Kako placujejo drugod davke? Že pet lel imamo: Slovenci, Hrvati in Srbi skupno državo, a še do danes ne enotnega davčnega zakona. Vse dosedanje zahteve poslancev po ustvaritvi zakona o izenačenju davkov, so zadele pri beograjskih vladah na gluha ušesa in to iz dobro premišljenih vzrokov. Dokler namreč nimamo enotnega davčnega zakona, plačajo nekatere pokrajine veliko več davka, nego druge. Naši poslanci so že neštetokrat 'S številkami natančno dokazali, kako ogromne svate, na na primer plačuje na davkih Slovenija. Slovenija doslej ni le plačala do pičice natanko vsake pare, ki je bila predpisana davkoplačevalcem od strani davCnih oblasti, ampak je paslala v Beograd radi strahu naših davčnih i'n finančnih višjih uradnikov pred beograjskimi oblastniki veliko večje svote nego so bile predvidene v vsakoletnem državnem proračunu. Tako papežka glede točnosti in natančnosti z ozirom na plačevanje davkov gotovo ni nobena druga pokrajina, kakor ravno Slovenija. Da je naša ravnokar izirečena irditev resnična, nam dokazuje na primer vzgledi Vojvodine. Vojvodiha je gotovo najbolj bogata in najbolj rodovilna pokrajina v naši državi in (bi bila lahko tudi bogastvu primerno ter odgovarjajoče višje obdačena, nego druge revne in po vojni izmozgane pokrajine, a je ravno nasprotno istina. Koj po preobratu je postala bogata Vojvodina nekako torišče za radikalno stranko. Po Vojvodini so izvršili radikali agrarno reformo, naselili doibrovoljce in ti so sedaj priganjači za radikale. Ravno v Vojvodini je bilo pri zadnjih volitvah izvoljenih največ takozvanih prečanskih radikalnih poslancev. Politično je torej Vojvodina za radikale zelo velika opora in tega dejstva so se tudi do sedaj vedno zavedale vse radikalne vlade in ščitile bogato Vojvodino pred visokimi davki. Sedaj še le, leta 1924, ko so državne blagajne radi povišanih oficirskih in uradniških plač precej pri dnu, se je spomnilo celo beograjsko časopisje na Vojvodino in jej očita strahovite svote glede zaostanka davkov. Sr'bski 'list »Politika«, ki izhaja v Beogradu, je obelodanil v zadnji številki, da dolguje Vojvodina od leta 1919 do danes na davčnih zaostankih cele tTi milij a r d e dinarjev. Treba namreč pomisliti, da Vojvodinčani niso doslej plačevali niti ene pare osebne dohodnine in ne vojnega davka. Radikali so šli v Vojvodini celo tako daleč, da so pustili izginiti davčne sezname iz avstrijskih 'časov, samo da bi ščitili svoje pristaše pred pritiskom davčnega vijaka. Finačni minister Stojadincvič zahteva sedaj od Vojvodinčanov plačilo treh milijard dinarjev, a so se Vojvodinčani že zbrali na posebnem shodu, kjer so oslro protestirali proti plačilu tega ogroimnega davčnega zaostanka. Ti protesti bogatih Vojvodinčanov bodo gotovo zalegli, ker so zopel volitve na vidiku in bo tudi radikalom veliko ležeče na volilnih krogljicah VojVodinčanov. Ako izkazuje Vojvodina tako ogromne svote davčnih zacstankov, kaj še le pokrajine v Srbiji, kjer sploh nimajo nobenih katastrov in Tsak plača, kolikor rarno hoče. Davčni zaostanek Vojvodine bi si naj pogledali naši »naprednjaki«, ki so še vedno mnenja, da plačuje Slovenija premalo davkov in potem bi jim bilo jasno, da plačujemo ravno mi Slovenci za razne druge pokrajine, katere so beograjskim mogoenjakom posebno pri srcu in jih treba ščititi pred izžemanjem potom davkor. Poslopanje vojvodinskih davčnih oblasti daje dober nauk našim davkarjem, ki <se ga ne bodo držali in to že radi klečeplaznosti ne. Drugi uradniki znajo, samo slovenski ne!