gospodarske, obrtniške in narodne.
Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr
pol leta 1 gold. 80 kr., za cetrt leta 90 kr
poŠiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den
Ljubljani v sredo 9. oktobra 1867.
Gospodarske stvari.
uravnavanji in gospodarstvu kmetij sploh
in nekoliko besed o umném kmetovaiiji.
bomo, ktere rastline rastejo v tej, ktere v uni zemlji ker to nam je treba vedeti, če hočemo kot umni kme-
ko
stopi gospodarstvo, seznáni z lastnostmi posestva, -—— -—-, r—-------—^ ™
potem more prevdariti, kako da bode gospodaril na zemlja more dobro rediti, kako bomo sestavili kolobar.
Potrebno in koristno je, da se gospodar
;
nada
tovalci pravi kolobar napraviti ; gotovo so stroški ob-delovanja težke zemlje veči, kot stroški lahke zemlje.
Vse posestvo (polje) moremo preiskovati, da potem , koliko kosov (parcel) imamo dobre zemlje in koliko slabe; prevdarili bomo, ktere rastline ta ali una
vemo
svoj dobiček.
ker
bom
spodarstvom, nekaj v tem oziru pisati.
Učeni možje imenujejo to vednost ,,uravnavo-
Preiskovali bomo dalje, v kterem stanu je polje mogoče je, da polje
, . — ^-----
Čeravno zdaj slabo, dopusti
Imenitno in potrebno je to vedeti. Poskusil Vam dragi rojaki, ki se pečate s kmetovanjem in go- posebno izboljšaoje; močirno polje bomo posušili
lega to pripusti itd.
7
če
Cenili bomo korist vode; voda je najcenejša moč
znanstvo." Da je ta del kmetijske vednosti potreben ktera nam travnike gnoji. Pa tudi tehnične obrtni je vsakemu gospodarju, ki hoče umno in ugodno kmeto-
vati, ni mi treba
dalje govoriti.
Vsaka reč more imeti
ne smemo zanemariti, posebno če imamo vodo v svoji vlasti, če imamo priložnost in potrebni kapital; marsi-
dober temelj in prava uravnava posestva je temelj do- ktera grajščina je le s tem, da kmetijstvo združuje z brega in ugodnega gospodarjenja.
— "---ČT .J------»	,	' "	^
obrtnijo, v slabih letih si pomagala, da ni v denar-
Natura, kapital, delo so potrebni deli
j
na
stvenem oziru oslabela.
Pogledali bomo dalje, ali ležijo kosi skupaj ali so
ktere se opira gospodarstvo posestva. Temu je treba
pridati umno uravnavo posestva in umno gospo- raztreseni. Kako koristno je, ako vsi kosi skupaj darjenje.	ležijo, jasno je kot beli dan. Veliko manj časa se po-
trati, ako ni treba delavcem od tega do unega kosa hoditi; ravno tako je z vožnjo gnoja in žetve itd.; raz-
a je natura naj imeni tn ej ši del, to je gotovo
?
ker
da
se
ona daje pridelkom vse snove. Treba je toraj pri nastopu posestva seznanimo z lastnostjo zemlje, třeseni kosi so navadno kratki, in mnogo časa se po-
trati s tem, da oratar vedno plug obraća itd. Meje
takih malih kosov mnogokrat sovraštvo in jezo delajo
zracjem, pravim,
z zracjem ali podnebjem. ker razni kraji imajo razno zračje (klima), tudi dežja v planinskih deželah več kot v planjavah.
Tako
Je
med sosedi. Če so kosi raztreseni
7
lahko
je mogoče
>
Da je gospodarjenje, uprava delà v deževnih krajih dru- da pridni kmetovalec, čeravno svojo njivo dobro čisti
gača, kot v krajih, ki imajo le poredkoma dež, tega mi
in
opleva
7
vendar na njivi vedno veliko plevela ima,
ni treba razkladati na široko. Da je toplina kraja ime- ker lahko se plevél od njiv zanikernega kmeta na nje-
nitna
na
služi v dokaz to
da
smo že vsi
imeli
pri-
uivua y X J °iU'CJi v uuaaij tu y u« omu ju\j vox imuxi j^ii
ložnost, doživeti zimo, ktera je bila nenavadno topla
govo zaseje
Zložba zemíjišč, ki so jo „Novice" že večkrat pri-
JU/JJIUOI , uumvcu JLiiLix\J , Ûicia je wiia jabuci v	«.vsj-ric*,	uvujij^^	J^ „•*.-« v t	a-
in gotovo vé praktični kmetovalec, da je imel přilož- poročale, je poglaviten pripomoček za napredek kmetij-
nost
jLivou, marsiktera delà na polji opraviti, kterih sicer ne	» .
more opraviti pozimi. K temu pa morem dostaviti tudi dovoljni smo
stvu.
Vem sicer, da se to ne dá mahoma storiti
?
za-
?
ako
misel na zložbo pre šine kmete
7
še to, da tudi v denarstvenem oziru podnebje mar-
da začnó o nji govoriti in jo prevdarjati. Po prevdarku
sikter razloček delà ; naj v dokaz te opombe služi ome- pride spoznanje, in po spoznanji začetek zložbe. njena nenavadno toplejša zima, ker gotovo je vsak go- Ogerskem se je že pričelo to delo.
Na
spodar đelavce boljše porabil v toplejši zimi kakor v
Ko smo vse to preiskali, pogledali bomo, v ka-
mrzli. Ravno tako tudi veliko časa zamudijo delavci košnem stanu so poslopja; kar je slabega, bomo po-
v krajih deževnih; mnogokrat je treba delo dovršiti,	^«.vm, m jv,	^^ «,. ^
dež ne prepusti tega in mnogokrat mora gospodar	služijo številke, s kterimi računijo (rajtajo) umni go-
delavcem delo dati, ktero v resnici ni vredno tolike	spodarji, kadar računijo zidanje novih poslopij. Za eno
plače. To gotovo stori v finančnem oziru mnoge spre-	goved je preračunjeno 120 gold, (štalnega kapitala), za
membe, in umni gospodar mora zvest svojemu imenu	enega konja 150 gold.
pravili
in kar je potrebno, bomo napravili.
to naj
za eno ovco
gold.
Navadno
ravnati. Vedeti bomo hoteli, ako suša tare ta ali uni
se
računi
na
en
oral
60 gold, poslopnega kapitala
kraj itd.; tudi ne bomo zanemarili poprašati, posebno (Gebáudekapital). Kadar zidamo nova poslopja, se priče
večkrat bije ali ne.
AWVt» y btlUi 1AV ^ \J UU V-	lii ^/VJ^/JL WUi^ V JL y ^/vuv M AJl W	^	«vva. j * A.AWVVhw«,	w	- W~w I'	^J " 7 — ~ J
očemo kje posestvo kupiti, ali v tem kraji toča poroča, da jih tako zidamo, da sčasoma, ako je treba,
Saj je
znano
da so nekteri kraji jih tudi predelati moremo.
zarad toče bolj nesrecni memo druzih.
Vetri mnogo prenaredijo v kmetijstvu. — Preisko- mogli preračuniti,	^^ - -— ^ ~
vali bomo dalje zemljo v njeni lastnosti; prevdarili klada) za gospodarstvo (Betriebskapital). Na to potrebo
Ko smo vse pregledali, popravili in napravili, bomo
koliko nam je treba zaloge (za-
334
pa marsikdo pozabi. In vendar , kako je potrebna ta zaloga, nam priča to, da kmetič, ce tudi ima le malo posestvo, vendar le potřebuje denarja, ako hoče svoje polje obdelovati. Kdor hoče, da mu zemlja rodi in živeža daje, mora tudi njej živeža dajati, jo rediti — obdelovati; in ravno pridno obdelovanje zemlje je to, kar zemlji moč daje. Plitvo obdelovanje zemlje daje tudi le plitvo merico žita. Videl sem tudi v naših deželah, kako plitvo se orje, marsikterega sem hotel podučiti, naj orje globočeje; al namesti da bi bil ubo-gal, odgovoril mi je: „to zná drugod prav biti, kjer ste vi bili; tukaj pri nas pa ne; spodej je mrtva zemlja; ta ne rodi; pri nas ne smemo globoko orati." Na moje vprašanje dalje: ali to po skušnjah trdijo, ali so kdaj globočeje orali? — pa so omolknili, in iz tega sem videl, da le tisto godejo, kakor so jo godli njih ne* podučeni stari očetje takrat, ko so prvikrat plug zasadili v zemljo.
Začnimo, dragi kmetje, tudi mi umno kmetovati,
kakor nas učijo slavni možje, ki kmetijstvo olikavajo ; zvesto in hvaležno posnemajmo, kar so drugod za dobro spoznali, saj nam bo potem mogoče, na enem oralu, dvakrat in trikrat več nažeti!
(Dalje prihodnjič.)
Asekuracija zoper škodo ognja v Gradcu.
V letošnjem vélikem zboru 14. sušca je ta družba sklenila, da vprihodnje vsak zavarovanec po tarifi njemu odločeno plačilo v dveh obrokih (brištih) plačuje. „Tagespost" in ,,Volkswirth" grajata to novo naredbo- ker je dalj nim zavarovancem sitno, dvakrat hoditi v mesto, in ker po novi vredbi so dvakrat v nevarnosti, da pozabijo plačilo. — Ali se asekuracija po takem zopet vrne v svojo prejšnjo* navado, ne vemo.
Gospodarska skušnja.
* Ako plesnoba žuga kislo zelje pokvariti — naj se čez-nj poćasi vlije maslic žganja, ko-
likorkrat se zelje iz kadi jemlje. Večidel je 4krat dosti, ako se tako stori.
Narodne stvari.
Nekoliko sklepov
na predzgodovinsko omiko slovanskih narodov v
obce, in slovenskega naroda posebej.
povzetih iz primerjanja njihovih jezikov.
Posnel po F. E. Vocel-novem sestavku „O vzdělanosti Slovanského
narodu v prvotnih sidlech jeho" prof. J. M a j c i g e r.
(Dalje.)
2. Živinoreja in čbelarstvo.
Poznali in imeli so Slovani že v dobi skupnega svojega življenja vse domače živali, kar potrjujejo vse-slovanska poimenovanja: junec, vol, buvol, ovca, koza, kozel, konj, kobila, gos, utva, golob, krava, svinja, tele itd.; besede: volna (vlna, vuna, welna), mleko, maslo, so vsem Slovanom občne. Da so se poleg živinoreje tudi že z čbelarstvom pecali, pricajo besede se na to nanašajoče: staroslov- bčela, slov. bučela iz korenike buk = bučati; česk. včela, srb. pčela, rusk, pčela, polsk. pszczola itd. Tudi beseda „med" je vsem Slovanom občna: staroslov. med, slov. med, česk. med, srbskohrv. med, poljsk. rniod, luž. mjed; ravno tako „vosk", staroslov. vosk, srbskohrv. vosak, rusk, vosk, poljsk. wo s k, luž. wósk.
Dalje úl, u I nj a k, bučelnjak, česk. v celník, srbskohrv. pčelinjak itd.
Brez dvombe so Slovani poleg voska tudi loj za razsvetljavo potřebovali, kajti beseda loj se nahaja v vseh slovanskih jezikih. Tudi beseda „sveča", česk. svíčka, rusk, svěča, srbskohrv. svěča, poljsk. swiéca, in svečnik, česk. svícen, rusk, svěč-
nik, poljsk. swiecznik, luž. s wj ečnik, srbskohrv. s v e Č n j a k je občeslovanska.
3. Yinoreja in sadjereja.
Beseda „vino" sicer lastnina vseh indoevropskih ljudstev, toraj prinesena iz indoevropske pradomovine, je vsem Slovanom še dan današnji občna. Staroslov. vino, slov. vino, rusk, vino, poljsk. win o, česk. vino, srbskohrv. vino, luž. win o. Imeli so pa že tudi v svoji slovanski pradomovini: „vinograde", čemur so priče besede: staroslov. vinograd, slov. vinograd, česk. vinohrad, srbskohrv. vinograd, poljsk. winograd, winnica, rusk, vinogradnik.
Beseda „ovoce" — sadje ~ Obst je več slovanskim jezikom lastna. Tako česk. ovoce, rusk, obošč, poljsk. owoc, srbskohrv. voce, staroslov. ovošt in ovoštije, bolg. ovošte; slovenščina današnja je to izgubila. Izmed sadovnih dreves so imeli Slovani : jablan, kajti glasi se v vseh jezikih skoraj jednako: slov. jablan, česk. jablan, rusk, jablanja, j a b-lako, poljsk. jablan?, jablko, srbskohrv. j a blan,
jabuka; dalj e: „gruško": starosl. gruša, slov. gru-ška in hruška., česk. hruše, poljsk. gruszka, rusk, gruša, srbskohrv. hruška, kruška, luž. krušna; tudi „višnjo" so poznali. V staroslovensčini se sicer le nahaja prilog „višnjav" — colorem cerasi aproniani habens. Slov. višnja, česk. višně, rusk, višnja, poljsk. wišnia, luž. wišen. Poznali so „črešnjo", kajti znano je ime vsem, dalje slivo. Slov. sliva, srbskohrv. sliva, česk. sliva, česk. sliva, poljsk. šli va, rusk, sliva, luž. slówka;
ravno tako : o r e h , staroslov. orah, slov. o r e h, rusk, orěh, poljsk. orzech, česk. ořech, srbskohrv.
orah itd.
4. Žita.
Slovani so od starodavnih časov poljane žita polne ljubili. Nahajamo toraj že v vseslovanski dobi skupno poimenovanje različnih žit. Pred drugimi beseda „žito." Slov. žito, staroslov. žito, česk. žito, poljsk. žyto, rusk, žito, srbskohrv. žito, luž. žito. Pomenja pa ta beseda deloma ,,rž" = Roggen, deloma Getreide sploh. Izpeljana je iz korenike živ, kakor latinski victus iz viv. Druga je pšenica = triticum. Staroslov. pšenica, slov. pšenica, česk. pšenice, poljsk. pszenica, rusk, pšenica, luž. pšenica; staroslov. j enómy ali jenčmen, slov. ječmen, srbskohrv. ječam, pa tudi jačmen, rusk, j ač m en, poljsk. jeczmien, luž. ječmen; staroslov. oves, slov. oves, bolg. oves, lit. aviža, let. aus as, česk. oves, poljsk. owies, rusk, oves, srbskohrv. ovas; staroslov. grah; slov. grah, česk. brach, rusk, go-roh, poljsk. groch, luž. hroch, srbskohrv. grah. Beseda „mak" se nahaja v vseh jezikih slovanskih.
5. Veda in umetnost.
Da so Slovani že v starodavni paganski dôbi se lastnega pisma posluževali, je reč sama na sebi umevna, ako je ne bi bili dokazali moži učeni kakor Rakoviecki (v Pravde ruskě), Safařik (Geschichte der slavischen Sprache), Hattala (Zvukoslovi) in drugi. Tudi srečamo besedo „pisati" v vseh slovanskih jezikih. Tako starosl. pisati, slov. pisati, Česk. p sati, rusk, pi s ať, srbskohrv. pisati, poljsk. pisac, luž. pisac. Ravno
335
tako srejemo besedo „pismo" v vseh slovanskih j zikih. Staroslov. pismo, slov. pismo, česk. písjm srbskohrv. pismo, rusk, pismo, poljsk. pis m
i k temu pristavlja mislé, da Bog vé,
na svet
))
v
Istri
govonj
kmetj
kaj učenega nosi tudi srbski
Tudi
vatski, dalmatinski i rumunski; v mestih
beseda „knjiga" sega nazaj v starodavnost Slovanov govori le italijanski
v izvirnem pomenu za „
kau litera. Starosl. knjig
?
" „Zato
jezik
??
nobile nadaljuje pisatelj
y
trgih
y
se
i
uradni bilo bi tre'b
hr-
pa
ta li -
litera, scriptura, pozneje se
v pomenu „
buk
Pa ne
to
rusk, knjiga, srbskohr. knjiga, česk. knih
ksi eg
štuje kar 3
, poljsk
kar potřebám v življenji zado
janski
mnenji Slovencev Istro prenesti v Rim. v Moskvo Zagreb, v Zadar i v Bukurešt
po
v
%0 X čti Uv iu LU y liai	XjJL U UC%l_Ll v MJL Y JJ UJLl J A ^UlUvy
so Slovani v pravěku že znali, ampak tudi to
treba komentara. Dr. Kandler
i vsi
Tej modrosti ni
Lahi
vedó, da tudi nam
naj
1 o vans ki jezik „nobile
pa
i
da
ivljenj
lep
in
godnej
jim ni bilo ne- ga govorite dve tretjini istarskih prebivalcev. Smešno je
znano namreč lepe umetnosti
delà
Uměli so Slovani že v
pisateljevo jezikoslovje, ker on najbrže misli, da kdor
pradob
b raz ovati" ali malati, kajti to besedo na-
zná slovenski, hrvatski, srbski, dalmatinski
hajamo v rokopisu Supraselskem iz XI. stoletja v tem štiri jezike!!! i ne vé
ahajamo v vseh slovanskih stran jezika bilo bi
Besedo ob
pomenu
jezikih v pomenu „
uho, ktero so razveselj evati uměli. Kajti besede: go db
da treba
?
y
je to „en
a
jezik
?
i
da da
V
uá
za-
Bild". Poleg očeša jim je bilo tudi
pridružiti Liburnij
u i
kvarnarske otoke Hrvatskemu, kakor je bilo od
neii. jxaj il ueseue : g u u u a., pamti veka, «.oiuvcuoivu aou uivia uj »h. em u, js.aK.ur
ahajamo v vseh slovanskih je tuđe uže bilo. Ne vem pa, kako je pisatelj Moskvo
lovensko IstroKranjskemu, kakor
gosi
jezikih. Staroslov. g^st
gode nj e, god
cithara, cantare
y
t
?
slov
poljsk. guslic,
pri nas zavohal; morda misli
y
da
v
Ljublj
so sami
česk. hústi, rusk, gusli,
srbskohrv. gusle. Slov. troba ali trobent
poljsk
kozaki, kterih se istarski Lahi strašno bojé! Najb
y
?
?	U	|| J i
so Lahi bliže „Garibaldovemu Rimu
u
y
kakor Slovenci
česk. trouba, rusk, truba, srbskohrv. trub
trab
?
luž. truba. Slov. bob
Česk
bub
y
Moskv
skohrv. bubanj
;
poljsk. beben,
(Konec prihodnjiČ.)
luž
bub
y
srb
Pisatelj se naslanja na dalje na tretje pravo,
to je
y
na pravo naravsko
y
1
pise
„Visoke gore obojih tlak, raz-
■v-"
Dr. Kandler in pa istarski Slovenci.
Iz Istre
Istra ima zdaj nov časnik pod
naslovom „la
pro-
delé Istro od Kranjske; različen je lično podnebje, različne vse gospodarske potrebe; te zemlji se tedaj ne morete združiti." — To je res ; al poglejmo na mogočne države i državne zbore. V teh zborih sedé poslanci mnogih dežel, med kterimi so še
mnogo više gore, mnogo različnejše podnebje
i vse
vincia*'. List je namenjen mestjanstvu, gospodarstvu i drugačne gospodarske potrebe i vendar v miru zboru-
oskrbništvu. Izhaja dvakrat na mesec, i do zdaj imamo
„Istra
JeJ°
i
vsak pospešuje korist svoje zemlje, dva broja. V drugem broji se nahaja sestavek „I s tra " " Pisatelj na zadnje pravi: „ako bi to željo tudi iz-
i Kras gledé na Kranjsko." Spisal ga je učeni rekel deželni zbor kranjski, vendar take želje ni nikoli
zgodovinar dr. Kandler na prošnjo deželnega istar- pokazal deželni zbor istarski, i dvomiti je skega odbora.	uA-4 —u tu „„a: —:---
da
kdaj pokaže.
, X «»VUiUl JV, , VI«, jo
To radi verujemo, da istarski zbor,
istarski Lahi i njih zastopniki v poreškem zboru v kterem laška stranka zvonec nosi i v kterem so Sio-
so se grozno prestrašili glasov iz Slovenske, ki so po- Vani — dve tretjini prebivalcev — jako mršavo zasto-vdarjali ustrojiti nove deželne skupine (grupe), i ki so pani? nikoli ne bo izrekel želje, pridružiti se Slovanom
zato
stavili Istro v grupo slovensko sésredišcem
v Ljubljani, kakor je vse uže nekdaj bilo. Pore-	IJluVttU1 ^^^
škeinu zboru i sploh Lahom bili so ti glasovi hud trn	se svojim bratom, ker le v tem je naše življenje;
v peti, i gosp. Kandler je bil naprošen, naj jim ga	istarski zbor naj pa sklepa, kar mu drago. Mi Slovani
ua,™, ker se nas po nepotrebnem boji; al mi istarski Slovani moramo vedno želeti i gledati pridružiti
iz pete potegne sè zgodovino v rokah.
Nastane vprašanje: je
dr. Kandler teme-
v Istri nimamo svojega domačega ognjišča, na kterem
ljito pisal i tako slovenske glasove za več ne čase zadušil?
Na to vprašanje nekoliko opomb
y
iz kterih bote
Slovenci spoznali, čegavo je pravo, čegavo pa krivo.
Omenjeni laški pisatelj pravi: „
da
se na
da
se ima
skem sliši zahtevanje, nija stopiti ali sliti v eno skupino.
Kras
a
y
Istra
i
K r anj -Libur-
bi se zmrzljeni greli; al tudi Lahi v Istri nimajo ognji-
šča, nego se grejejo na občinskem ognjišču vesoljne italijanske domovine. Kdo nam bo tedaj zameril, ako tudi mi iščemo ognjišča, toda v Avstriji med svojimi brati? Komu je dozdaj vlada na Primorskem
Je
Kar smo do zdaj v slovenskih časnikih o tem brali da Slovenci tega niso zahtevali, nego svetovali
pomagala, to je znano; komu bi pa morala za naprej
ali tištim, ki iščejo središča preko mej av-
iščemo domá, med
pomagati strij skih, ali pa nam
y
ki
ga
y
y
Z
dušo
i
telom vdanimi Avstrijanci?!
svojimi
Sicer smo prav hvaležni
dr. Kandlerju za nje-
i 2) da Slovenci niso svetovali slitja (fusione), nego g0Ve spise; radi jih bomo tudi za naprej prebirali. združenje, kar ima vse drugačen pomen. Znamo $amo to želimo, da o Slovencih
tudi, da Slovenci so to svetovali na korist državi i na rodu,
morja nevařen, ptuj živelj
y
ker obema se opéra na bregovih jadranskega
, kterega bi bilo kaj potrebno vendar enkrat spraviti v prave vojnice. Mar ne?
Dalje govori pisatelj, „da Slovenci zahtevaje ime-
vično piše
t
resnično i pra-
v
Ozir
po domovini
novano sli tje nimajo pravega zapopadka o zgodo vin-skem pravu, nego da ga mešajo se zgodovino prava."
Gosp. pisatelju je ta mešanica gotovo znana; mi
Na Kočino !
(Konec.)
Gor gredé smo hodili ves čas* po levem robu, ker se za-nje ne brigamo, ker Slovenci želeći združenja je tudi najbolje, dasiravno je na nekterih krajih ne-niso govorili o nikakem pravu, nego so rekli: kar
je uže enkrat bilo, to bi tudi zdaj biti moglo sebno ko to zahteva korist države i naroda.
y
po-
varno ; ali doli gredé te poti nikoli ne priporočam, ker je tako strma, da bi moral skoro noter do Planje večidel ritinsko lesti. Zato nama je tudi vodnik desni
Pisatelj pa tudi še to pravi: „država tacega slitja	rob nasvetoval, jv, wvlJi,^u«»uM,uv	^^
ne potřebuje, i Slovenci menda to državno potrebo iz-	svoje posebnosti. Přišedši na gornji konec slemena do
vajajo iz tega, ker se v Istri tudi slovenski govori",	majhnega pa ostrega rtiča, spustimo se nekoliko na-
V 4	*	♦ ^
Je
bolji
dasiravno ima tudi
336 -
vzdol, potem se pa zavij emo na levo proti desnemu robu. Pot je v začetku grda, ker se koj pri vrhu za-čenjajo ozke pa strme drse ter je površina zemlje bolje pešcena. Morali smo toraj sèm ter tjè ktero drso preskočiti, sicer pa pažljivo stopati, ker se je drobno kamenje pod nogami vsipalo in naprej po drsah valilo. Vendar nam se je pot zboljšala, ko smo přispěli h Krvavěj Peči, ktera se spenja pod desnim slemenom Kočine. Kdo in čemu je to steno tako krstil, ne vem povedati, ker sem pozaoil vodnika vprašati. Sicer nama je pa kazal koj poleg nje precej dolg kos rujave grudaste zemlje, velé, da je tam notri železná ruda.
Pustivši Krvavo Peč za hrbtom, stopali smo dober lučaj daleč na desno po precej zložnem rebru. Tukaj ugledamo tri orle, zibajoče se visoko nad nami. Vodnik pograbi puško in vstřelí; ali ni nobenega pogodil, ker so bili predaleč. Potem se zavij emo na levo z rebra doli po strmcu ter pridemo po precej velikem ovinku spet pod desno sleme, na Plesmo. Od tod naprej je pot spet huda. Na levej se spenjajo visoke pećine, na desnej zijaj o debri in prepadi, a med njimi je le toliko prostorčka, da se, opiraje se na peči, jedva preplaziš. S Plesma vodi kake štiri čevlje visoka pečica, s ktere smo morali navzdol skočiti, na Legaj, in potem smo
došli na Divji Plaz.
Divji Plaz se steguje med Kočino in Grintovcem ter je močno širok in dolg. Sicer ga pa po vsej pravici divjega imenujejo. V kotu, kjer se začenja, štrli nad njim visoko in grozno razdrto pečevje, od kterega se vsak čas peč odkrhne, bobné v brezdno zavalí in dalje po plazu kotalí, dokler se popoinoma ne razdrobi. Zato pa tudi Divji Plaz samo oštro kamenje in pesek krijeta. Vodnik nama veli, naj vsak svojo gorjačo v to sodrgo zastaviva, potem se pa na skok po plazu spusti va. Drčali smo drug za drugim tako hitro, ko po železnici. V petih časkih ali minutah smo bili skoro na dnú; gor gredé bi bili potřebovali gotovo dobro uro. Saj smo si pa tudi čevlje pošteno zbrusili! Blizu dná izvira kraj plaza studenčič, ki je pa hude vročine skoro vsahnil. Le toliko je še crljal, da sem po papirnatem žlebu in z veliko potrpežljivostjo jedva toliko vode vjel, da smo si žarečo žejo vsaj nekoliko pogasili. Od studenčica smo se zavili s plaza proč na desno in prišli na precej prostorno peč, kjer smo si nekoliko odpočili. Tukaj se spet začne rastlinsko življenje. Tla pregrinja sèm ter tjè mahovje, a izpod njega vzdigujejo gorske cvetke svoje glavice; očinega zelišča (edelweiss) je bilo tukaj vse belo.
Od tod dalje smo šli še nekoliko časa na desno ob pečéh; potem smo se pa spustili naravnost doli po rebru ter přispěli po rugi in grmovji na Travnik tik vznožja Grintovca in Kočine, ob štirih popoldne pa na Suhadobnikovo domovanje, kjer sva južinala.
Ob pol petih odrineva z vodnikom, kteri se je med tem praznično oblekel, v dolino in pridemo ob Šestih v Leskovec k Poljšnjarjevej žagi, kjer sva bila prejšnji večer voznika pustila. Tukaj se posloviva od vrlega Suhadobnika. Poslednji žarki solnea so še zlatili vrhove Kočine, Grintovca in Grebena, ko sva se vsedla na voz in oddrdrala.
Ob osmih zvečer sva se pripeljala strgana, pa srečna in vesela spet v Kranj.
Tako-le sva, dragi bralec! hodila na Kočino in nazaj. Ako te mika, hajd gor! in drži se naše poti. Gotovo se ne bodeš nikoli kesal. Res , da je pot te-žavna in Kočina, kakor moj tovarŠ g. Kadilnik sam pravi, gledé nevarnosti prva za Triglavom, vendar
se ne straši. Srčnost največ pomaga!	F. R.
Zabavno berilo.
Originali iz domačega življenja.
Druga vrsta.
I. Slovenski Nikodém.
Spisal dr. V. Zarnik.
(Dalje.)
Citalniški strežaj je že dremal, ker je bilo pozno ponoči; sanjalo se mu je, da Sokoli po tako neizmerno
visocih na mesec prislonjenih lestvah plezajo, kakor bi mislili zvezde klatiti. Ravno, ko se eden pripravlja, da bi bil po zgodnji danici mahnil, izpodleti mu, se prevrne in spet na zemljo pade v tem trenotji, ko je ne-srečni Nikodém na lestvi nehoté svoj „cancan" zvršil. Ta ropot strežaja zdrami, da naglo hiti na pomoč vsega usmiljenja vrednemu Sokolu, ki mu je v sanjah od zgodnje danice na zemljo padel. Pa tudi naš Nikodém ni dolgo pod lestvo vseh štirih od sebe molil, kakor žaba, kadar se potuhne, misleč, da se bo tako naj laj še preteče jej nevarnosti rešila. Strežajevo brzo korakanje po stopnicah skoraj omedlega Nikodéma popoinoma k sebi spravi, prešine ga strašna misel, da bi ga utegnil kdo zdaj v tej mokri postelji z lestvo na trebuhu najti,
in g. Tschertschuschnigg-u ta ponočni dogodek na ušesa natvesti. To neugodno premišljevanje mu dá novo moč. Kakor blisk, enak Samsonu iz starega zakona, skoči pokonci, in ko bi trenil, bil je z lestvo na rami hitreje od najizurjenejšega dimnikarja pri vratih. Citalniški strežaj ne vidi več nego zgornji kos lestve, ki mu kot střela skozi vezena vrata izgine, — mane si oči, kaj je to, ali se mu še le zdaj sanja, ali se mu je poprej sanjalo o mahanji po zgodnji danici, ali so celó morebiti sanje gola resnica. Gre na dvorišče gledat, da se na svoje oči prepriča, ali so še zvezde tam, kjer so bile, ali ne ? ali že morebiti po čitalniškem dvorišci ležé sèm ter tjè, kakor medvedove hruške zdaj jeseni. Ko vidi, da se zgodnja danica še ravno tako sveti na nebu, kot druge nesokolske dni, takrat mu se kos te čudne lestve pri vratih še večega premišljevanja vreden zdi, in pride do sklepa, Če ni to nemškutarska véšča, gotovo je nekaj „copernije" vmes.
Ko Nikodém na sredo zvezdnega drevoreda priso-piha, tam se še le počasi oddahne, na lestvo naslonjen. Izvedrilo se je popoinoma, bilo je rano jutro, ker pri frančiškanih je ravno štiri bila. Ženica po videzu brumna trcijalka, pricaplja iz Gradišća, ker se je ravno k prvi maši napotila; plaho stopi na stran, ko zagleda čudno prikazen, na lestvo naslonjeno, sredi „šternaleta", trikrat se prekriža in v filigranskem prav po trcijalsko brumnem glasu zamrmrá : „Vsi dobri duhovi Bogá časté!" Te besede našega melanholičnega premišljevalca zdramijo; spet se mu humor vrne, in kakor ostreljen medvea čudno zarenči: Jaz ga pa ne, baba! — Ali ne vidiš, da sem véliki h...č Belcebub, ki je přišel naravnost iz pekla po vse ljubljanske trcijalke!
Kakor je poprej Nikodém pred strežaj em sopihal, tako se je zdaj ženica pred našim pohlevnim Nikode-mom v kalop spravila. Drugi dan je šio od ust do ust med vsemi ljubljanskimi trcijalkami, kaj vendar to pomenja, da jih je sredi zvezdnega drevoreda včeraj sam peklenski satan z lestvo Čakal?!
Ponočni dogodki na čitalniškem dvorišči so bili najvažnejši momenti e iz „Nikodemovánja" našega junaka, ker ni hodil ponoči naših prvakov obiskavat in našim poslancem svétov daj at, kakor njegov pravi evan-geljski imenják. Držal se je le na šentpeterskem predmestji od znamenja doli proti farni cerkvi, kjer je bil tudi njega dni za Boštjana krščen. Da ti, dragi bralec,
Nikodéma bolj na tanko opisem, kdo in kaj je bil, védi, da je zagledal beli dan na desnem bregu Ljubljanice, ako se člověk izpod Golovca proti Zalogu na-poti. Bil je iz tistega okrožja, kjer so vsi moški zidarji in tesarji, vse žene pa perice, in ktero se z občnim imenom naziva „Rokavarija". Kakor se imenujejo vsi možje slovenske dežele, ki stanujejo za Smarnogoro proti Cerkljam v Repnjah, na Skaručini in v Sčinko-vem turnu, Puhličarji, tako se Rokávarji nazivaj o slavni možje od S tepanje vasi do s v. Lenarta. Akoravno na oběh stranéh tega priimka niti prvi niti drugi prav radi na ušesa ne vlečejo, vendar ostanejo prvi zmirom Puhličarji in drugi Rokavarji. Odkod je ta priimek Rokavarji, prepuščam preiskovanju naših učenih jezikoslovce v. Nek star filolog iz Udmata, ki ima že sive lase in ki le od vsega, kar je pisanega, samo „umare" na turnski uri pozná, tolmačil mi je, da
Í"e ta beseda od rokavov vseh ljubljanskih srajc, ktere lokavarji iz omadeževanega stanu sopet v čistega in
nedolžnega spravljaj o.
Tukaj javno konštatujem, da se je naš junak rodil v Rokavarii, in to v srednji Hrušici, da po njegovi smrti, ko se bo svetilo ime „des bekannten vaterlândi-schen Dichters" (= znanega domaćega pesnika), kakor sam sebe po časnikih zmirom imenuje, jasno kot solnce na literarnem obnebji, ne bi se za slavo njegovega rojstnega kraja stepla vsa Rokavarija, in to posebno: Stepanja vas, zgornja, srednja in dolnja Hrušica, Be-zovík, Dobrunja in Sostro, kar se je pripetilo na staro-grškem Homerju in na portugaljskem Camoensu, slavnému pesniku Luziad. Kakor sem že povedal, bil je pri kamenu svoje farne šentpeterske cerkve krščen za Boštjana, kar mu ni bilo nič kaj po volji, ko je malo odrastel, ker on bi bil rajši Francelj, Pepček ali pa Janezek. Pa to bi še bilo, ali ko je začel v šolo ho-diti, zvedel je, da se piše za „Nebodigatreba", kar ga je tako ježilo, da je dal vsakemu sošolcu precej klo-futo, kteri ga je poklical po njegovem pra vem imenu. „Ali ne veš, da se meni pravi „Rokavarjev Boštjan"? zakričal je vsakemu na ušesa. Se pozneje, ko je bil že v visokih latinskih šolah, in ko je že cilinder nosil, izdihnil je večkrat rekoč: Rajši bi se pisal magari za Déhurja, Selobardo, Jazbeca ali pa celó za Zaprtka, nego za Nebodigatreba! Zgodilo se mu je tudi po volji, ker ostal je za večne čase med svojimi sošolci in pa v šentpeterski fari Rokavarjev Boštjan, Ker je on še davno pred 1848. letom študiral, ko so še na gimnaziji perijohe bile, zvedel je sèm ter tjè le kak „učen" mož, da se naš Boštjan za Nebodigatreba piše, sicer je ostal med narodom le vedno Rokavar.
(Konec prihodnjič.)
Dopisi.
Iz Kralj evega Dvora na Českem. (Velika národna svečanost.) Bilo je 1817. leta, koje neumrli češki učenjak Vaclav Hanka v starem stolpu kraljedvor-skem našel rokopis, kteri obsega krasne pesmi iz 9. in 10. stoletja, ki so tedaj najstareje slovstvene svetinje českega naroda, s kterimi se po pravici ponaša in s
Cehi vred vsi Slovani. Narod, ki je imel pred 900 leti
že take pesmi, meri se lahko z vsakim drugim narodom na svetu in ne da bi se vklanjal drugim. Spodobilo se je tedaj, da seje slovesno obhajala petdesetletnica, kar je V. Hanka našel starodavni kralj edvorski rokopis češki, ki je dan danes prestavljen skoro v vse jezike evropejske. Celo mesto se je 28. septembra — na dan sv. Venceslava — obleklo v praznično, iz bližnjih in dalj nih krajev je přivřelo na tisoče naroda z zastavami in iz mnogih krajev so čestitali telegrami na-
rodni svečanosti — nebesa sama mila so bila velikemu dne vu! V slovesnem sprevodu, kterega je glas zvono v krog in krog naznanjal, so nesli na blazini iz bele svile svetinjo českega naroda —slavni rokopis — v krásnem rdečem vez ku , ovenčanem z lavorovim vencem, in se ustavili poleg spominka, kteri predstavlja juna-škega pesnika. Tu je bil oder napravljen za govornika — kraljedvorskega župana, ki je z vneto besedo slavil veliki dan in o dragocenem rokopisu govoril z veliko pohvalo. Po odpetem veličanskem zboru „Bývali Cechové" začno zvonovi zvoniti in možnarji pokati in sprevod gré do cerkve. Po službi božji zapoj6 pevci slovesni zbor „Oslava rukopisu kralodvorskehu", ki ga je nalašč za to svečanost zložil izvrstni J. Krejčí in je bil s toliko navdušenimi slavoklici sprejet, da se je zemlja tresla. Potem na oder, ki je bil napravljen pri zidu onega starega stolpa, kjer je Hanka našel rokopis, stopi dr. Sladkovský, eden izmed prvakov čeških, in z navdušeno besedo poveličuje rokopis, povdarja slavo domovine, naroda českega in jezika českega, ki je koleno mogočnega slovanskega plemena. „Pesem ro-kopisa kraljedvorskega je slovanska pesem, je trdna vez narodne slovanské vzájemnosti" — pravi med drugim, in resnico je govoril navdušeni govornik. „Naša je zemlja česka in naš jezik je prvi na tej zemlji ; stanovitno moramo varovati svetinjo jezika našega, da se spolni, kar prerokuje rokopis kralj edvorski!" — tako je sklenil govor svoj s slavo-klicem narodu česko-slo-vanskemu in starodavnim pevcem češkim. Težko je z besedo popisati, kako globoko je segel govor Sladkov-skega v srce vsem pričujočim. Potem gré vsa skupščina do vrta Hanko v ega, ker mu je bil spominek napravlj en : podoba H a n k o v a doprsna na visokem podnožji. Med gromečimi slava-klici je v tem hipu ogrinjalo padlo s spominka in videl se je mili obraz slavljenega možá. Potem se je vložil temeljni kamen prihodnjemu gledišču, ki bode ime imelo „Hankovo gledišče." — Popoldne je bil slovesni obed v mestjan-ski „besedi." Prvo zdravico napije župan kralju če-skemu, potem dr. Rieger „prihodnosti českega naroda", dr. Sladkovský omenja, kako se na krivo obrača zavest narodne vzájemnosti slovanské in se graja pope-vanje ruske himne, ktera za češki narod nima nika-koršnega političnega pomena, ampak je samo le narodna stvar, in v tem smislu zakliče : živila ruska himna! — Okrožni predsednik Smolař protestuje proti tej zdravici, češ, da v Avstrii se sme samo ena himna slaviti in to je avstrijska. Na te besede vstane viharen nemir. Dr. Sladkovský poprime zopet besedo in pravi, da tudi on je razločno rekel, da je zoper politični pomen ruske himne, in mora odbijati krivično natolce-vanje českega naroda; le iz zgoli narodnega ozira pa se sme poleg avstrij ske himne ravno s to pravico peti kakor že vec let pojó Nemci nemško „Was ist des Deutschen Vaterland". Ogromni slava-klici spremljajo te besede, kterim še dr. Rieger in dr. Palacký do-dasta svoje, ki povdarjajo neprenehano zvestobo českega naroda do kralja svojega, cesarja avstrijskega. Ce tudi je Smolarjev intermezzo za trenutek kalil radost ve-soljno, povrnila se je kmalu in kraljevala je do zad-njega trenutka te prave národně svečanosti, ktera nam kaže, kako slovanski narod na Českem časti starodavne svoje svetinje in svoje rodoljubje, — kako se nepre-strašeno poteza za svoje pravice, — kako visoko ceni vzájemnost slovansko. ; ^ i -, '
Iz Hrvaškega 4. okt. — 30. dne u. m. je strela
magjarska vdarila med ravnatelje in učitelje na hrvaskih gimnazijah, realkah in glavnih šolah, in nektere popolnoma vničila, nekterim pa zatrobila na uhó „memento mori!" In kaj neki so pregrešili ti vrli možje na
338
stolicah svojih? Da so Slovani
?
ki
ne
v 1 • •
zeiijo
da
trojedna kraljevina potopí v Magjarstvo je, kar se jim v pregreho šteje
>
se to
je šola ta lep izgled drugim; fantje in dekleta so tako
, češ, da, kakor dvorska
lepo
vse
znali
?
lemu gosp. učitelju Pireu
da je bila milina jih slišati. Hvala vr
kteri
Je
naše
fante tudi v
kancelarija po privatnih (sic!) in po službenih po-	petji in sadjereji učil. Vsako slovensko srce je radosti
zvedbah pravi, so „polni fanatiške narodne zanešenosti,	igralo, ko so zapeli: »Hej Slovani4' pa „Prosto reže
da se pri njih prevratni duh skriva pod krinko narod-	ptica zrake" itd. Po skušnji bilo je pa gosposko ko-
nosti, da delajo proti celokupnosti dežel krone s v. Ste-	silo pri tamošnjem gosp. dekanu. Spominjalo se je
fana" — ali na kratko, kakor zagrizena Magjaronka	tudi tukaj pri zlati kapljici dosti slovanskega blaga in
„Debatte" pravi tetom tudi
da
so „panslavisti'
c
nesramno
napada
iavio« , s kterim epi- napilo vec prekrasnih napitnic, i^jvu, u«, uu uscai uc-biskupa Strossmajer-a, pozabljiv ta dan našim dijakom in vsem ostalim gostom.
tako
da bo ostal ne-
Avstrijana z dušo in telesom, čegar lojalnost do pre- Zato slava tudi našemu prečastitemu gosp. dekanu stola avstrijskega v primeri z „Debattinimi" kolovodji je v njegovi hiši še zmiraj dosti prostora
j
ko
mu
da kak
je to
?
kar je solnce
memo véš !
Ker so bralci „Novic" gotovo zeló radovedni, kteri so tisti možaki, ki jih je
pošten Slovan do praga pride !
Iz Celovca. Čujte, kaj Korošci delajo?
zadela jeza Magjarorszaga, da so mahoma izgubili Na celovški viši realki so v treh zgornjih razredih na-
službo, naj jim jih povemo: V Zagrebu na gim- mesto slovenščine vpeljali francoščino; v zdolnjih nažiji: Korinek (Ceh, učitelj povestnice); na viši re- razredih pa prepuščajo učencem, ali se hočejo Nemci
alki: Torbar (Hrvat, ravnatelj), Rihtarić (Hrvat,^katehet), Kurelac (Hrvat, učitelj francozkega jezika), Sante!
učiti laščine ali slovenščine, čeravno je bil vodja, pra
slovenščino priporočil za vse razrede.
vicen moz
viwv	rtu j	A A	W/cii\ v^Mi J v ci 1 i V CV jj	Y 1 V-/VJ il UJI kj £j y OiU V 1JL O V> 1 LJL V-f 171 l^Vl UUii	V OU 1 tt^Jl	--
(Hrvat, učitelj italijanskega jezika); na normalki: Šah Da bi bili gosp. Einšpielerju po mačje zagodli, kakor
Zukunft", to ni res; res pa je, da so mu nekteri
(Ceh) in Marik (Ceh), ki pa sta 2. dan t. m. bila spet
rehabilitirana.
(Hrvat, katehet), Seneko vic
KjííJy XVI J^iv ote«) ÍU. VACV J.J. V. XJ_I. LfiUd	piSC ,, tLJ UIV LI 111 L , IU 111 X C O ,
Varaždinu na gimnaziji: Lončarić rekruti ob polnoči začeli
»
ŽIVIO
nas
(Staj. Slovenec, filolog); na mali realki: Jagić (Hrvat, katehet); ravnatelju gimna-
zije Matunci-ju odvzelo se je ravnateljstvo realke in
Andrej
y
>
hurá!" vriskati ; naši premodri Celovčanje so pa brž jeli šepetati, da je to bila „katzenmusik."
Iz Vélikovca na Koroškem
okt.
normalke.
(goriški Slovenec), Pavec (Ceh), Radetic (Hrvat).
Zadnje
Oseku na gimnaziji: katehet, Kodrić dni u. m. je bila pri nas volitev novega župana. Prav
Požegi na mali gimnaziji: KovaČević (Hrvat matem, fiz.), Keserić (Hrvat), Pavičic (Hrvat).
>
učitelj
" Po-
izvrstnega moža smo dobili, in upamo
tudi
>
da bo
našim zahtevam pravičen
Naše mesto je bilo že čez
leto in dan brez vojakov; zdaj pa smo na enkrat do-žegi ostaneta tedaj samo ravnatelj Bartulic in učitelj bili eskadrono huzarjev, kar meščanom nikakor ni po Mázek (Slovenec), da odpreta šole! Na mesto kateheta volji, ker svoje hleve vsak teden ob tržnih dnevih zeló ni še nikogar. Ravnatelj je dobil svarilo. Svarilo so potrebujejo. Prosili so deželno vlado, da bi raji pešce
přejeli v Zagrebu na gimnaziji: direktor Veber, pro-
vzeli
»	uuvimui t ^kj^l, pu* v, ali prepozno je bilo. — A
fesor Pexider (Ceh), profesor Jagić (Hrvat); na realki: je ogenj večkrat škodo napravil.
Tudi v našem kraji nam
dr. Matković (Hrvat), Stark (Ceh).
pro •. Volpreht (Ceh).
Varaždinu: omeniti, čeravno se skor sramujem
(Hrvat). V Požegi: direktor Bartulic (Hrvat).
Oseku: direktor Vukasović meseca namreč je bil v naši okolici hud boj
Iz Istre 29. sept.
mislite zakaj ?
Se nekaj moram začetku unega
, in kaj
zavolj ene babe! Eden razbojnikov
ko vidimo, da nam polje in livade lepo cvetó
Mi kmetje smo naj srečnej ši, je to se smrtjo plaçai, druga sta pa zclaj v preiskavi.
ko
klas poln lepih
zrn, ko je
XXX 1» » «uo	wci^, IV w je	-Lwijorwi ťuu
koruzni štrok poln fermente, dosti dobro.
Poljski pridelki so večidel že pod streho.
Vse
je še
ko je luknja pod krompirjevo natjo polna lepega, belega in zdravega krompirja, ko je repa lepa, zelne glavice velike in trde, da se ne bi raztresle, ako
depa
Novomesto.
29. septembra t. 1. bila je tukaj
v čitalnici velika „beseda" na korist pogorelim Koštate besede je bil prav mikaven.
njevčanom
Program
in
sicer „Domovina" Ipavčeva
bi jih z devetih nebes na črno zemljo spustil. Al Bogu Pela sta se dva zbora, bodi potoženo! v naših krajih nismo letos take sreče in pa česka narodoa pesem. Prvi zbor peli so prav
dobro razni dijaki, ki so od dunajskega in graškega
m veselja doživeli, ker
suša, kakove stari ljudi ne
raetijo, kmetih
pa-
nam
Je
, o repi in
salati
;
vse zatrla. Pa da ne pišem samo o	vseučilišča domů na počitnice přišedši od tukaj in iz oko
ampak tudi o drugih .stvaréh,	lice v ta blagi namen se snidili v čitalnici. Drugi zbor
in to o ljudéh, o kterih mi kmetje mislimo, da so naj-	pa so tudi vrlo dobro izpeljali v družbi tukaj šnj ih do-
srečnejši na božjem svetu; povedal bom nekaj o nekih	moljubnih gospodicin. Napravili so imenovani g. dijaki
hrvaških dijakih, ki so nas letos obiskali, kajti dijaki	tudi četverospev Ipavcev „Zapuščena" in radovali smo
so po moji pameti res srečni ljudje, kadar jim je dano	se na lepih glasih mladine. Dalje ste peli dve gospo-
_ _ _ _ v 1 1________1 r •	J _ v _	_	j;*. • _______ • _ •_____ • j_____ru«.:*™	u
otresti se šolskega prahu in pohite ti do domače hišice, dičini prav ginjeno znani dvospev Fleišmanov
v
Sanje.
do domačih ljudi, prijatlov in znancev
da
UU UUULiaV;lU lj UUl J jJUJCitiU V 111 iLllIC^UVU v y UCU SG napij 6J O	v 1U IVCi V CilillU ±£J JL 1V/VVT v ^/v t v/x^í v jjvwwwvwif
zdravega zraka in si okrepčajo duhá in telo. Tako so je ravno tako mikavno pela neka druga gospodičina.
Recitativ in kavatino iz Flotove pevoigre „Stradella"
letos tudi
našo
ubogo deželo obiskali trije in
dne
Deklamovala je dalje poezijo „Prvo ljubezen" Prešernovo
m. hrabro koračili v zadnjo vas na severu tužne z gorkim občutkom zopet druga gospodičina, ki je ta
Vsi veseli, da so srečno pregazili Novokrajske večer se tudi pošlo vila od čitalnice, ker se je za stalno
preselila v Ljubljano. Za izdatno njeno podporo pri
Istre.
in Zabijske jarke pridejo do tamošnjega gospoda
jivv> jc*iu\v> j^/uuvj v \a.\j tauuvouj^^a guopvuoi ^	jJi uouuia v jujuuijcmvi	t% iííuuuuv ujvuv
slovanska gostoljubnost jih je odrinila od slo- tukajšnji čitainici, ktero je, kakor dobra glediščina
?
joj
venskega praga
šici? Ne
ne, ni
Ali ti ni več stolice v slovanski hi- igravka, djansko zmiraj iskreno in blagovoljno podpi-tako! brž ko ne je rečenemu gospodu rala, jo spremlja presrčna zahvala tukajšnje čitalnice
bila pura kruh pojedla, pa ni bil dobre volje; da ni tako mislil
Ker
? ?
vem
če mu tudi niso znani vsi
?
tudi v daljino. Mislimo , da bo ljubljanski čitalnici in dramatičnomu društvu prav dobro došla. Predstavljala
Česar že ime
se je tudi Vilharjeva igra „Filizof", v kteri so vsi
go-
slovenstva, vendar je dober Slovenec, Vj^OCtl íi^j XlliCÍ	OC JC LU. Lil T 11 IJ C.1J V> V CV i xxxtiviA , » »»W^i* ^ v
njegovo priča, ktero se od Save izpeljava. Drugi dan	spodje igralci in gospodičine igralke svoje naloge vrlo
bili so v Jelšanah, kjer je ravno bila preskušnja	dobro rešili. Posebno sijajna točka programa pa je bil
tamošnjih šolarjev. Komaj so predrli v šolo kroz mno-	koncert na goslih, kterega je dal mladi glasbenik gosp.
žico kmetov in kmetič, kteri so jako željno poslušali,	Ivan Kos iz Ljubljane, ki je čitalnico tukajšnjo sè
~	svojo nazočostjo počastil in občno zabavo Še bolj po-
kako lepo odgovarjajo njihovi sinovi. Reči se more, da
u
339
—	Naš nadepolni rojak gosp. Stare je šel za učitelja zgodovine na gimnazijo Oseško.
—	Gosp. Viljem Urbas, ki je poslednji čas bil domači učitelj pri gosp. pl. Langerju v Poganjčah, pride za rednega učitelja na c. k. višo realko goriško.
—	Naša domaća mojstra Ignáci Toman in Fr. Z a j e c sta se pri izdelku nove prižnice v St. Jakobški cerkvi zopet kot prava umetnika skazala.
— „Zukunft" je odgovorila na naše opazke po-slednjega lista. Lahko bi jej kazali, kako je „otrobe vezala" o nj enem „neslanem" pravosodnem ministerském ukazu itd. itd. Al ni nas volja pravdati se z časnikom, ki je „naše gore list." Samo to moramo „Zu-kunft-i" konečno reči, da nikdar nikoli niso „Nov." od nje zahtevale, da bi „pokleknila" pred državne naše poslance, kteri, kakor dosti očitno vidi, od nje poduka ne potrebujejo, pa tudi njene hvale ne iščejo. Al to moramo zahtevati od vsacega poštenega člověka, pa tudi od vsacega poštenega časnika, da ga mora sram biti podtikati sebičnost narodnim zastopnikom, ki se že mnogo let žrtujejo na blagor domovinu
vikšal. Dvorana je bila s ljudstvom natlačena tako, da za ples, ki se je pričel po besedi, je premalo prostora ostalo. Pa tudi gnječa ni moglo občnega radovanja zadržavati; bila je družba posebno navdušena in vesela. Hvala posebna gré zarad osnovanja te besede vrlim našim gosp. dijakom iz Beča in Gradca, ki so se tako voljno in marljivo te reči poprijeli, da je bilo veselje. Zato pa tudi domoljubnim mládencem pri odhodu na njih daljne učilnice srčen, srčen „z Bogom!" zaklik-nemo in jim želimo, da v blagor in korist naši domovini srečno in dobro dovrši]o svoj šolski poklic.
Iz Bleda 6. okt. — Naj „Novice" v svojih listih enemu svojih najiskrenejših bralcev postavijo mal spo-minček, in to poštenemu možaku, ki je dobro znan bil po Gorenskem, pa je tudi drugod imel mnogo znancev in prijatlov: kramarju Andrejů Jamarju, po domače Jer naj u na Mlinu, ki je po dolgi pljučni bolezni v 67. letu svoje starosti 3. dne t. m. v Gospodu zaspal. Večni pokoj vrlemu možu!
Iz Ljubljane. — Ker se goveja kuga zdaj pa zdaj še zmiraj prikazuje na Ogerskem, je po ukazu ministerskem c. kr. deželna vlada sporočila kmetijski družbi, naj tudi ona razglasi po deželi to, da se vsak varuje iz Ogerskega kupiti živino, čegar lastnik se ne izkaže s predpisanimi spričali, da je živina zdrava in iz zdravega kraja. To veljá tudi za druge dežele.
—	Današnji „Oglasnik" razglaša program, po kterem se bode slo vesno obhaj ala stoletnica kranjske kmetijske družbe. 100 društvenih let je redka pri-kazen, in ako se ne motimo, ste v Avstrii le še dve kmetijski družbi, ki ste se pričele pred 100 leti. Nadjati se je po takem, da od blizo in daleč pridejo 24. dne t. m. njeni udje v Ljubljano, udeležit se redke slovesnosti. Pred ta dan pa se bode tudi slovesno odprl novi most, kteremu se v spomin za Ljubljano mno-gozasluženega župana Hradeckega bode ime dalo „Hradeckov most."
—	Matičin odbor je 3. dne t. m. imel sejo (in to osmo). Izmed vnanjih odbornikov se je seje, kteri je predsedoval prečastiti stolni prošt gospod A. Kos, udeležil gosp. dr. Vlaga iz Maribora. Prihodnjic pri-nesó „Novice" obŠiren popis te seje.
— (Iz kupčijske in obrtnijske zborniceV seji 26. septembra je omenjal gosp. predsednik V. C. Supan trasovanja ljubljansko-belaške železnice in pa štajarske eskomtne banke. Zarad prve je naznanil, da je traso-vanje do Kranja popolnoma doděláno. Potem je omenjal važnosti eskomtne banke v Gradcu, ktera je dobila dovoljenje, svoje delovanje razširiti tudi po Kranjskem in Koroškem, in predlaga, da bi se vsled želje vodstva bankinega volili iz zbornice 3 poverjeniki, kar se tudi zgodi. Na to poroča tajnika namestnik o rečeh, ktere so zbornici došle, od kterih navajamo : prošnjo žitnih trgovcev za ponižanje vožnine za žito na železnici; naznanilo c. k. okrajne gosposke v Planini, da je deželna vlada dovolila Planini v torek vsakega tedna tržen dan za les ; sklep, da se po izgledu kmetijske družbe c. kr. deželni vladi priporoča Senožečam pode-liti pravico za 8 sejmov na leto.
—	Konecletne preskušnje v živinozdravilski šoli so se večidel dobro obnesle; nekteri učenci pa so se posebno izvrstno skazali in sicer tako, da jih je vodstvo moglo po pravici priporočiti za živinozdrav-niške pripomočnike in mesoglede; ti so:^Setinec Anton iz sv. Lenarta pri Brežicah na Stajarskem, K oser Janez od sv. Jurija pri Mariboruvna Stajarskem, in Roš Ferdinand iz Trbovlja na Stajarskem.
— Ljubljanska realka je s slovenščino naprej stopila za korak, kajti v vseh šestih razredih je slovenščini
namesti prejšnjih 2 ur odmerjeno po tri ure na teden.
Poglejmo najpred v državni zbor dunajski. V zbornici poslancev je vse nekako raztreseno in razdraženo; gosposka zbornica pa še seje ni imela, ker „velicih gospodov" ne pride toliko skupaj, kolikor jih je po postavi treba, da more seja biti! Zbornica poslancev je dokončala popravke kazenske postave. Nemški liberalci niso mogli dalje trpeti, da bi se v za-porih šibali „lumpi" ali da bi razbojniki priklenjeni bili ; zato so ovrgli stare kazenske postave, češ, da so preostre; „lumpov" ne bojo tedaj več tepli, razun če se obnašaj o pregrdo v záporu, in verig (ketinj) ne bo več na nogah razbojnikov; namestoval jih bo post en dan v tednu. Taka „izvrstna" milostljivost pa — to lahko rečemo dunaj skim liberalcem — nikakor ni po volji ljudstva, ktero okoli sebe vidi, da — razun tega, da so zaprti — se hudodelcem v jecah veliko bolje godi kakor milij onom in milij onom, najpoštenejših druzih ljudi! Tudi človečnost ima svoje meje, čez ktere se omaja vse družinsko življenje. — 5. oktobra je zbornica poslancev začela razpravljati osnovo državnih glavnih postav, kakor jo je izdelal odbor, ki je bil izvoljen za to, da prevdari pravila ustavna. Začelo se je s prevdarkom one glavne postave, ki se tiče sodniške oblasti. Poročevalec dr. W a s e r nasvetuje , da se tako imenovano „tretje branje" (to je k one čni sklep) te postave in vseh druzih osnov glavnih postav odloži do onega časa, da bo prememba ustave posveto-vana. Dr. Zyblikievič (Poljak) nasprotuje temu predlogu, rekši, da današnja razprava ni drugo branje, da bi za tem moglo slediti tretje, ker odbor ni bil po-oblaščen novih postav osnovati, ampak le prevdarjati vladine predloge. Poljaki, Slovenci in Tirolci so podpírali Zyblikievičev predlog, ki pa ni bil sprejet; obveljal je dr. Waserjev. Potem se začne razprava o osnovi postave, ki zadeva so dniš ko oblast. Dr. Toman zahteva, da sklep o tej postavi more po 14. §. februarske ustave biti veljaven le tadaj, ako dve tretjini poslancev pritrdite. Dr. Megerle nasprotuje dr. Tomanu, dr. Zyblikievič ga pobija, in vname se živahna razprava, ki pa se s tem končá, da p a d e
predlog Tomanov z 94 glasovi proti 48. Potem v
imenu Polj ako v dr. Zyblikievič, v imenu Tirolcev
pa prof. Greuter okličeta to, da o razpravah vseh
teh postav se ne boj o udeležili glasovanja. V tej seji se je med poslance razdelilo sporočilo denar-stvenega odbora o računu, ki ga je cesarsko de-
340
narstveno ministerstvo naredilo z ogerskim minister stvom, iz kterega se vidi, da konec letošnjega leta boj
telj a edina
Rusa
y
Lahi nočejo mirovati, dokler ni Italij
Ogri
milijonov ošabnost
državni cesarski denarnici na dolg
tal

m v naši Avstrii še nič ni v redu
Po
in 687.000 gold. In pri tej beračii tolika
najnovejših novicah je bilo v Rim
mirno
25
Najvažnejša stvar, ktera bi
(nemško- P
dan t
zadnj
dni sopet
m
Kol
pričakujejo našega cesarja v
zeló pojenjuje v Trstu (do
dne
slovanské) dežele najhuje zadela, ako bi se tako skie- t. m. jih je umrlo 202), na Ogerskem pa se čedalje
kakor ste se ogerska in dunajska deputacija bolj razširja; dozdaj je zbolelo 141 ljudi. — Te dni je
nila pobogale
ni prišla še pred državni zbor in to je: prišlo iz Amerike spet več ljud
nazaj v
Prago
vsi
kako naj se v plačilih pobota Ogersko z druzimi av- pripovedujejo, koliko revščine so pretrpeli, goljufani
strijskimi deželami
Tudi
dunajski zbor, naj dobro pazi, kaj bode storii, s temi-le resnimi in resničnimi besedami: „Ako je res, kar seje po vladinih časnikih izvedelo o teh plačilih (da se vsako leto nemško-slovanskim deželam naloží za državni dolg 116 milijonov), smo si popoinoma v svesti, da bodo
Og
o	r r j j y A^viiiw x v obíliv c
Reform" opominja državni posebno po amerikanskih agentih
Limjvuuiy ,	.	----j--.
s tem, kar na-nje pride, prav prav zadovolj
če
tudi boj
na videz kisle obraze delali, da mora
}}
bog
ogerski narod" toliko in toliko plačati v skupno avstrijsko denarnico. Ako pa bojo poslanci v državnem
zboru le samo temu prikimali, kar Og
hočej
?
zii»-nje čas
cem, nemško-slovanskemu narodu ; če tudi je zlo pre obložen bil, je vendar ta bremena nosil potrpežlj*
U^l rirtAiAWin /lAnnwín ( (__7 VvAH TTAIIIJ A nAT
da boj
dgovor dati morali, svojim
pride volil-
Deiiarni zapisnik Matičin.
Novi udje:
letniki:
Gospod Potokar Jožef, c. k. davkarski uradnik v Kamniku
Hlebec P. Bogomir, gim. profesor v Novem mestu Bobek Janez, zdravnik v Ribnici.....
Levičnik Valentin, c. k. davk. uradnik v Ribnic Arko Janez, notar v Ribnici.....
?»
99
19
99 »*
dr. J. Burghard, zdravnik v Slatini . . . . Kralj Janez, kmet v Ilijasevci pri Ljutomeru . Pipan Jožef, vikari v Vojsčici na Goriskem .
vedno zvest bil svojemu cesarju
Zbor velike pomembe
Slavna Čitalnica národna v Kastvu Gospod Kinčič Janez, fajmošter pri sv. Jerneji
blizo

m
za Avstrijo je bil prve dni tega meseca na Dunaj to zbor avstrijskih škofov; zbralo se jih je 25, ki so naredili pismo, v kterem se razlagajo vse tiste
k
reči
ki so dandanes naj huji trn v peti nemškim liberalcem in iih v dunajském zboru prena-rediti hočejo, in to je konkordat (ali pogodba našega cesarja s papežem zastran pravíc katoiške cerkve, ljudskih šol, zakona itd.) To pismo so poklonili Njih Veličanstvu cesarju. In res dolžnost je bila škofom. da
» »
Konjic
Krener Janez, kaplan v Konjicah .... Debevec Janez, posestnik v Kamniku . . dr. Žust Janez, profesor bogoslovja v Trstu Kukovec Ivan, odvetniski koncipist v Ljutomeru Lipež Viktor, profesor vise realke v Zagrebu . Kogej Jožef, kaplan na Vrhniki.....
2 gold 2 2 2 2 2 2 2 2
2 2 2 2 2
2
9


Stari udje so plaćali:
a) ustanovniki : Za 2. leto: gg. Jenko Skender; Dolinar France
cesarju odkrij
i. xu ico uuxíiliuoi jo Uiia, ouuium,	ua. iciu. gg. ucuivu oacuucr, uuuuai rrance.
ogovilstvo, kteremu na Čelu stoji ju- 3. let°: ëë* Lesjak Jožef, Jenko Skender, Moos Avgust
dovsko dunajsko časnikarstvo, in kakor to gode
plešejo mestni odbori dunajski
gotovo
9
graški
9
celovški
9
9
riški itd ništa
v
ce
tudi
da med 1000
ktera bi bila konkordatno pismo brala
d
mu go-ijalci da ki
Za 4. leto: gg. Hicinger Peter, Skubec Miha, Cepon Anton
Sevec France.
Doplacal: g. Lampe Jožef.
letniki :
Hra-
9
9
mota u » «j	ui uu« ttvuttviu«iu
bi vedela, kaj prav za prav da hoče
so jo škofje poklonili cesarju, pa je med dunajskimi judo vskimi časniki in njihovimi privrženci napravila tako razsajanje
Za 1866. leto: gg. PerčičvMatej, Podboj Janez, Arko Anton, Arko
Jakob, Kljun Janez, Sie Andrej, Logar Miroslav, Pavzer Janez, Smolej Matija, Pogorelec Anton, Pakiž Simon, Frank Rihard, Janežič Jakob, Zorec Janez.
da bi Člověk misiil, da se je punt od 1848. Za 1867- leta: ëë- Hohn Edvard, Kosec Jernej, Luci Anton, Robič
Tine, Gomiljšak Jožef, Globočnik Anton, Vojsk Jožef, ZemljiČ
itVAOdjOiUjC, ua ui vauï wja. i-l±i.oxx±y vac«	ju j^uui \jka íutu.
leta vnel; vse vpije in križa škofe; hrup je tak, da se celó nemškutarski„Volksfreund" zdaj spominja Slova-nov
misli
bij
9
in Beustovemu ministerstvu žuga da za ampak
i m stojí 30 milij
a v Avstrij
naj
nikar ne
M., Mohorič Ognjeslav, Rajh Janez, Božič Anton, Tomáe Janez. Kunej Janez, Fortunav France, Skul Valentin, Brence Janez, Piree Matěj, Prijatelj Stefan.
SO
tudi SI
ki V ta rog tro- Za 1868. leto: gg. Melcer Dragotin, Pevec Janez, Prijatelj Štefan,
9
ki
ne
marajo za sistemo njegovo in stojijo na strani škofov Počil je tudi glas, da hoče Beust iz ministerstva sto
gospá Supevec Antonija.
V Ljubljani 9. oktobra 1867.
Dr. Jer. Zupanec.
piti in da pride ministerstvo Martinic-Thunovo
To
sicer še ni
godilo ; al kmalu se mora pokazat
se ali
Listuica vredništva. Gosp.
X
Sestavek ,,o predelanji
D." je proti našemu principu, po kterem nočemo biti učitelji našim
konkordat pade in Beust ostane, ali Beust pade domaćim časnikom. Najnaravniša bila bi adresa na vredništvo samo.
in konkordat ostane. Naj se pa zgodi to ali uno trija je v hudih zadrgah
A
k
d
so sploh stopile zdaj na čelo evropejski politiki, tudi cesar Napoleon je v silni stiski s pogodbo
kajt
9
ki
jo je zavolj papeževih dežel pred 3 leti sklenil z
talij ansk vse to. da
vlado
Lahi hočejo po sili Rim imeti in
Je
ciuv j juaiii uuv^^ju ^u oni jlíi ui iLuuu
talijanska vlada vjeti dala Garibaldi
3 fl. 90
Žitna cena
v Ljubljani 5. oktobra 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 30.
4 fl. 60. ajde 3 fl. 13.
banaske 6 fl. 30.
turšice 3 fl. 82
sorsice
V»
rzi
ječmena 3 fl. 60
prosa 3 fl. 13.
bila je le prazna komedija. (Je tedaj JNapoleon ne pripusti tega, česar Lahi hočejo, se razpró ž njim in pruska vlada potegne ž njimi; če pa jim stori po njih
ovsa 1 fl. 90
Krompir 1 fl. 60.
Kursi na Dunaji 8. oktobra.
ima proti sebi velik del francozkega naroda ki je papežu vdan. Tedaj bodo tudi tu velike homatij
in
nebj
čedalj
več se črnih oblakov vleče skupaj na ob
9 9
5% metaliki 54 fl. 70 kr. Narodno posojilo 64 fl. 50 kr.
Ažijo srebra 122 fl. 25 kr, Cekini 5 fl. 96 kr.
političinem: Na Pruskem se Bismark pripravlj
da proti Napoleonu naredi veliko Nemčij

9
na
Tur
škem pričakujejo kristij
kakor duše v vicah reši-
Loterijne srećke:
V Trstu 2. oktobra 1867: 20. 51. 3. 39,
Prihodnje srečkanje v Trstu bo 12, oktobra 1867
85
Odgovorni vrednik: Janez Mumik. — Natiskar in založnik: Jožef BI a ZD i fe v Ljubljani.