalili na vasi, vpadli v več kot sto bajt in aretirali prebivalce.
Druga vest, ki je prišla čez mejo, se glasi, da so bili istočasno izgredi v vasi Vedano Oloni blizu Varese. Pomožni fašistovski podeštat (župan) Mario Baroffio je bil težko ranjen in zdaj umira v bolnišnici.
Fašistovski listi o teh _dogodkih molče.
Celle.
Napredujemo. O celjskem dopisniku »Delavske politike« so celjski bernotovci pred par meseci pisali, da je uslužben pri Posredovalnici za delo in da nič ne dela. Sedaj pa jišejo, da »malo dela« kar je vsekak&r napredek. Kar se tiče zafrkacij glede kandidature in poslančevanja pišite vi celjskega dopisnika »D. P.« v uhol Glede dopisovanja v »D. P.« pa slede-K°. kil dotični v Ptuju, kjer je i * Pr* ^°sredovalnici za delo v sjužbi, je bil dopisnik »Napreja«, kar je bilo za današnje obrekovalce prav in v redu. Sedaj pa je dopisnik »D. P.«, ‘kar je za nas še bolj prav in popolnoma v redu . . ,
Delavci in dekalisti, čitajte!
Še se najdejo poštenjaki tudi med levičarskim delavstvom, še so ljudje, ki si žele iskreno skupnega nastopa in ki obsojajo razkol. Danes je menda že vsakomur dovolj jasno, zakaj so ti ljudje ravno pred volitvami, ko je bil enoten nastop že skoraj perfekten, načeli vprašanja, ki jih rešuje naša stranka sama dovolj rigorozno, zakaj so ravno sedaj jeli Pogrevati stvari, ki jih ni niti delavstvo samo najmanj radovedno, ker ono sodi danes stranke po dejanjih in ne po obrekovanjih. Da so pa vse te stvari gola laž, je že dokaz v tem, da je ta naša stranka danes organi-zatorično, ideološko in disciplinsko najmočnejša stranka na Slovenskem, ki ima v zvezi z »Zedinjaši« nad de-settisoč organiziranih delavcev za seboj. Ko bi imela toliko napak in grehov kakor nam jih očita peščica mladih ljudi, potem bi morala biti dnevno slabša, ne pa močnejša. Vse to delajo zato, da bi s špetiri in nepotrebnim bratomornim bojem izpolnili volilno borbo in delavstvo naj bi pa pri tem pozabilo na kapitaliste,
so naši pravi nasprotniki, naj bi Predvsem pozabilo na svojo gorečo zeljo po skupnem nastopu in skupni zmagi! pa so napravili račun brez krčmarja.
Zelja po enotnem nastopu je danes med širokimi ljudskimi plastmi tako vkoreninjena, da se delavstvo danes požvižga na vse tiste neumne fraze o levici in desnici in na laži o čistih in umazanih s°cialistih. Delavci so siti medsebojnih prepirov, oni dobro vedo, da združeni zmagamo, razbiti pa prepademo, zato vstvar-iajo enotnost proti volji teh ljudi.
Mariborčani se še niso nikoli kregali za umazane stvari, zlasti ne za Izmišljene in iz trte zvite laži. Šlo je vedno le za^ načelna vprašanja in ko so bila ta rešena, je bil skupen nastop gotov. Med brati je t0 mogoče. Ih ta skupnost je danes jačja in močnejša, nego kedaj poprej. Razen par ljudi, ki so sami sebe zatajili, je mariborsko delavstvo danes enotno.
Pred nami leži letak, ki sta ga iz-
dala najvnetejša zagovornika skupnega nastopa ss. Magdič in Gmajner. Ta letak je gotovo najhujša obsodba razkolnikov. Tisti, ki še do danes ni verjel, kdo je razbil in kdo noče skupnega nastopa, naj ta letak, ki ga tudi mi priobčamo previdno prebere, pa bo videl, kako so že sko-ro z uspehom končano delo poštenih in neplačanih delavcev, nekateri onemogočili.
Letak se glasi:
Delavcem v razmišljanje!
Malo pojasnila.
Ker sem se po želji prijateljev in sodrugov trikrat udejstvil v prilog enotnega delavskega volilnega nastopa, smatram za dolžnost, podati nekaj pojasnil:
Konferenca v Studencih se je enoglasno izjavila za skupni nastop ter sprejela resolucijo, ki ni niti približno obravnavala vsega tega, kar se je pozneje vzelo za povod razida na dve strani in dvoje volilnih list. V smislu konference in prejšnjih razgovorov se je sestavilo sledeče pismo:
»Zaupniki skupine Enotnost so na svoji konferenci dne 26. t. m., zastopani in veljavni za mariborsko oblast, odnosno mariborsko volilno okrožje, sklenili, da je treba z vso resnostjo delati za enotni volilni nastop zavednega razrednega delavstva vseh struj v zvezi s kmeti. Ker se pa volilna kampanja ne sme voditi v znaku breznačelnega lova za mandati, je potrebno za enoten nastop ustvariti jasno politično platformo, obvezno za volilno agitacijo in za delovanje izvoljenih.
Znana je opredelitev skupine enotnosti v vprašanjih reppublike ali monarhije, centralizma ali samoodločbe, imperializma, proletarske demokracije, strokovnega zedinjenja itd. Naravno, da je predpogoj enotnega nastopa zajamčenje popolne agitacijske svobode glede vseh načelnih vprašanj in sporazumno ter lojalno rešenje raznih drugih vpra-
Sila kola lomi. Na zadnjem volilnem shodu, ki so ga imeli bernotovci » v Celjskem domu« je neki govornik med drugim dejal: »Bog daj, da bi bil Moderndorfer izvoljen!« Ta jeremi-jada, ki se je zdela celo Leskovšku smešna kaže, da morajo imeti slavni berno-dekalisti jako dobre šanse za volitve, ko morajo klicati boga na pomoč. Pravijo, da človek obrača, bog pa obrne in izgleda, da bo volilni bog 11. sept, temeljito obrnil in — prevrnil one, ki ga kličejo na_pomoč!
Trape trapaste, Sodrug Felicijan, ki ima za seboj 35 let službe, je seveda zasluženo vpokojen. Pa ti pride človeče in napiše v »Naprejit«, da je Felicijan »že« v pokoju, češ, glejte ga, kako uživa nezasluženo pokojnino. Kar se pa tiče delovanja s, Felicijana v stanovanjski komisiji, kar ven z argumenti, da se pomenimo. Sicer pa, ali še ne veste, da kar se tiče osebne in politične poštenosti s. Felicijana niste vredni, da bi mu čevlje odvezali?!
Delavska tel. in kul. zveza »Svoboda« v Celju priredi za vse odseke, dne 21. avgusta tl.i zlet na Mrzlico. Zbriališče pred gostilno Jugoslovan v Gaberju ob 3. uri zjutraj, odkoder je skupni odhod na kolodvor. Vabi se vse člane, da se tega izleta v čim-večjem številu udeleže. Izleta se lahko udeleže tudi nečlani. Kdor želi skupno kosilo, naj se zglasi v tajništvu, v Vodnikovi ulici št. 3, Celje. —
Senovo.
Hude sline se cede klerikalcem po naših glasovih. V nedeljo, dne 7. avgusta smo imeli čast poslušati klerikalne socialne političarje in pa bivšega ministra in sedanjega kandidata. Kakor po navadi, so tudi to pot povedali, da ima SLS veliko srce za delavske potrebe in pri lovu na kroglice. Za te bolj kot pa za socialno vprašanje proletariata! Klerikalci so se pri zadnjih volitvah v Avstriji vezali s framazoni, t. j. z avstrijskimi or-junaši (Hackenkreuzlerji) proti socialistom, kakor se in se tudi b&do v bodoče vezali tudi z hudičem, če bodb njihovi interesi v nevarnosti. Gosp. Gosar je pripovedoval o dosedanji nedelavnosti ministrov za socialno politiko, že od leta 1922 sem, za Časa dr. Kukovca, je oital neki pereč akt, ki je bil zaklenjen v neki omari, nerešen. Gosp, Gosar pri tem govoru ni bil dosti previden, saj vemo, da so bili tigri po 1. 1922 že' v vladi in je s tem le dokumentira!, da se tudi oni niso Vsa ta leta dosti menili za soc, politiko ih za njene akte, S Členom § 82, jo je govornik korajžno odkuril, na katerega se bomo pa še povrnili! Prav fantovski je bil tudi referat:.razmerje ženina in neveste. Klerikalci so mnenja, da zbirčen ženili odnosno nevesta ostaneta vedno sarpca — oni pa niso hoteli ostati sami in so se raje oženili ... z tadikalijo in vladol Kot drugi je nastopil g. župnik Tratnik, o katerem smo pa v našem listu itak ŽH pisali. Ob aplavdiranju in navdušenju mhbžice je naštojiil kot tretji s. Arh, ki je ž^l velik uspeh. Bičal je na-
cionalni in cerkveni kapital, ki si nista samo sorodna, temveč enol Ponosno trdimo, da smo v nedeljo dokazali nasprotnikom, da živimo,in tja je bodočnost naša. Na besedičenje in prošnje klerikalcev kot najmočnejše stranke, da je škoda glasov, ki se razgubijo na mafe skupine, odgovarjamo, da jih bomo pri vsakih volitvah več našteli, nam v zadoščenje in človeštvu v prid! Enaindvajset poslancev SLS ni dosedaj zastopalo niti kmeta niti delavca, tako bo tudi v bodoče hlapčevala le kapitalu. — Živelo rdeče Senovo!
Naši shodi. Dne 14. tm. je priredila SSJ dva volilna shoda; enega v Koprivnici, drugega v Podsredi pri Kozjem. Na obeh shodih je referiral sodr. Rihter iž Senovega, v Koprivnici je bil shod slabo obiskan. Navzoči So izjavili, da veliko volilcev pravi, da sploh ne pojdejo volit. Sodrug Rihtar je navzočim dokazoval, kako nespametno bi bilo, ostati doma, V Podsredi je bila precej lepa udeležba, navzoči so bili z izvajanjem s, Rihterja prav zadovoljni. Po shodu se je ustanovila krajevna organizacija SSJ v Podsredi in se je izvolil sledeči pripravljalni odbor:	predsednik	Zorko
Martin, podpredsednik Jevšnik Franc, tajnik Bevc Alozij, blagajnik Klakoča Leopold, odbornik Gračnar Edvard. V nedeljo, dne 21. tm. priredi SSJ volilni shod v Sevnici, ob 9, uri, isti dan pa tudi v Blanci in sicer ob 3. uri popoldan pri g. Travnerju. Sodrugi u-deležite se ju v obilnem Številu!
~~ Tržit
Kakor bo našim čitateljem že znano smo si delavci v Tržiču priborili pri zadnjih občinskih volitvah s skupnim in složnim nastopom sedem odbornikov v mestnem svetu. Konstituiral se je poseben občinski klub SSJ, ki mu načeljuje s. Snoj Hinko, za tajnika je s, Lajovic in' blagajniška posle opravlja s- Vehovec. Klub je dobil tako od SLS zastopnikov, kakor tudi od zastopnikov SDS ponudbo za sodelovanje. Z ozirom na to je sestavil klub v sporazumu z volilci minimalni delovni program za bodočo triletno dobo. Ta program obsega zidavo stanovanjske hiše, takojšnjo daVO bolnifce in zidaVo osnovne šole, ter več točk manjšega pomena. Izrekel se je principijelno g£pti sodelovanju s SLS, ki ne pozna nobene dostoj-fioiti v svojih političnih strasteh, ki rie spoštuje Človeškega dostojanstva. Rade volje bi sodeloval z resničnimi zastopniki delavstva, toda s tržiškim g. župnikom pa ne mara imeti nobenega opravka. Ta gospod je š celim svojim delovanjem dokazal svojo brezmejno gospodovalnost, ki je tako daleč od demokracije, kakor, led od vrele vod?. Vršila so se, nato pogajanja z odborniki SDS, ki so potekla uspešno. Na skupni konferenci smo se zedinili za naš minimalni delovni program, sklenili pisiinen dogovor, ki sta ga oba kluba podpisala»in^ prevzela obveznosti. Tako bo dobil Tržič v prihodnjih treh letih bolnico,
3
Ali ste že preizkusili
PROJfl" Ječmenovo kavo?
Dobiva se Jo povsod. Dobiva se ]o povsod.
n
3
a
o
E
c
1
a
E
S
3
i
i
i
c
šolo in stanovanjsko hišo. Seveda bodo morali izvoljeni ss, krejjko prijeti za delo, da se bo moglo izvršiti, povsodi bo treba inicijativns, poseči v začarano delavnico in pričarati sredstva. Z dobro voljo pa se bo vse storilo. Tako so se v četrtek vršile volitve župana in starešinjstva. Za župana je bil zopet izvoljen dosedanji župan, ki uživa splošno spoštovanje in priljubljenost, g. Lončar Ivan, posestnik v Tržiču, za podžupana pa s, Snoj Hinko, kar je bil tudi doslej. Občinski svetovalci so:	ss, Jerman
Franc, Stegnar Roka in Ahačič Ignac od SSJ, od demokratov pa gg, Markelj Anton, Globočnik Karol, Kališnik Ivan in Primožič Avgust, Tako da ima naša stranka podžupana in tri svetovalce, torej štiri, demokrati pa župana in tudi štiri svetovalce. Vsem zavednim volilcem, ki se niso strašili nobenih groženj in niso upoštevali raznih obljub od drugih strani, najlepša zahvala za njihovo požrtvovalno delo. Delu časti
Modemi pri Maribora.
Dne 23. julija smo spremljali na zadnji poti našega nepozabnega prijatelja, sodruga Heinca, ki si je na tragičen način, s kroglo iz revolverja, vzel življenje. Pogreba se je udeležilo veliko število sodrugov in prijateljev, kakor tudi sodružic, kar je najboljši dokaz, da je bil rajnik kot poštenjak v splošnem priljubljen.
Za njim žaljujejo njegova soproga in trije nepreskrbljeni otročiči, ki so izgubili svojega dobrega m skrbnega očeta. Kolikor so nam razmere znane, je postal sodrug Heine žrtev te nesrečne in pogubne redukcije na železnici, pri kateri je bil zaposlen od leta 1921. Samoumevno je, da se s 3.50 Din na uro ne da izhajati in ni mogoče skrbeti za družino v tisti meri, kot bi bila dolžnost kot očeta.
Iz pisma, katero je bilo naslovljeno na njegovo ženo in s katerim se je od nje poslovil, je razvidno, kaj je rajnkega gnalo v obup in prezgodni grob. Marsikaterega, ki je to pismo čital, so oblile solze. Iz pisma je tudi razvidno, da se ga je preganjalo od gotovih mogotcev, ki so po imenu navedeni, zgolj zaradi njegovega političnega naziranja že takoj po njegovem prihodu v delavnico, ker se ni hotel vdati in pristopiti k žolti organizaciji, ampak je ostal zvest član delavske razredne organizacije. Kar se tiče neredno-stih, ki so se mu podtikavale, smo izvedeli, da so bile malenkostne in se tudi ni čuditi, če si človek s tako minimalno plačo išče postranskega zaslužka, ker silo pač kola lomi. V obup pa je gnalo rajnkega tudi to, ker se dogajajo slučaji, da višje o-blasti delavce in nižje uslužbence za vsaki prestopek stfrogo in občutno kaznujejo, medtem ko raznovrstni mogotci kradejo in goljufajo kar na debelo in so zato minimalno kaznovani, v večjih slučajih tudi oproščeni.
Na odprtem grobu se je od rajnkega v imenu organizacije poslovil sodrug Magdič, v imenu pevskega društva »Enakost« pa sodrug Menik.
Pa tudi kapucin, kateri je vodil pogrebne ceremonije, je smatral za potrebno, da napade pa njegovi navadi delavske organizacije in sicer se je izrazil, da organizacije ne morejo pomagati, ampak edino bog in sv. duh!
Navzoči so smatrali to postopanje in te izraze kapucina za izzivanje in so glasno protestirali proti temu.. Edino treznosti nekaterih sodrugov se imamo zahvaliti, da ni prišlo do večjih incidentov in da ni bilo frčanja.
Mi se čudimo, da povodom pogreba posestnice g. Z., ki se je vršil pred par tedni in ko so do zadnjega vsi kapucini bili navzoči, niti eden ni smatral za vredno in potrebno, se od rajnke posloviti in se ji zahvatili za vse dobrote, ki so jih od nje uživali. Ni se čuditi, da s takim ravnanjem in postopanjem, kakor na pokopališču, tako tudi na prižnici, ne morejo nekateri pridobiti od tukaj-šnega prebivalstva nikakšnih simpatij in zaupanja in da na ta način vera peša, kar sami uvidijo in prapo-znajo.
Griže.
V nedeljo, dne 14. t. m. se je vršil pri nas volilni sestanek zaupnikov, na katerem smo se pogovorili glede volilne agitacije v bližnjih vaseh. Na sestanku je poročal s. Komavli o volilnem gibanju ter razložil zaupnikom delovanje meščanskih strank. Razpoloženje med delavstvom v Grižah in Zabukovci je jako dobro in naša lista bo dobila na tem volišču lepo število glasov. Isti dan so imeli tudi klerikalci shod, ki si ga ja niso upali prirediti javno, pač pa v privatni hiši, kar se je zgodilo popoldne tudi v Kasazeh, kjer so imeli shod v neki kmečki hiši. V Savinjski dolini bo SLS dobali mnogo manj glasov nego pri zadnjih volitvah.
SoStonl.
V nedeljo, dne 14. avgusta se je vršila v dvorani Zadružnega dom* konferenca zaupnikov ter prijateljev del. razreda. Sklepalo s^ je o tem, da se postavi kandidatna lista v občinske volitve v Družmirju, v kateri so kraljevali še do danes samo: lderosi in ker kmetje in delavej s tem gospodarjenjem niso zadovoljni, so sklenili nastopiti skupno, da — si osvojijo občino. S tem bodo kmetje in delavci napravili zopet korak dalje. V debato so posegli najbolj kmetje ter tudi naši sodrugi. Konferenca je bila dobro obiskana in želimo, da bi tudi v vseh drugih klerikalnih občinah prišli ljudje do spoznanja, da sta kmet in delavec eno in da morata skupaj proti današnjemu Jcrivičnemu sistemu, ki pogublja kmeta in delavca.
Del. kul. zveza »Svoboda« vabi vse svoje člane in članice na člansko zborovanje, katero se bo vršilo v četrtek, dne 18. avg. tl. v Zadružnem domu točno ob 8. uri zvečer. Ob enem vabimo k zborovanju tudi one nečlane, ki bi imeli voljo pristopiti v kulturno društvo ter v njem delovati, posebno pa diletante, ki imajo veselje do dramatike. Dolžnost onih članov je, da se sestanka sigurno udeleže.
I. mariborska delavska PEKARNA R.Z.ZO.Z.
Ustan. 1898	MARIBOR, TRŽA&KA CESTA STEV. 38-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi utici štev. 2 tn na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in hlgI|ensko nrojena pokama,— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naSe okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno mamko S. P.
■ iiima ■■ mmu mmmmm■■■■'■ui ag'ai» ■A ■	■'	4a«a	■	m
S
ABKEK" DOMAČI HRANILNIKI
lllllllllllllllilllllllllllllllll
m
*
frečke razredne loterije
av^/ovolno-odikodrtlrtska renta proti takojšnjemu plačilu in na meset-ne obroke v bančni poslovalnici
Bezlak, Maribor, Gosposka ul. 25
■
B
■
*
5«
I:
{Tlakart Ljudaka tiakarma d. d, * Mariboru, prtdstavuik Jomp Oilak r Mariboru. — Za pokrajinsko' načelstvo SSJ la Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen r Mariboru.