O preskrbi Ljubljane
Zdrave pobude polnijo police
Vemo, kako pomembna je pre-skrba Ljubljane v normalnih pa tudi v zaostrenih razmerah (spomnimo se samo pomanjkanja pred nedav-nim). Da bi ta preskrba in založenost mesta potekala normalno, so pred kratkim sprejemali samoupravne sporazume in odloke o pospeševa-nju kmetijske proizvodnje, blagov-nih rezervah in naložbah v kmetij-stvo ter intervencijsko proizvodnjo.
To niso le prazne besede, temveč zdrave pobude. Določajo tudi način zbiranja sredstev, zato da bi tudi v pri-hodnje v našem mestu ne bilo po-manjkljive preskrbe. V preteklem letu nam je s sovlaganji v primarno kmetij-sko proizvodnjo uspelo povečati pride-lavo mesa, mleka, za kar pa dobro vemo, kaj pomeni.
Prej smo ta sredstva za kmetijstvo namenjali iz presežka proračuna, sedaj pa bo šlo to drugače — z združevanjem sredstev. Sredstva se bodo zbirala iz čistega dohodka OZD oziroma dela či-stega dohodka. S tem novim načinom zbiranja sredstev bomo tudi v prihodnje omogočili enako raven preskrbe, torej takšno, kot jo je Ljubljana že imela v preteklem obdobju, za katero menimo, da smo ga kljub kritičnosti dobro pre-brodili. Tako zbrana sredstva bodo namenjena konkretnemu pospeševa-nju kmetijske proizvodnje in ustvarjanju blagovnih rezerv, ki so v preteklosti že pokazale svojo pravo vrednost. V bla-govne rezerve spadajo: meso v živi čredi, olje, sladkor, moka, sol, praški ter fižol in zadoščajo za 45 dni nemo-tene preskrbe mesta v posebnih ra-zmerah — ob pomanjkanju teh izdel-kov.
Ljubljana bo tudi nadalje sovlagala navzven, po Sloveniji in Jugoslaviji ter se ne bo zapirala v svoje občinske meje, kot ji nekateri očitajo. Patudi Ijub-Ijansko zaledje bo treba krepiti (pospe-ševalne službe, sovlaganja itd.), kajti prav to zaledje daje mestu približno 50 odstotkov mleka in mesa. Povečala se bo tudi proizvodnja umetnih gnojil in krme, s katero naj bi zredili večjo za-logo mesa v živih čredah. Vse to bomo financirali oz. sovlagali iz sredstev, za katere so dali pristanek delegati občin-skih in mestne skupščine, kajti staro pravilo pravi: »Najdražja je tista proi-zvodnja, ki je ni!«
Marjan Ošlaj