3 nč. 47. številka. (v Trstu, v soboto zvečer dne 18. aprila 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden t šeitih is-danjih ob torkih, četrtkih iu uobotah. Zjutranje isdnnje izhaja ob ti. uri zjutraj, vočemo pu oh 7. ari rečer. — Obojno izdanje Mtan« ; ih Jeden mesec .t. 1.— , izven Avstrije f. 1.80 *a tri mesec. . „ 3 — , , „ H.aO t*, pol leta . . . 6,— . , , •__ »a vse leto . . B 12.— » , . 18,— Naročnino Je plačevati naprej aa naročbe brez priložene naročnine se oprava no ozira. Posamične številke se dobivajo ▼ pi a* tlajalnicah tobaka r 1 rmtH po S nvć., izven Trat* po * nvi. EDINOST Oglasi se račune po tarifu t petitu; aa našlovh z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in jarne zahvale, do mači o g h*, si itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu uiioa Caserma št. 13. Vsako pismo mor« biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprej imajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Molino pic-rolo kšt. 3, U. nadst. Naročnino in oglase j* plačevati loco Trst. Odprte reklam* cije so proste poštnine. GI Častitim gg. naročnikom! Svoje častite naročnike prosimo uljudno, da nam pošljejo naročnino za drugo četrtletje kakor hitro mogoče, ker se ima naročnina plačevati naprej. One častite naročnike pa, ki so na dolgu z naročnino za prvo četrtletje ali Se več, opozarjamo, da jim ustavimo list, ako ne poravnajo zaostanka do 30. t. m. Naročnina pošlje se najlaglje na priloženi poštni nakaznici, na katero se lahko prilepi tiskani naslov. Upravništvo „EDINOSTI". Slovensko rodoljubje in avstrijski patrijotizem. Glasoviti ruski učenjak in profesor na vseučilišču petrograjskem, Vladimir Ivanovič La-manskij, napisal je v ruskem časopisu „Živaja starina" važen članek, v kojem odločno zagovarja pravo manjih narodov do pouka v materinem jeziku v ljudskih šolah Omenjeni učenjak piše: ,Ako menimo, da je velike važnosti svoboda ljudskega duha, moramo tudi pripoznati, da tu treba resno poštevati razliko v kulturi in omiki. Vsaki jezik se razširuje na svoj način. Jezik, ki ima bogato književnost in kulturo, uči se radi potrebe. V nižih ljudskih šolali pa mora vladati samo narodni jezik. Kdor v takih šolah uči tuji jezik, ta uliva vodo skozi sito. Otroci se ne nauče tega jezika, a kar se nauče, pozabijo doma. Prazna je zahteva, da vsakdo mora znati državni jezik. Komur treba istega, ta se ga že nauči. V svojem lastnem jeziku se človek pred nauči ljubiti in spoštovati svojo domovino. In naj je materini jezik priprost in siromašen, veudar je mil starišem in deci; radi šole z materin m jezikom gubili bodo še bolj Rusijo in njenega carja. Ni smeti pozabiti, da j e človek, prezirajoči PODLISTEK. 19 Novela; hrvatski spisal J e n i o Sisolski. Prevel M. C—i. (Dalje). Naslednjega dne za rano odpotoval sem iz Trsta. Mcdpotoma sera se silil, da bi razpršil črne oblake in temne slutnje, ki so mi vznemirjale dušo, toda postajal sem vedno žalostnejl. Zastonj sem mislil na črno Marijino oko, na premilo njeno lloe, na čarobni nje nasmeh in na sladke nje poljube ! Slutil sem nekaj nenavadnega, nekaj usodnega. Bilo mi je grozno zoperno v vagonu, no, slednjič sem dospel na železniško postajo, kjer me je čakala kočija. Oddahnil sem se ter čutili srečne-jega v svobodni naravi. Kofiija je bila odprta. Vozć se, sem motril milo domovino svojo. Dozdevalo se mi je kakor da prihajam iz oddaljenega .sveta in po mnogih letih. Ko sem se napotil v Dalmacijo, narava se še ni bila probudila iz zimskega »panja, in čudil sem se veliki premeni. Vsa narava se je gizdalila v pisanem krilu; vse drevje bilo je že pokrito listjem. Bil je krušen in veder dan v jiuiju Občudnjč dražestno okolico, zelene holme in nepregledne njive, mislil sem na hrvatsko svojo narodnost, najzoperneji pojav, in da je vsaki priprosti seljak, ki ne umeje ruski, stokrat koristneji za Rusijo, nego vsaki renegat, čeprav dobro govori ruski. Ne s p o š to-vati koje narodnosti, to je nekršćan-s k o, velika nesreča .... Priznati treba, da različnost popolnjuje in oplođuje jedinstvo. Vsaki predpostavljeni, ki ne umeje narod-negajezika, je golaničevost.u Te krasne besede učenjaka Lamanskega, naslovljene so sicer na rusko vlado, a so prikrojene kakor navlašč tudi za naše avstrijske razmere. Treba le nadomestiti Rusijo in ruski jezik z Avstrijo in jeziki nje raznih plemen, in pred seboj imamo npr*v zlato pravilo, kako bi moralo biti urejeno naše javno šolstvo, in kako bi morale avstrijske vlade gojiti avstrijski duh. V krasnih besedah Lamanskega obsežena je svetopisemska resnica: Beseda je mrtva, duh je, ki oživlja! Avstriji ne bode ni malo pomagano z nemški govorečimi renegati, nepoiušljiva zaslomba pa jej bodo vsikdar slovanski govoreči in čuteči — avstrijski patrijotje. Šola ne bodi vzgojevateljica nemški govorečih in na vse strani pripogibajočih se marijonet, ampak vzgojevateljica bodi celih mož in kremen-značajev! Kajti Čutu domovinstva je jedino pravo mesto — v srcih! Domovina, država, treba — značajev! A, na koga se more bolj zanašati država: ali na onega, ki je brezvestno izdal rodno si krv in svoj rod, ali pa na onega, ki si si je utrdil značaj v nepremični zvestobi do vsega, kar mu mora biti sveto in drago že po naravi in po volji božji ?! Ali na ouega, ki je prelomil najsvetejšo prisego vseh priseg, ki je kruto nogo pogazil sveti čut domovinske ljubavi in ki ima tako rekoč na čelu znak izdajstva na človeški naravi, ali pa na onega, ki je ob vseh viharjih ostal stalen v prepričanju in v zvestobi svoji?! Na kateri strani, vprašamo, nam je iskati pravih, zavednih, za vsako žrtev pripravljenih in ne — komandovanih patrijotov! Učenjak Laman-skij nam je dal točen odgovor na to vprašanje: Za Rusijo je koristneji najpriprosteji Heljak druge narodnosti, nego pa renegat, ako tudi še tako dobro govori ruski! Mi pa si dovoljujemo tu malo varijacijo besed Lamanskega: Za Avstrijo je koristneji sleherni zavedni Slovan, nego pa po nem-Čeni, moralno pokvarjeni slovanski renegat. V stalnosti in zvestobi kremenč značaji. Kdor ni zvest v malem, ta ni zvest tudi v velikem; kdor se je lahkim srcem izneveril ožji domovini, od tega ni pričakovati več« stalnosti do širše domovine. Duh je, ki oživlja; v srcih je mesto patrijo-tizma. V Avstriji more le duh zadovoljnosti oživljati patrijotizem ; srsčne bodočnosti Avstrija ne sme iskati v jednolični, bodisi tudi po] nemški govoreči masi, brez lastne volje, brez duha ia brez zavednosti svojega lastnega narodnega dostojanstva, ampak v veliki zvezi zadovoljnih src. Avstriji treba podanikov, ki bodo govorili po svoje in čutili poleg tega avstrijski, a ne kamenenih src, ki ne občutijo — ničesar! Avstriji treba duha zadovoljnosti. Ta duh pa bode vladal še le tedaj, ko bode sleherni državljan nosil seboj zavest, da sme v tej državi živeti po svoje, govoriti po svoje in čutiti po svoje; Avstrija bode srečna še le tedaj, ko ae bode splošno državna zvestoba očitno opirala na domovinsko ljubav in rodoljubje posamičnih plemen, ko bode odkrito in slovesno pripoznana resnica, da sta rodoljubje in avstrijski patrijotizem v popolnem soglasju, da se popolnjujeta, ter da je prvi čut neizogibni pogoj poslednjemu. V zlatih besedah učenjaka Lamanskega je torej obsežena neizprosna obsodba po nem-čevanja in p o i t al i j a n č e v a n j a slovanskih plemen. Posebno poitalijančevanja. Lamanskij pravi, da je prazna že ta zahteva, da bi moral vsakdo poznati državni jezik. V Avstriji sicer sploh ne poznamo državnega jezika in je zahtevanje, da bi katerikoli si bodi jezik pripoznali državnim jezikom, golo zanikanje avstrijske ustave, vendar pa priznavamo Slovani, če tudi ne Srno na belem, pač pa de facto nemški jezik kakor občevalni jezik za zemljo, na drago mi mater, na Marijo, na morje, ua skale, na strma obrežja, na srebrne reke in na nesrečni in tužni narod. S prvega me je ob-vzelo bolestno ganjenje, a zatem mi je zatemnelo pred očmi. Skozi soize pogledoval sem takrat v zelenilo visoke planine in — preziral sem samega sebe. ... Solze ? .... Nesrečni narod !... V ljubkem mraku dospel sem na svoj rojstni kraj. Stari in zgrbljeni sluga stisnil mi je roko in si otiral male rudeče oči. — Mati vam je v postelji, zmajal je starec in vzdahnil. V trenotku sem pohitel v prvo nadstropje, zaletel se v sobo materino, objel jo in spustil se v jok. — Oprosti, mati, izustil sem, oprosti, da sem toli dolgo ostal v Spljetu ! Vse, vse ti povem. — Ne žalosti se, dragi sinko, nikar ne plakaj. ... — Mati, nisem vedel, da si v postelji, da si tako bolna. Oprosti, da sem vedel.... — Umiri se, milo dele ! — Da sem vedel, popsej bi bil pribite! k tvoji postelji. — Da, da, nitmi ni dobro. Mislila sem vedno na tvojo vrnitev, bujeoa se, da te ne boJem videla več..... — Mati!... — Sedaj se mi je umirilo srce; laglje bodem zapuščala ta svet. Dragi mire, ti veš, kako te ljubim.... — Oh, dobra mati! zaječal sem v solzah. Mati me je potolažila, in potem me je jela izpraševati o mojem potovanju. Povedal sem jej vse ; opisal sem jej ves pot in vso neizmerno ljubezen, ki sera jo občutil do Marije. Ko sem zvršil, rekla je mati tolažljivo: — Sinko, tako je hotel Bog! Srce ti je našlo milo tovarišico. Ljubi jo vedno do groba, kakor jo ljubiš danes. Da sinko, jaz te poznam, zato se nadejam, da bodeš srečen. Bodi jej zvest in zaupaj v bodočnost, koja ni v naših rokah I vzdahnilaje, pogladila mi glavo se svojo belo in suho roko, ter nadaljevala: — Vidiš, mili sinko, jaz že tako slutim, da se bližam grobu, čutim, da me Bog skoro pokliče k sebi! Dragimir, ti ne ostaneš osamljen na tem tužnem svetu, zato te ne obžalujem več, kajti imel bodeš poleg sebe ljubljeno ženo in blažen bodeš in zadovoljen. — Ne ne, mila majka, ne ne, jaz te nočem še izgubiti! — Dete, ne joči... Tako bode, kakor bode 13og hotel! Ako te skoro zapustim, ako ne bodem nekoja centralna mesta. Ali kaj naj rečemo o italijanskem jeziku, kojega govori le maleukosteu tlel prebivalstva ob periferiji, ob meji kraljestva, so-krvnega temu delu avstrijskega prebivalstva ?! Kake koristi je pričakovati Avstriji od poitalijan-čevanja nje podanikov ? ! Ali 111 to herostratsko početje, ako potoni nezniiselnega raznarodovanja ne le širomo čut nezadovoljnosti m» d prebivalstvom, v kojem so dani vsi predpogoji za nngovanje pravega patrijotizma, ampak odpiramo vrata onemu centrifugalnemu gibanju — mi nočemo sumničiti nikogar, ali dejstva so dejstva — med jednim delom istega italijanskega prebivalstva, ki pluska in siri svoje valove, ne proti notranjosti, proti središču države, ampak tjakaj čez mejo ? !! Nikar se ne varajte, gospoda na Dunaju! Nas uče skušnje, da raznarodeni Slovan ni obrnil hrbta le svoji narodnosti, ampak se je kmalu na vzel onega nevarnega nitstvovanja, ki sili v te obmejne pokrajine od onkraj meje; skušnje nas uče, da ravno slovanski renegatje stoje načelu označenega in protiavstrij-skej;a gibanja !! Ako se torej že ponemčevanje ne da opravičiti na nobeno stran — ko ima vendar nemški jezik vse drugače zgodovinsko stališče v naši državi —, je pa poitalijaučevanje primorskih Slovanov naravnost pogubno za državo. Iz poita-lijančevanja vzrasejo nam v najboljem slučaju za državo indiferentni ljudje, v večini slučajev pa aktivno nastopajoči agitatorji. Teško bodo torej odgovarjali pred sodnim stolom avstrijske zgodovine oni, ki radi predsodkov ali hipnih ozirov zagovarjajo politiko poitalijančevanja. Naše prepričanje je torej tako-le: dajte, oziroma pustite Italijanom, kar jim gre po zakonu in kar že imajo v šoli, v uradu in v javnem ž i v 1 j e n j u; aH privoščite tudi p r i m o 1-skiim Slovanom, karjim gre po istem zakonu. Naglasili smo tudi tv javnem življenju". To smo storili dobro premišljeno. Kajti Slovani zaslužijo nekoliko več dobrohotnosti nego bi bila ona, ki bi sezala samo tako daleč, da bi se naši otroci smeli učiti abc v slovenskem jeziku. Mi smemo zahtevati namreč — v zmislu zlatih besed učenjaka Lamanskega —, da vlada ne spremlja nezaupniui ali morda celo zavistnim očesom naše javno gibanje za utrjenje narodne zavesti med slovanskim prebivalstvom, ampak da smatra naše šole, naše zavode, naša podjetja: šolami zvestobe, stalnosti, moštva in značajnosti. Kajti le od značajev, od mož, utrjenih v borbi, more pričakovati dobička avstrijski patrijotizem ; le iz zavesti, da sem svoboden državljan v svobodni državi, more vzcveteti ljubezen do one države, ki mi materinsko ljubeznijo in zaupljivo privošča tako svobodo! Nikar se ne plašite svobodnih in zadovoljnih državljanov 1 Nikar ne pretirujte in ne slikajte v najčrniših barvah tistega namišljenega „kaosa", ki bi baje navstal, ako bi bilo vsakomur, kar mu gre ! Ako bode užival vsakdo svoje pravo, zadovoljni bodo vsi, a iz zadovoljuosti še ni bilo nikdar slabega sadu. Avstrija je res mnogojezična mogla več objeti tvoje Marije, reci jej, da me je srce bolelo radi tega in spremi jo do mojega groba. Tam, na drugem svetu, molila bodem k Bogu za vajino srečo, za vajin mir. Sinko, spominjaj ta se tudi vidva moje duše... — Mati, ue trži mi srca! — Rojeni smo, da umremo; nikar ne toči solz... Vsem, vsem je usojeno tako.... Dragimir, ti si mlad in plemenitega srca, živi in stori dobro nesrečnikom, bodi pošten do smrti, ljubi svojo ženo, a Višji bode blagoslovljal tvoje delo in tvoj trud. Da, da, plemenit si ti, b6di zaščitnik svoji Mariji in ljubi jo. — Hočem, hočem, sladka mati! Ljubiti jo hočem, kakor ljubim tudi tebe. A mati, ti ne veš, kako nedolžna in lepa je ona! — Dragimir, lepota malo velja, ker hitro preide. Sreča, zasnovana na lepoti, izgine kmalo. Krepostno srce, srce se ne menja od danes do jutri. — Da, mati, ona je lepa, mila in dobra. — Sinko, lepota je dar božji, a vse, kar je od Boga, mora biti nam drago. Da, da, ljubček moj, srce mi drhti radosti, ker vem, da te zapustim srečnega.... Sinko, kasno je že, idi iskat si počitka. Idi, idi, milo dete, poljubi me, idi. (Dalje prihodnjič.) in mnogolična, ali Lamanskij pravi, da raznolikost p o p o 1 n j u j e iu oplođuje — ukupnost ! — Glasovitega učenjaka ruskega smemo torej navajati kakor klasično pričo, da slovensko rodoljubje ni na potu avstrijskemu patrijotizmu, a m p a k je prvo podlaga poslednjemu. Političke vesti. V TRSTU, dne 18. aprila 189«. Državni zbor. Poslanska zbornica je včeraj vsprejela ves zakon o mirovinah uradnikov. Stvar pa ni šla tako gladko, kakor je želela vlada. Zbornica je namreč zavrgla določbe v ij. 5. vladne predloge o pokojninah udovam uradnikov, ki so bili v I. II. in III. razredu, ker so jej bile določene pokojnine previsoke. Vsprejele pa je predlog posl. Mengerja, ki določa takim udovam pokojnine 3000, oziroma 2600 in 2200 gld. S tem je prihranjeno 50.000 gld. na leto. Zbornica je vsprejela tudi predlog posl. Koppa glede pravice do pokojnine udov v slučajih samomora. Ko je bila vsprejeta predloga, izjavil je finančni minister, da vlada bode premišljala o tem, dali je vsprejeto predlogo predložiti v cesarsko potrjenje, ker spremenjenemu §. 5. da vlada ne more pritrditi. O jednak o p ravnosti na Primorskem. G. minister grof Gleispach je precej lepo odgovoril poslancu dru. Laginji na pritožbe poslednjega radi sodnih odnošajev v Istri, zlasti v jezikovnem pogledu. Gospod minister je priznal, da uradniško osobje ni zmožno v potrebni meri jezika prebivalstva ; a obljubil je tudi, da odpomore čim preje in po možnosti. Ako ga je res dobra volja v to, obrne naj svojo pozornost kričečim razmeram v Pulju, dasi je okolica puljska malone popolnoma hrvatska. Ljudje dobivajo le italijanske pozivnice; odloki se izdavajo le italijanski; razne razprave se vrše le v italijanskem jeziku; v zemljiški knjigi ne najdeš niti jednega hrvatskega spisa; zapisniki se sestavljajo le italijanski; kazenske stvari se razpravljajo ie italijanski in se nikdar je ni bilo hrvatske razsodbe, četudi je stranka izrecno zahtevala tako; od petih sodnikov zna le jeden govoriti in pisati^ hrvatski, od štirih kancelistov n i ti jeden, od sedmih pisarjev samo — jeden!! Prav tako kakor da smo v Kalabriji! In to vzlic vsem pravoljubnim ministrom. Zadnja „Naša Sloga* opaža o teh odnošajih: „Toda, nikar naj se ne plažijo Hrvatje in Slovenci v Istri: pride dan obračunjenja tudi z neprijatelji iu odpadniki, samo treba postopati moško, ter povsodi, ob vsaki priliki in pred vsako oblastjo rabiti samo svoj mili jezik hrvatski, pa se enkrat že pretržejo te teške verige*. O vojnem ministru baronu Kricgham-merju raznesla se je te dni vest, da nameruje odstopiti. Tej vesti pa „Budapester Corresp." oporeka najodločniše, Češ, da se je ista raznesla vsled tega, ker vojni minister v kratkem odpotuje iz zdravstvenih ozirov na jug. O odstopu pa da nikdar ni bilo govora. O volilni preosnovi. Vsi oni, kojim je res do tega, da bi volitve dosezale svoj pravi namen, da bi se namreč v vspehu volitve zrcalilo menenje večine v dotičnem volilnem okraju, soglašajo v menenju, da so indirektne volitve, ali volitve poslancev potom volilnih mož, velika krivica. Vsi prijatelji razširjenja volilnega prava grajajo na vladni predlogi za volilno preosnovo, da ista ni načelno odpravila indirektnih volitev, ampak prepušča deželni zborom, dali je uvesti direktne volitve v dotični pokrajini. Hvalevredno je torej, da se je deželni odbor dežele češke že obrnil do vseh okrajnih zastopov, naj mu sporoče, ali so ali ne za uvedenje direktnih volitev v kmečkih občinah. Tej okrožnici je namen ta, da bode deželni odbor — za slučaj, da bode vsprejeta volilna preosnova — mogel takoj stopiti pred deželni zbor s predlogi za uvedenje direktnih volitev. Tako bi se morali pripraviti vsi deželni zbori za takojšnjo odpravo krivice indirektnih volitev. Italija v Afriki. Praška „Politika" je objavila jako zanimiv članek o operacijah Angležev v Sudanu ter vojevanju Italijanov v Eritreji, Član-kar meni, da se bode moral udati Adigrad, na isti način, kakor se je bila udala utrdba Makale. Italija bode morala plačati, da reši svojo vojsko iz močvirja blamaže. Deževno vreme je že pričelo in s tem bi bila zaključena prva vojna proti Me-neliku, ki je donesla evropski „velesili" le sramoto in zasmeti, kojega ne morejo oprati vsa v Rimu skovana poročila italijanske vlade o „junaškem, upravo romanskem vedenju" italijanskih vojakov. Organizacija ekspedicijo je bila slaba, vedenje evropskih Italijanov prav žalostno in vedenje vlade in ljudstva, toliko nasproti vrhovnemu poveljniku Baratieriju, kolikor nasproti neutajljivo velikodušnemu kralju Meneliku, naravnost sramotno, impertiuentno. Samo bataljoni, sestavljeni iz As-karjev (domačinov), bili so častna izjema. Le-ti so dokazali v bitki pri Aba Garimi, da bi bil Bara-tieri lahko zmagal, ako bi bili italijanski vojaki tako hrabri, kakor so bili domačini. Lahko bi bili rešili vsaj čast italijanskega orožja. Tako pa ital. vojaki niso bili za nič na maršu, v bitki pa so izgubili glavo že pri prvem naskoku Šoancev. Ni je sramotneje stvari za vojsko, nego je to, ako zgubi svoje topništvo —' Italijani pa so zgubili vso svojo a r t i 1 e r i j o 1 Na sudanskem bojišču, v Kasali, tudi ne stoje stvari bolje za Italijane. Kasala je obkoljena. Nedavno je hotel polkovnik Stevaui rešiti posadko, a ta nakana se je izjalovila p o p o 1 -n o m a. Stvari stoje torej tudi v Kasali jako slabo za Italijane, kajti ne morejo niti rešiti posadke niti jo preskrbeti z živežem. Tako dopisnik »Politike", ki dostavlja še, da poročila iz Kima ne zaslužijo nikake vere, ker nosijo na čelu znak — fabrikacije. Iz Rima jo došlo sinoči to-le službeno poročilo iz Masave, z dnć 16. t. m.: Položaj v Adigratu ne daje povoda vznemirjanju. Spravili smo v utrdbo zdravil za bolnike in ranjene. Vsi trije ras, namreč Mangad&, Alula in Sebat zložili so se, da hočejo skupno postopati proti Italijanom ter so z d r u ž i 1 i s v o j e s i 1 e. (In vendar poroča Baldisaera, da nima vzroka „vznemirjati se" ?) Naše vojaško stališče je povoljno, toda od dne do dne naraščajo težave gledč p r e s k r b 1 j e nj a vojske z živežem is Masave. (Tudi radi tega ni treba vznemirjati se?) Razven tega je zel6 občutno primanjkovale vode, (Nič vznemirjujočega ?) in radi vsega tega moramo postopati zelo počasno in previdno. Kakor se vidi, so Italijaui v Afriki zel6 optimistiški, ker jih ne vznemirjajo preteče jim nevarnosti. Menelik s svojo vojsko je dospel baje že do meje svojega kraljestva Šoa. Različne vesti. Odbor pol. drufttva »Edinost* bode imel jutri ob 10. uri predpoludne svojo sejo v prostorih „Del. podp. društva". Ker bode na dnevnem redu posvetovanje o predstojećih doponilnih volitvah ? Istri in o deželnozborskih volitvah v Trstu, ua-prošeni so gg. odborniki in njih namestniki, da se polnoštevilno udeleže te seje. Romunska kraljevska dvojica v Trstu. Sinoči ob 7. uii in 15 min dospela sta romunski Veličanstvi kraij Karol in kraljica Elizabeta s posebnim vlakom iz Pulja v Trst. Kolodvor pri sv. Andreju bil je ukusno odičen zelenjem in preprogami. Veličanstvoma poklonili so se na kolodvoru: ces. kr. namestnik vitez Rinaldini, župan dr. Pitteri, romunski generalni konzul v Trstu Di Demetrio s podkonzulom, policijski ravnatelj dvorni svetovalec Tschernko, viši nadzornik državnih železnio baron Borowiczka in več drugih odličnih oseb. Romunski geueralui konzul je izročil kraljici krasen šopek cvetlic. Veličanstvi mudili sti se nekoliko minut v čakalnici I razreda s prisotnimi dostojanstveniki, potem sti se odpeljali s spremstvom (dva dvorna dostojansvenika in dve dami) v odprtih vozeh ob obrežju v hotel „de la Ville". Pred kolodvorom bila je velika množica ljudstva, ki je pozdravila Veličanstvi spoštljivo. — Daues sti si ogledali Veličanstvi znamenitosti mesta, grad Miramar, iu kakor čujemo, tudi Devin. Najviša gospoda potuje, kakor smo omenili že zadujjč, v najstrožem „inkognito". Skrb tržaških Lahov za istrske Romuna. Minolo nedeljo vsprejela sta kralj iu kraljica Romunska v Opatiji deputacijo istrskih Romuuov, oa katerih živi par stotin v Žejanah, občine Podgraj-ske. Po našem menenju je popolnoma umestno, da se je poklonila romunskemu vladarju deputacija iz istrske naselbine, koje členi izvirajo iz naroda romunskega. Temu dogodku tudi ne bi pripisovali nikakoršne važnosti, da se ni židovski „II Ficcolo* o tej priliki postavil nepoklicanim, hinavskim zagovornikom istrskih Romunov ter da ni konečno (kljubu vsej svoji prefrigani sofistiki) priznal prav najivno, da se poteguje za romunsko kolonijo v Istri le radi tega, ker goji tajno nado, da se ti Romuni p o i t a I i j a n č i j o, ako se rešijo »slovanske poplave-! V svoji hinavski govoranciji pa je „II Piccolo" popolnoma pozabil, kolikokrat je že p So val in smešil one siromašne „Ciče", one uboge oglarje, ki privažajo v Trst svoj .karbtin", kazaje s prstom nanje: Glejte, kako surovi so istrski Slovani! Sedaj pa so .so „Cfci" kar h krati prelevili v pristne R o m u 11 e. Kajti „Piccolo" pravi, da je te oglarje (Čiče) spoznati že po licu, po barvi las, po živahnem pogledu, njih inteligenci, njih narečju (!!), da so 1 a t i n s k e g a pokoljenja. (Ne smejajte se, kajti „II Piccolo* res trdi tako in sicer povsem resnobno!). Zatem se isti „Piccolo" poteguje zato, da naj bi s« osnovala istrskim Romuuom jedna šola, ali makar več šol, da se jim pošlje romunskih popov itd. ter da se na ta način izvrši sklep izza predzadnjega zasedanja deželnega zbora istrskega Svojo govorancijo zaključuje .11 Piccolo" doslovno: »Ni treba dokazavati, koliko sorodstva je med našim i 11 med r om u n s k i m j e z i k om. Zakaj ne bi mogli oni, koje rešimo danes slovanske poplave, biti jutri Italijani !■ Vsa skrb teh Lahov za istrske Romune izvira torej jedino le iz nadeje, da se onih par stotin Romunov p o i t a 1 i j a n č i ter pomnoži število Lahov v podgrajski občini! In v dosego tega namena, naj bi dobili Romuni šole in kdo zna kaj še vse, samo zato, da bi smatrali Lahe svojimi dobrotniki. Mi seveda nimamo nič proti trmu, ako se zasnujejo šole tudi za peščico Romunov v Istri, ali pribiti moramo tu nedoslednost Italijanov, ki kar silijo Romunom šole v isti sapi, ko jih odrekajo ogiomui večini vsega prebivalstva pokrajine. Slovanom odrekajo šole, ker se nadejajo, da to večino poitalijančijo laglje, ako jo puščajo brez pouka. Proti Romunom bi hoteli torej izvajati taktiko poitalijančevanja s šolami, a proti Slovanom isto taktiko brez šol. Sredstvi sti torej različni, a cilj je isti!! Nov odvetnik. Tržaška odvetniška zbornica vpisala je odvetnika drja. Ivana Franellicha (Frauelič) med svoje člane. Novi odvetnik ima svoj sedež v Trstu. 0 nemirih v Bujah poročajo „Naši Slogi", da vlada že dlje časa velika napetost med meščani tega najradikalnejega mesteca v Istri. Tam so dve stranki: stranka obrtnikov in stranka poljedelcev. Minolih velikonočnih praznikov došlo je do resnih izgredov med obema strankama, a 11a velikonočno nedeljo bi bila kmalo tekla kri v potokih. Le posredovanju župaua, orožništva in redarjev se je bilo zahvaliti, tla se nisti mesarili stranki na javnem trgu, kjer je bilo zbranih na stotine ljudij. Množica je tako besnela, da so oblasti morale izpustiti par oseb, koje so bile zaprle. Vsled teh dogodkov došlo je do tiste naredbe politiške okrajne oblasti v Poreču, ki smo jo že priobčili v našem listu. Značilno pa je, da se sicer jako besedičavi poreški listič niti z jedno samo besedico ne spominja teh dogodkov. Molči kakor riba, da-si bi mu bila v prvi vrsti dolžnost govoriti do svojih radikalnih somišljenikov. Ali se morda sramuje svojih bujskih ljubimcev ? Mi bi mu radi priskočili na pomoč z dobrim nasvetom. Reče naj n. pr., da so te nemire zasejali in izgrede izzvali — hrvatski ali slovenski agitatorji, pak mirna Bosna! Smejati pa smo se morali jaslarju, ki čuje na ime .Mattino* ! Izrekal je namreč svoje iskreno sočuije čestiteinu prebivalstvu bujskemu, da-si bi moral vedeti, da tam marajo toliko zanj, kakor — za laujski sneg! Ne, mrze in prezirajo ga v najradikalnejem mestecu, nazvanem „spia d' Isti *ia". In vendar se sili — kar je vsukako značilno za sleherni dan opetovano samohvalo „Mattiuovo*, da namreč italijansko ljudstvo kar trumoina drvi v njegov tabor. Pevsko družbo „Adrija pri sv. Jarneju priredi jutri v nedeljo dne 19. t. m. ob 4. uri pop. v dvorani gostilne „Pri društvu" svoj VIII. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Nago- vor predsednika; 2.) poročilo tajnika in prečkanje 1 kaz. razprave od IG. nov. 1895.; 3.) Poročilo bla-| gajnika; 4.) Poročilo arhivarja ; 5.) Volitev začas-i nega odbora za odkritje spomenika pok. Dragotina j Martelanca; fi.) Posamezni predlogi in nasveti ; j 7.) Volitev novega odbora. Ker je ta občni zbor zelo važen, nadejamo : se, da se ga polnoštevilno udeleže gg. člani. — j Gostje dobro došli! ODBOR. Zabavne vožnje po morju. Jutri (nedelja) • bodo, če bo vreme lepo, te-le zabavne vožnje po ! morju: V Devin prva letošnja vožnja. Parnik „Egle". Odplovi od tu ob 3-15 pop., in h TV^vina ; ob 7-45 pop. — V Izolo s parnikom „Istria". Od-( plovi od tu ob 315 in iz Izole ob 7*30 pop. -j V Miramar, kakor vsak dan. dve vožnji. Prva ob ' 10*15 predp., druga ob 3-15 pop. Slavnostni občn« zbor „Glasbene Matice" se je vršil uiinole srede zvečer. Na dnevnem redu je , bilo imenovanje častnih členov. Častnimi Členi so bili imenovani: deželni predsednik Viktor baron H e i 11, dvorni svetnik Fran Š u kije in sklada-| telj dr. Anton Dvorak. Predsedniku ..Glasben«' Matice", dež. sodišča svčtniku Ivanu Vene a j z u in koncertnemu vo ji Mateju Hubadu pa je j zbor izrekel javno zahvalo in priznanje na njiju j zaslugah ter neumornem, vztrajnem in vspodbujajo-j čem delovanju. Le par besed bi radi spregovorili o teh po-j češčenjih in se nadejamo, da s tem ne zaidemo v I nevarnost, da bi morali čuti očitanje nasprotovanja j „Glasbeni Matici", saj smo ravno mi pokrajinski • Sloveuci živimi simpatijami spremljali priprave za I dunajska koncerta 111 smo se uprav navdušeno : veselili slednjič priborjenega vspeha; saj nam je bilo, kakor da si je ves slovenski narod priboril j sijajno zmago pred svetom, saj se nam je videlo, kakor da je posij al zlatnosvitel žarek na naše tužne razmere. Svojo sodbo na sploh o podeljevanju takih ; odlikovanj smo že izrekli — ne v prvo I — v j zjutranjem izdaniu od minolega četrtka, a o po-; češčenjih, podeljenih na slavnostnem zboru „Glasbene Matice", usiljuje se nam menenje, da n. pr. odlikovanje, ki je je dobil baron Hein, ni v pravem razmerju z odlikovanjem, naklonjenim dirigentu I Hubadu. Prvi je dobil odločno preveč, drugi pa j premalo v primeri z zaslugami in trudom in z ozirom na dejstvo, da je bila pri Hubadu gonilna moč le navdušenje za stvar, le ljubezen do naroda, dočiiu pri baronu Heinu poleg tega ni bil izključen ; morda še ltoji drugi razlog. To je naše meuenje, i pa prosimo brez zamere! Tu bodi še omenjeno pohvalno, da so dolenj-| ski udeležuiki koncerta minolega torka izročili ! dirigentu Hubadu zlat prstan z briljanti. Volilni shod »Delalskega podp. društva" se j bode vršil jutri, dne 19 t. m. v društvenih prostorih ob 5. uri pop. Načelnik nadzornikov vabi ▼se Člane, da se polnoštevilno udeležijo. Iz Borita nam pišejo : Vaš dopisnik „iz okraja kopenskega* je po dolgem trudu dospel tudi v ! Boršt., da ošteje naše srenjske predstojnike kakor i slepe sluge italijanstva. Posebno pa se je zaletel v Janez Zabrežca, češ, da bi županstvo dolinsko ' moralo uredovati Je italijanski, ako bi šlo po volji . tega moža. Gospod urednik 1 Kaki sluge italijanstva smo mi, pokazali smo vsikdar ob volitvah v t deželni in državni zbor. Vsikdar smo storili svojo narodno dolžnost in se nismo plašili koperskega nasilstva. Če je pri nas par laških, oziroma nemških napisov, kriva je le državna železnica in pa ne-^ kateri tu naseljeni tujci. Kako pa je v Dolini, ko pride tja beležnik, ki ne zna niti besedice sloven-' ske, a tolmač mu ne zna dobro ni slovenski ni italijanski, in vendar letijo klobuki z glav pred : njim ! Drugo pot oglejte si bolje stvari v okraju , koperskem ! Iz Tomaja nam pišejo: Te dni sem bil pri sv. maši, ki jo je daroval umirovljeni kanonik, veleč. g. dekan G o 1 m a j e r. Prav neprijetno me ^ je pa dirnolo, ko sem se uveril m^d prepovedjo, , da ta gospod nikakor ne more drugače, nego da upleta v svoje propovedi tudi slovensko časopisje, vsled česar vzbuja le nevoljo v jeduem delu ljud-, »tva. Ta glas je bilo čuti takoj po sv. maši in ljudstvo je naglašalo zadovoljno, da sedanji veleč. ! g. dekan S i 1 a — ne dela tako! Le vsako stvar na svojem mestu, potem bode veliko manj prepira in ogorčenja med nami ! To m a j c Iz Senožeč nam pišejo: Jako potrebno iu pann-tno je bilo, da se ustanovilo pri nas „prostovoljno gasilno društvo". Hvala bodi vsem, ki so kaj pripomogli k temu. Vendar moramo tudi grajati. Gasilna društva res niso politična društva. vendar pa se v svojem kozmopolitizmu ne smejo spo zabijati tako daleč, da bi dopuščala stvari, ki niso na čast našemu narodnemu ugledu. Za božjo voljo, kako hočemo, da nas bodo j spoštovali tujci, al* o se ne spoštujemo sami. Mi ; ne sovražimo nikogar, ali tega vendar ne bi srn lo 1 biti, da piepušoanio tujcem prva mesta med nami. I Sleherni rodoljub mora le obžalovati, da je na-eiuu i društvu načelnik — Žid, njega namestnik pa — i Nemec ! Taka popustljivost sega pa vendar pre-j daleč. V Senožečah, 11a trdoslovenskih tleli, bi , vendar moralo imeti društvo predsednika, ki bi j umel velevati v našem materinem jeziku! Ne pa, j da nam komanduje nemški, kakor da smo kje i blizo Berolina ! Gori omenjeni načelnika namestnik e že dolgo med nami in imel prilike dovolj, priučiti se našemn jeziku. A ker si ga vendar ni priučil, je to znamenje, da nm ne ugaja iu da nas ne ceni. Menimo po takeui, da tudi on ne zasluži, da bi ga mi obsipali s častmi. Dolžnost jp torej vsem gasilcem, da zahtevajo slovenskega povelja, ^ kakor zahteva čast in ugled slovenske občine se-nožeške 1 Nekdo. Policijski svetovalec v zaporu. Te dni smo sporočili, da je pričela v Budimpešti preiskava proti tamošnjemu policijskemu svetovalcu, Hugu Chlndyju, ker so zasledili, da je poneverjal že več let uradni denar in jamčevine, katere so ulagali zasebniki na policiji. Državno pravdništvo v Budimpešti dalo je na temelju nabranih dokazov predvčerajšnjem zapreti bivšega policijskega svetovalca Cliludyja. Najnovejše vesti. Dunaj 18. Nadvojvoda Karol Ludovik s soprogo in 2 hčerama se je povrnil včeraj zvečer s potovanja na Vstok. Dunaj 18. Danes se je vršila volitev župana. Navzočih je bilo 138 svetovalcev in je bil dfr. Lueger izvoljen županom dunajskim z 96 glasovi. Liberalci so glasovali za dra. Griibla. Po volitvi je izjavil vladni komisar, da predloži namestniku volit veni spis. Dr. Lneger je izjavil v svojem tro-vorn, da vsprejme izvolitev, ker njegovi prijatelji niso dopustili, da bi se žrtvovala njegova oseiia. Župansko vprašanje dunajsko je velike važnosti. Ogi:i hočejo uplivati tudi na Avstrijo. Tu ne gre za dvoboj Lueger- Badeni, to bi bilo malenkostno, ampak tu gre za osvobojenje krščanskega ljudstva ter za nezavisnost in svobodo Avstrije^ Množica pred mestno palačo je navdušeno pozdravljala dra. Luegerja ter ga je spremila do voza. Rim 17. „Agenzia Štefani" javlja: Papež je pozval nuncija Agliardija v Rim, da mu poveri nalogo, da bode zastopal papeža na s 1 a V-nosti h kronanja ruskega carja. Potem se nuncij Agliardi povrne na Dunaj, da po bodočem konzistorijn, ki bode v juniju, vsprejme iz rok cesarjevih kardinalski baret ^ ■ ■ -———i» Xvgowln«H« bpaoJtAwk<* In veatl Buctimp&itfi. Pšotlicn /.h jesen 6.93 — «.»5 apomlnd 189« H.70 do 6.72. Uvcb jih spomlad 6.3'J—H.34 1!?. su spornimi 6.45-6.47 Koruza za juli-avgust 4.07—4.00 .— maj-juni 1896 3.87-8.89 PAoiiii'k uovh o-l 7> kil. t. 6-90-7-06 od 7'J ki ! T— 7,10.. od 80 kil. i. 7.06— 7.15 od 81.kil. «. 7 10 — 7-ao, ».I sy kil. for, —.--,—.I«em«n V80---.— puibo 5-30—5 HO. Pšenica: Ponudbe in povpraševanje bolje. Prodaja 35000 in, Ht. Vretno: dež. Pratfa. N«rituum»ni sladkor Tor. 16.40, oktober-december >5. — , vedno dražje. Pruffm. Centrifugu novi, poittavljue v Trs a curino v rod odpušiljaiov prauoj f. 33 76— «4,50 Coimm ne 85.50— Četvorni »7----- -- V ^lnvan imiA-M 88-75 Havre. K»v» Nhiiio* «ood nvt>rnt m. st. j po f. 30 81. N h g o I j č k i dišeči brez prometa, imamo tu 1300 in. ; Bt. pO 25— 2fi. Cimet malo mirnoje cena f, 41—42, zaloga 5:150 zabojev. Sladkor. O poloŽHju poročali imo včeraj, liobe za notranji konsum imamo tu samo 9000 in. st.; z« ty.vo* pa 295,200 m. st.; od za m. »t. Mandeljni jako mlačni, Bari f. 56—57, Molfetta f. 78—90. Zaloga 550 vreč. Rožiči. Dobra roba stalnu f. 7 50—7-75. Zaloga 2100 m. st. 8 Poma ranče rastoče, od f. 550-650. Limoni malo bolje od f. 3-50—4*50. Moka mlačna, tuliajšna zaloga Ofen Pester (Via della Pes«) naznanja sledeče cene : N. 0 gld. 12-70, N. 1 gld. 12-20, N. 2 gld. 11*60, N. 3 , 11—, N. 4 „ 10 40, N. 5 „ 9-70, * • 9-30, N. 7 „ 8-30, V. 8 „ 570, DnnajnknborzalS. aprila rčeraj Državni dolg » papirju .... 101.10 „ * v srebru .... 10M0 Avstrijska rent« t zlatu . . . 122.45 R „ v kronali . . . 101.30 Kreditne »koij«.......359.50 London 10Ls»........120.20 Napoleoni.........9.55 20 mark ......4 11.74 100 i t al j. lir ......44 15 danes 101.10 10110 122.30 101.05 857 75 120.15 9.5» 11.75 44.45 Anton Košir v Ljubljani, v Kolodvorskih ulicah štev. 39, poleg jui priporoča svojo zalogo izvrstnih Jermenov xa ■tvoje kil > od f- 2. SO d i 3.30 potumjevmena z ca ftivcati in vezati. Cenike na zahtevanje zastonj. Kovček! „en groa" gg. tovarsklh cenah. IZLOŽBA POHIŠTVA Trat in Dunaj. Via Torrente it. 32, 1. nstr., vštric gledali 5ču Armonia. Ima zaloga j ohištva, sa delavce uradnike, zares dobro blago, neverjetno nizke cene. Posteljo od gld. 1H do 14, omarje gld. 14.50, ponočne omarice, fine, 6 in 8; chifoniers, na jadna vrata, lini, gld. 18. Umivalniki gld. 12 svete podobe ia slike krajev, jako fino delo, po gld. 3.—; ogledala, stoli, slama, lesovje, indijsko trsje. Bogat izbor pohištva in tapetarij za gosposka stanovanja: spalnice, sobe za obed, za vsprejeraanje, kabineti, po najniži ceui. Za litro in Dalmacijo se ne računa ambalala. NOVO RASTLINJE ZA KRMO! Lathyrua ailveatrls Wagnerl (Wagnerjev plošnjati gozdni grah). Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih anovij! ▼speva tudi na najpustejiih vratih tal, oelo na paku, grušči, itd. Itd. Najvaća redllna vrednost je 25-30% proteina (detelja ima le 13-60/o) Vstrajen —_upira se vaakl suši._ Brošura zastonj Polygonum saohallnenae (Sachalinov koren). Vspeva povsodi vstrajno, tudi na vlažnih, ilovih, In močvirnih tleh. Visoka reailna vrednost. Ima v sebi 18.97*/« proteina. „Iniernationale Saatstelleu, Landwirthscbaftliche Gesell-schaft mit beso.brankter Haftung. Klroheim u. Tcck, Wiirttemberg. Glavni zastopnik za TrBt, Primorje, Istro in Dalmacijo Jakob pok. C. Pristen, Trst. Krasne utorce zasebnim odjemalcem zastonj in franko. Bogato oskrbljene knjige s uzor i, kakor snih nt Se bilo, za krojače nefrankovano. Sukno za oprave. Jeruvien in Itosking za preč. duhovščino, .sukno po predpisu za oprane c. kr. uradnikov, tudi za veterane, i/anilse, telovadce, livreje, sukno za bUJarde in za igralne mise, prevlaeila aa voeove, loden >• tnuike in za renske, sukno aa ieneke, muk no, ki ae more prati, ogrnjaee »a popotovanje od 4—14 gld. itd. Zares vredno, ? oSleno, trajno, šisto volneno sukno a ne cene krpe, ki so komaj vredue krojaškega dela, priporoča Ivan Stikarovaky Rrnn (Središče avstrijske industrij« s suknom) Bl llu skladišče pol milijona goldinarjev. Liniment. Capsici comp. m sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva so pa 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah, Zahteva naj se blagovoljno to gploftuo priljubljeno domače sredstvo i a kratko kot . Bichtecjev liniment s „sidrom" ter naj sa previdnostno vsprejmejo le take stokle-niče kot pristne, ki imajo znano varstveno n^ znamko „sidro". Richterjeva lekarna ^^^ „ Pri zlatem levuu v Pragi. Via Nuova na vogalu vla S. Lazzaro Nove naročbe najmodernejšega blaga za spomladno sezono so nam uže prispele in so: Perkall, sateni, volnene tkanine za gospe in gospodo. Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in ve-_ - - likosti. Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničarke. Uzorci na zahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-najnim naročnikom se priporočata udana Alte & Zadnlk Najnovejši pneumatični bicikli prodajejo se po nizkih cenah pri dobroznani in pešteni domači tvrdki: JAKOB ŠTRUKELJ - TRST vla Caserma štev. 16 uhod plazza della Caserma. (nasproti ttUki vojoiniei), Največa zaloga koles v Trstu. Prodaja se na drobno in debele. Zaloga koles: „Courir", „Humber" in J,Adler". Jamči se za vsako prodano kolo. Kolesa so epa, lahka, močna in trpežna. Na sahtevanje pošlje se cenik. V zalogi se nahajajo vsakovrstne priprave tičoče se koles, kakor: zvonci, svetilke, zračne tla-čilke, osice, prečke, platišča, notranji mehi, vrhni kav-čugi vsake mer® itd. (Pri naročbi vrhnega kavčuga zadostuje dolgost kolesa skosi sredo v centimetrih in kakovost kavčuga.) Bratio Ribarić. ^•lo™t^io?,jaT,T-Petr,,» a»> ■ MU«! IV, pr,poročajo svoje zaloge v Trsta: Tta Fondares »t. J, Ftazta della VaUe 2, via Madonnina 2, F\axzetta Cordaiuoli 2, z uhodom tud v ulici Torrente po n^jmijlh oanah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe se spremljajo tudi i dopisnico. Važno za vae lastnike vfiz? I. Dunajako-novomeika čistilnica smole in terpentina, tovarna sa izdelovanja produktov iz kdtrana in mantil Fran pl. Furtenbach v Dunajskem Novemmestu. Ne zamrzne, tel ne razgreje, ne| odteka. — Neobhodno potrebna za Izra-1 bljene osi. — Primerna tudi odpar te tovorne o s i. More se vporabiti pri vsako-jnkih nasilnih napravah. _ Kemično preiskana ! Praktično izkuiena ! Brez kisline. Brez vode. Brez smole. Razpošlje se le v pristnih limastih škatljah po 5 ki logi'. — Cena škatlji: za Avstro-Ogersko, franko kojakoli poštna postaja f. a bo — za Bosno in Hercegovino franko kojakoli poštna postaja f. 2 75 —za inozemstvo od pošiljalne postaje Dun.-Novo-mesto f. 2.25 H« □ O« |_* (U -a s o a " o o rt tr® H. B S Izvrstne c. kr. jedino priv. Škropilnice proti peronospori inženirja Živica, ki so se splošno razširil« zaradi svoje jednostavno sti trajnosti lahki porabno sii pri vsakem obdelovanju trtja i. t. d., prodajamo z garancijo po dosedanjih, nizkih cenah. Živic i družb, v Trstu Prodajamo škropilnice tudi s posodami nove vrste. Obrarce s cenikom pošiljamo rada-voljno in franco. Izdeljujemo razpravi I nike ta žveplo ia nepienehljiva vinske stiskalnice itd. FILIJZLKA c. ts. »riT. a?slr. Milnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrada. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 9l/ J: - 2V« SO- „ 8«/ 30-dnevni odkaz 2®/0 3-meseAni , -'A'/i 6- . . 2l/| /n Za pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih av*tr. Tolj., stopijo nor« obrestne takse t krepost z dnom 5. febrara, 9. febrara In odnosno ». raarČa t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni o d del. v vredn. papirjih 2»/„ na vaako svoto, v napoleonih brez obresti Nakaznice it Punaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo. Heko k. ii.ir oi Zagreb. A rad, Bielitz, Gabtonz, Oradeo, eibinj '-i.i«(0st Celovec, LjubijaiiH, Lino, Olomuo, Reichenborg, Saaz in Solnograd, — b i- e z troiltov Ku pil, j a in prodaja vrodnosti.i, divia, kakor tudi vnovčenje kupouov proti odbitku 1u/00 provizijo.' inkaao vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Krodifc na dokumente v Londonu Parizu, Boro-linu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna plrma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejouiajo Me v pohrano vrednoBtni papirji, zlat ali srebrni deuar, inozemski bankovci itd — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznioe narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali papo dnevnem cursu. Trst, 2. febrara 1896. SEUNIG & deklevia I Zastop dvokoles „Swift" iz orožarne v Stevru _ i____™ imata podpisala v horici, na cesti Fran Josipa (Corso) st. 4. T . . . , , , (nasproti Klediščne kavarne). Lastna izdelovalni,a dvokolos „Ilirija", žičnih blazin (Drathmatratzen), po-pravljalnicft đvok<»lns, šivalnih strojev pušk itd. ,, Nunska ulica 14: ,----rin-rr r0dajalmco šivalnih atrojev, pušk, snoljiv« in drugega orodja ptt imata ia^igga Saunig & Dekleva, v Sttnski uUei it. tO. Vse stroje za poljedelstvo in lrinograđstvo mf CENE Z NOVA ZNIŽANE Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Tu sestavn stiskalnic ima najvočo pritiskujočo moč izmed vsehdrugih, kakoršnih - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravliške stiskalnice, briz^aljke proti peronosperi, Verniorelove sestave. Te moje brizgaljke ao znune kakor najboljše ter najcenejše; avtomatično brizgaljke, tlnčiloice b priprave za tlačiti jagode, stiskulnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj II/2f Praterstrasse 49. Cenike in spričevala zastonj ! Iščem zastopnikov 1 Čuvati se je pouiirejanj! LaiftnJk politično društvo „Edinosti*. IzdavKtMli m odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskariin Dolmic v Trstu.