Po Jugoslaviji Volilni red za parlament, ki je bil kot na- črt objavljen, je vlada z ozirom na izražene kritike in želje v nekaterih točkah prenaredila. Ostale so državne liste. Vložiti se more državna lista samo, če je zbrano na njej vsaj 15 okrožnih list. Z državne liste more biti izvoljen samo njen nosilec, in sicer v primeru, da je dobila lista vsaj 100.000 glasov. Okrožne liste imajo vsaka svojega nosilca, ki pride pri dodelitvi mandatov, ki jih je dobila lista, prvi v poštev in potem šele okrajni kandidati v vrstnem redu po številu dobljenih glasov. Vpeljan je proporc po D'Hontov5m sistemu. V nov volilni red je sprejeta določba, da pride en poslanec na vsakih 40.000 prebivalcev; če znaša višek od 40.000 najmanj 25.000, dobi okrožje šs enega poslanca. Tako bo Siovenija tudi v bodoče imela toliko poslancev kot doslej, to je 29. Števiio volilnih okrožij v Sloveniji ostane nespremenjeno, kakor v prvotnem načrtu, to je eest. Mesto Ljubljana voli dva poslanca, ljubljansko volilno okrožje (Gorenjska) pet, novomeško okrožje (Dolenjska) pet, celjsko šest, mariborsko štiri, mursko-soboško sedem. Četrto banovino zahtevajo muslimani. Ta bi naj bila Bosna in Hercegovina, ki tvorita sedaj vrbasko in drinsko banovino. Voditelj muslirnanov minister dr. Kulenovšč poudarja to svojo zahtevo ob vsaki priiiki ter izjavlja, da se bodo muslimani sa njeno uresničenje vztrajno borili. Kot razlog navajajo muslimani, da je Bosna in Hereegovina pomešana s srbskim, hrvatskim in muslimanskim živIjem, da torej ne spada ne v hrvatsko ne v srbsko banovino, marveč mora tvoriti posebno jugoslovansko banovino. Ta zahteva pa ni našla prijaznega odmeva na srbski strani. Složna domovina. Prcd letom dni, 5. februarja 1939, je Dragiša Cvetkovič sestavil svojo vlado. Ob prvi obletnici te vlade je ministrski predsednik dal časnikarjein izjavo, v kateri je poudaril velik pomen narodnega sporazuma. V najkritičnejših trenutkih mednarodnega položaja, tako je rekel predsednik vlade, smo vsemu svetu iahko odločno in jasno povedali, da je naša domovina siožna, da je duhbvno zedinjena in pripravljena odločno braniti svoje meje. Danes se razpravlja o mejah banovine. Nad vsemi banovinami pa je širša, močnejša in večja zunanja meja Jugoslavije, ki smo jo vsi odiočeni braniti in ki omogoča rešitev vseh notranjih vprašanj. Če se vprašanje postavi tako, se bo sporazuin o enakosti in enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev izvedel popolnoma do kraja. Nemci v Jugoslaviji se vedno bolj delijo pod svetovno-nazornim vidikom. Ma eni strani so ljudje krščanskega svetovnega nazora, ki hočejo svetinjo krščanske vere ohraniti bodočim rodovom, na drugi strani pa so ljudje nemškega narodno-socialističnega gledanja na svet. Dosedanja reševalna dela na rušilcu »LjubIjana«. Zadiijič smo poročali, da se je potopil 25. januarja v pristanišču Šibenik v Dalmaciji po končanih maneverskih vožnjah naš rušilec »Ljubljana«. Ladjo bodo dvignili z ju- goslovanskimi dvigalnimi napravami in so sedaj na delu potapljaei. Potapljači so predvsem potegnili iz ladje truplo edine smrtne žrtve pri nesreči, strojnika Grieshaberja. Rajnega so našli poleg tanka za nafto, katerega je še odprl v zadnjem trenutku, s čimer je rešil pred enim letom v morje spuščeno bojno i*.djo eksplozije in je s tem dejanjem preprečil popolno uničenje ladje. Pomanjkanje duhovnikov na Hrvatskem je predmet, s katerim se peča zagrebški nadškof dr. Stepinac v svojem postnem pastirskem pismu. Prav zanimive so številke, ki jih navaja to pismo. Nadškofija obsega ozemlje 22.000 kvadr. kilometrov, na katerem prebiva 1,800.000 vernikov. Župnij je 367, od katerih so mnoge prevelike, vsled česar bi bilo potrebno jih razdeliti in boljše zaokrožiti. Za katehetska mesta je danes potrebno vsaj 200 katehetov, poleg tega je treba 367 župnikov in najmanj 300 kaplanov. Za redno dušno pastirsko službo po župnijah in za veroučitelje je danes treba najmanj 900 duhovnikov. V nadškofiji pa je samo 573 svetnih duhovflikov, od katerih je le 500 sposobnih za delo. Primanjkljaj duhovniškega osebja torej znaša 500 oseb. »Jutro« (3. februarja) je objavilo na zadnji strani člančič o razmerju med obieko in moralo, ki mu je namen dokazati z zgodo- vinskimi »dejstvi«, da med obleko in moralo ni tesne, hotranje zveze. Prava narodopisna znanost kajpada uči druga, in to resnična dejstva, da so namreč vsi narodi rabili in rabijo obleko, da pokrivajo svojo nagoto. Če res ni nobene zveze med obleko in moralo, kakor to uči JNS glavno glasilo, naj »Jutrov« kulturni zgodovinar odgovori na vprašanje: Zakaj pa najpriprostejša prirodna ljudstva v vročih krajih ne hodijo kar naga okoli, saj jim radi vročine ni treba niti najmanjšega koščka obleke? Ali ni to radi naravne sramežljivosti, ki je stražarka morale? Če bi te sramežljivosti bilo več med nekaterimi tako zvanimi kulturnimi damami po raznih letoviščih, bi- tudi bilo manj nagote. »Nova doba« in maškarada. Celjsko glasilo JNS je prineslo v zadnji številki celo vrsto napovedi in priporočil raznih maškarad. Med temi so tudi bile naslednje: pustno rajanje za sokolsko deco v Celju, maškarada sokolskega društva v Braslovčah, maškarada sokolskega drušiva Store-Teharje, pustni korzo v sokolski dvorani v Hrastniku, sokolska maškarada v sckolskem domu v Laškem v soboto, 3. februarja, mladinska maškarada v nedeljo, 4. februarja v sokolskem domu v Laškem z obljubo.nagrad za najlepše maske ... Namesto priznanja za napredek mladine v prosveti in krepostnosti pa nagrade za najlepše maškare! Vsak po svoje! Angleški vojaki na zapadnem bojišču poelušajo rauijska, poročila Na Finsko prihaja vse polno prostovoljcsv: švedski prostovoljec Letalski častnik iz anglaške Indije na zapadni fronti Fraiicoslsl vojtki prevažajo na bojššče fescpiae na motorjih