Adam Milkovič           
Zgodba o sliki
Ko sem hodil t drugo šolo in mi je bilo trinajst let, sem v prostem času delal slike, take, z oljnatimi barvami in sem bil vsake neizreceno vesel. Pre-nasal sem jih, zdaj sem zdaj tja, oprezno in z veliko ljubeznijo. Ure in ure sem presedel pred njimi in sem vsako posebej občudoval: to radi drevesa, ono radi ceste in potoka, ki je tekel ob njej, in tretjo, ker je bila zadnja in ker je predstavljala sveti večer in se je iz oken razlivala luč po snegu tja do robu. Razen strica, ki si je ob teh slikah tako rad gladil svojo sivo brado, in matere se za te slike ni zanimal prav za prav nihče. Mati pa je včasih obstala pred njimi in me pokvalila: »Pa so res l&pe!«
Zgodilo pa se je. da je mati nekega dne pogresila brisaco, Še čisto novo brisačo, ki je bila do tega dne v omari lepo zravnana in zložena. Jaz sem prav tisti dan slikal novo sliko. Ta slika je predstavljala morski svetilnik. Stal je na obrežju in svetil daleč po morju. Spominjam se, da sem to sliko delal v podstrešju, da sem hitel na vso moč in skrbno pazil na materine korake, ki so se zdaj pa zdaj slišali spodaj iz veže. Saj bi me ne skrbelo toliko, da me ni nenadoma zapekla vest in da ni imela brisaČa, ki sva jo bila z materjo malo prej na vso moc iskala, Čez in Čez Širok, rdec rob. Kaj Če pride mati zdajle semkaj na podstrcšjc in bo vidcla brisačo napeto na deski in že na pol namazano z barrami? Nenadoma se je oglasilo v meni očitajoce. Videl sem mater, kako stoji ob meni in mi govori: Šel si, otrok, in vzel najlepšo, Še čis^to novo brisa^o iz oinare! In potera si še hodil z menoj sem in tja po sobi in iskal io brisačo povsod in Še pod posteljo si se sklonil...
Ob teh mislih mi je bilo, da bi stekel k materi in jo prosil odpuščanja. Slisal sem jo, hodila je po sobi. Zdaj pa zdaj se mi je zazdelo, da iznova odpira omaro iii da spet gleda vanjo. Sam Bog mi je poslal novo tnisel v tolažbo: Napravi sliko, lepo kakor moreš, in jo prodaj in ktipi novo brisačo, tako, prav tako kakor je bila ta! In. mi je odleglo.
Na streho je pričel padati dež in skozi okno je potegnil mrzel  veter. »Kam bomo s toliko slikami?«  je vprašala naslcdnji  dan maii. >Prodali jih  bomo,<   sem  odvrnil  okleTajoče. j>Ta.  ki  predstavlja sve-tilnik, staoe dvajset kron, onale petnajst kron.< Mati je vzdihnila in umolknila.
Tisto popoldne sem vzel sliko skrivaj s seboj v šolo. Sam. čisto sam sem po pouku zavil na nasprotno slran ceste. Komu bom prodal sliko? Ali naj ustavim prvega človeka, ki ga bom srecal? Ali naj ustavim gospoda, ki gre 1         tamle v toplo suknjo zavit? Zdrznil sem se in odloČil:
I              »Oprostite, gospod,« sem rekel ponižno, sali bi kupili tole sliko? Samo
r         dvajset kron stane.t
>Kaj? Samo dvajset kron?« se je pošalil, »Da, samo dvajset,« sem odvrnil. >Samo dvajset kron?« se je norčeval.
Postalo me je sram. Sklonil sem glavo in stekel čez cesto. Obstal sem prcd izložbo. Bila je vsa razsvetljena, polna lepih, prelepih reci. Tišcal sem sliko k sebi in oprezal za trgovcem, ki se je prestopal za Širokim pultoro in stregel ljudem. »Morda bi prodal sliko tu,< sem pomislil
243
in čakal, da bi ostal trgovec sam. Boječe sem dvignil roko in vstopil. Pri-jazno, kakor znajo samo trgovci, si je ta porael roke, se rahlo priklonil in me vprašal:
»Želite, prosim?«
Stisnilo me je v grlu. OkJevajoČe sem stopil k pultu, bil je visok in gladek ko Šipa. Brez besede sem poloŽil zavito sliko nanj. »Kaj pa želitc?< rae je še enkrat vprašal prijazno. »Ali bi morda kupili tole sliko?« sem rekel in hitel odvijati zavoj. »Sliko? Jaz? Koliko pa bi rad zanjo?« me je pricel tikati. »Dvajet kroD.c
»Vidiš,« se je trgovec ozrl na stene, »saj je ne morem. nikamor obesiti. l'um so lonci, tam metle, tu to in ono. Lopa je, saj bi jo vzel, pa ne morem.< Zavil mi je sliko iz prijaznosti sam na2aj v papir, si spet pomel roke in pričel nekaj tehtati. Stopil sem na cesto in razočaran obstal.
Ne daleč vstran je bila nova, še veČja trgovina. Ljudje so vstopali in izsto-pali obloženi z 2avoji. Mor-dn bi prodal sliko tu? Postal sem pred vrati m oprezal za prodajalci in prodajalkami, ki so v črnih haljah švigali med kupci in razkazovali in hvalili blago, ki so ga prodajali. Imeli so začuda prijazne obraze. Pa sem vstopil iu obstal sredi trgo-vine. Bila je velika in svei-la. S stropa in stcsn so mo-lelc luči, velike bele krogle. Po stenah so tu in tam vi-sele preproge, odeje in za-vese. Morda pa prodajajo tukaj tudi brisaČe? Ko sem se tako oziral, je obstala pred menoj gospodična v črni halji ln se mi ljubez-nivo nasmehnila:
»S čim pa smem pMtreči?« je v-prasala. Molčal sem in ji brezupno gledal v obraz. »Ali smem s čim postreči?« je še enkrat vprasala. >Ali iraate brisače?« sem rekel in skril sliko za hrbet. V trenutku je bila pri polici, potegiiila z nje cel kup lepo zravnanih, Čisto novih brisaČ  in jih razložila  pred monoj. »KakŠno pa smem dati?«
Oprezal sem za belimi rokami, ki so tako spretno dvignile zdaj to, zdaj ono brisačo, vse po vrsti. In izza vsake se je čul nežen glas: »Morda tole? Ali pa tole?<
*Tistole!< sem nenadoma vxkliknil in pokazal na brisačo, ki je imela natanko tako Širok, rdoč rob. >Koliko stane?c »Osem kron,< je odvrnila.
Tedaj sem v omotici dvignil sliko, jo hitro odvil in rekcl: »Ali bi lahko odkupili iosliko? Sam sem jo naslikal- Za dvajset kron jo daia.t
m
Prodajalka si je obrisala čelo, namrdnila obraz in vzdihnila:
*Kaj nisi mogel takoj povedati, čemu ei prav za prav prišel!?« in je pričela zlagati brisače nazaj na polico. Potem me je pustila samega in se priklonila gospe, ki je ogledovala viseče preproge. Obstal sem sredi trgo-vine. Kri mi je silila v obraz. Nihče se ni veČ zmenil zarae in postalo me je sram. Počasi sem se pomikal proti izhodu in se izmuznil na cesto.
Teže in teže mi je postajalo. Dež je rosil. Naslonil sem se na šipo, obrnjen z obrazom proti razsveiljeni izložbi, in sem zajokal.
Vedel sem, slike ne bom prodal kar tako.
Ne vem, ali iz trme ali vztrajnosti pa Še vedno nisem obupal. Spomnil sem se zdajci trgovine, kjer so prodajali klobuke, Tam je že nekaj let živo-tarila za ozkim pultom postarna gospa. Zmerom je sedela za svojo raizo in uravnavala klobuke. Ti klobuki so potera viseli na srebrnih stojalih v izloŽbi in so bili naprodaj. Kaj, če bi bila Iinli moja slika takole "v izložbi? Ljudje bi hodili mimo nje in bi jo ogledovali. In bi jo prodal takole lepega dne za dvajset kron!
Gospa je bila zelo prijazna. Vstala je, odiožila naočnike in me pogledala. Začutil sem, da rai polze potne kaplje po čelu in rokah. Ko sem ji po-kazal sliko, je spet nataknila naočnike in jo clolgo opledovala. Brez besede sem stal ob njej, zmerom pripravljen, da bom sliko spet zavil in se izgnbil v terao. Tedaj pa je iztcgnila gospa roko k sliki in jo vpričo raene postflvila v izložbo med tista srcbraa stojala. Potem je napisala še listek in ga pri-slonila k sliki. Bilo mi je, da bi iz hvaleznosti poljiibil njeno tresočo se roko in se ji zahvalil za njeno dobroto.
Odslej sem hodil v šolo vsak dan mimo te izložbe. Postajal setn na nasprotni strani ceste in motril sliko in Ijudi, ki so hiteli brezbrižno niimo izložbe.
Preslo je stirinajst &ni, toda slike še ni odkupil niKče. Potrt sem prihajal domov, siric si je pladil brado. mati je raolcala.
Nekega dne pa, nemara je bila sobota, slike ni bilo več v izložbi. One~ mel sem — slika je prodana? Stekel sem cez cesto.
>Da, slika je prodana,< je rekla gospa in odloŽtla naočnike. sKupil jo je gospod, velik in postaren je bil, in je odštel zanjo dvajset kron.<
Položila jih je prcd mene. Na obrazu sem ji bral, da je delila srečo z menoj. Stisnil sem denar v pest, se glasno zasmejal in zdirjal na cesto. Bilo mi je, da bi povedal vsem in vsakomur: Glejte, prodal sem sliko za dvajset kron!  In bi mu jili  pokazal — svetlih dvajset kron!
Tekel scm proti domu in racunal: brisača stane osem kron, materi jih dam deset in jo pTOsim odpuščanja. Tn ko sp-tii sial tako pred materjo in se ji izpovedoval, se je nasmehnila, položila name roko in rekla:
>Saj   že vse vem!«
Dolgo in z ljubeznijo, ki bi mi rada še nekaj razkrila, je gledala vame.
Tedaj sem bil star trtnajst let, njeiiih besed in pogleda nisem razurael. Moralo je preteči nekaj let, tri, morda štiri — ko so se mi nenadoma odprle oči. Takrat namreč, bil scm v peti šoli, sem nekt^a dne obiskal strica. Ne vem, kako jc naneslo, da scm stikal v podstrcsju in nenadoma zagleclal v skrinji, čisto na njenem diiu. sliko, ki sem 30 bil pred leti prodal postarnemu gospodu v tisti trgovini s klobuki.
Tedaj, v tem trenutku. sem razumel  vse ...
245