Naj živi neustrašni zagovornik pravic ljudstva Julijske Krajine tov. Edvard Kardelj!
Vvirruf^dha,
BORBA
Leto II. - Št. 32 — Ajdovščina, sobota, 17. avgusta 1946 — Cena 4.— lire.
Mirovna konferenca v Parizu
ALBANIJA JE ENAKOPRAVNA	i
albanski narod je vodil šest let herojsko borbo
PROTI OKUPATORJEM	MT
Jugoslovanska delegacija je predla-fiala na plenarni seji, da bi se Albanija Povabila k udeležbi pri delu konferen-J-e- Moša Pijade je dejal: Albanija je bua od vseh balkanskih držav prva, ki Jo postala lahek plen italijanskega imperializma. Takrat Evropa ni podvzela mti enega samega koraka, da bi branila neodvisnost te male države. Albanija je nudila oborožen odpor napadalcu Italiji, 1<LmU *e mora^a v neenaki borbi leta ‘"40 podleči. Albanski narod pa se nik-Par ni mogel sprijazniti s suženjstvom 'n je dvignil orožje proti fašističnemu okupatorju. Po kapitulaciji Italije je nadaljeval borbo proti Nemcem, ki so se Polastili Albanije. Da bi ubranil in si znova priboril neodvisnost, je albanski narod vodil šest let težko* in herojsko borbo proti fašističnemu okupatorju. Velika večina tega naroda je stala v borbi strnjeno za svojim voditeljem Enver riodžo. Tako je Albanija ustvarila NOV
se z lastnimi silami osvobodila in sodelovala v borbi na jugoslovanskih tleh. Jugoslovanska delegacija smatra, da je neopravičljivo dejstvo, ker Albanija ni bila povabljena na konferenco kot ostale državne članice — enakopravna z nami. Albanija je zavezniška država, ki zasluži občudovanje vseh demokratičnih držav. Na seji, kjer so razpravljali o pozivu Albanije na pariško konferenco, je grška delegacija dvakrat nastopila proti pozivu Albanije in metala z govorniškega odra klevetniške obtožbe na albanski narod. Grčija je ostala popolnoma izolirana, kajti nihče ni nastopil v obrambo njenega ' stališča. Zastopniki Velike Britanije, Avstralije in Brazilije so priznali, da ima Albanija svoje pravice za udeležbo pri konferenci, na kar grška delegacija ni mela več poguma, da bi še zastopala svoje mnenje, ki je popolnoma propadlo.
GRČIJA JE SNELA KRINKO
SEDANJA GRŠKA VLADA NI PREDSTAVNICA LJUDSTVA
Jugoslovanski delegat Moša Pijade Slnatral za svojo dolžnost braniti čast Albanije, ki jo je Tsaldaris tako grobo napadel. Zbudil je veliko pozornost, ko j® .ugotovil, da je Tsaldaris še pred nekaj dnevi stavil jugoslovanski delegaciji Predlog, da bi si Jugoslavija in Grčija
r.	azdelili Albanijo med seboj. Toda Jugoslavija ne ljubi take politike, pač pa zeli prijateljsko politiko z vsemi bajr kanskimi državami. Govornik je obžaloval, da je Byrnes poizkusil odložiti balkansko vprašanje s tem, da ga je pred-ložil glavnemu odboru konference v re-
s,	tev. Za jugoslovanskim delegatom je spregovoril Višinski in podal izjavo, da )e Sovjetska vlada že v decembru 1942 Priznala borbo albanskih partizanov. Vse Jrditvc tsaldarisa, ko hoče slikati Albanijo kot nedemokratično deželo, so nasprotne resnici. Taka so dejstva, je
poudaril Višinski in nihče nima pravice jih potisniti v pozabo. Višinski se je tedaj okrenil proti Tsaldarisu in izjavil: pomnite da vlada kake države ne predstavlja vedno volje njenega paroda. Vi kot predstavnik sedanje grške vlade bi morali to vedeti bolje kot vsakdo drugi.
Šef ukrajinske delegacije Manuilski je izvajal nadalje: »Albanija je bila ena izmed prvih žrtev italijanskega fašizma, ki jo je napadel leta 1939. Pet let je trpela pod italijansko okupacijo, 50.000 Albancev je bilo deportiranih v Italijo, 20% naselbin na albanskem ozemlju pa uničenih. Še več, albanski narod se je boril, prva štiri leta je razvijal borbo partizanskih odredov, nato pa ustvaril NOV. V teku borb je albanska vojska žrtvovala, približno 28.000 borcev, danes pa f>i nekateri radi zanikali vse žrtve in napore Albanije za skupno stvar.
TITOVO TEKMOVANJE
pot primorskega ljudstva k domovini - Titovi Jugoslaviji
.»wm	..	'.'"'.'‘OC*	^	2£28

poročila, ki so naperjena proti interesom SZ. Zato je tako energičen v svojih naporih, da bi se priporočila sprejemala z enostavno večino. Nekateri pariški listi z velikim zadovoljstvom podpirajo mnenje avstralskega delegata. Pariški list »Cite soir« piše: »Zapadne sile so zmagale nad ZSSR« in ostali podobni listi so pisali slično. Sedaj vidimo, kako je javnost razumela sklep o načinu glasovanja. Rusija misli, da mirovna konferenca ni bila sklicana zato, da bi ta ali oni blok
zmagoval nad ZSSR ali katero koli drugo državo. Še več, vse velesile skupaj ne smejo na mirovni konferenci nadvladovati nobeni državi, pa naj bo velika ali majhna.
Vsi veste, da SZ ni bila med zadnjimi, ko se je bilo treba boriti proti skupnemu sovražniku, SZ je ponosna, da je rešila evropsko civilizacijo fašističnih barbarov, da je osvobodila številne evropske države iz fašističnih krempljev in pomagala državam, ki so bile hitler-
jevi hlapci, da so se ponovno vrnile na pot demokratičnega razvoja, da je pomagala dvigniti zastavo svobode in demokratičnega preporoda po vsej Evropi. SZ je v tej borbi doprinesla nezaslišane žrtve. Sedem milijonov ljudi, to so izgube moje domovine. Zasluge Rdeče armade in neprecenljive izgube SZ nam dajejo pra.vico, da zahtevamo, da se glas SZ kakor tudi ostalih demokratičnih držav posluša s pozornostjo, ki jo zasluži.
GOVOR TOVARIŠA EDVARDA KARDELJA NA PLENARNI SEJI MIROVNE KONFERENCE
Sedanja Italija hoče obdržati stare imperialistične težnje
KARDELJ IN MOLOTOV O NAČINU GLASOVANJA
USPEH MIROVNE KONFERENCE ZAVISI NEPOSREDNO OD SOGLASJA ZAINTERESIRANIH DRŽAV
. ^a plenarni seji mirovne konference «nel šef jugoslovanske delegacije tov. dvard Kardelj govor, kjer je med dru-.^eial: *Na mednarodnih konferen-cah in kongresih je veljalo v pogledu Poslovnega reda pravilo soglasnosti. Po ,cm Pravilu ne more na mednarodni onf®renci, a najmanj mirovni,' ki je se-avljena iz nezavisnih in suverenih dr-i:av, večina usiliti svojih sklepov manjši-n>. niti eni sami državi. Na mirovnih . onferencah se rešuje o najbistvenejših jnteresih držav-udeleženk in se postav-lajo temelji nove mednarodne ureditve, Za katero ne obstojajo objektivna in v naprej postavljena pravila, niti omejitve akršne koli vrste. Mednarodno pravo n® Pozna primera, da bi se države na akšnih konferencah , odrekle načelu šoti asnosti in da bi se v naprej obvezale, a bodo sprejele sklepe konference, sPrejete z večino. Kljub temu je Jugo-* avija sprejela dvetretjinsko večino kot Jacm glasovanja, da bi se olajšalo delo |n organizacija te konference, toda to I® storila samo s pridržkom svojega amendementa, ki v pogledu teritorialnih vPrašanj, kadar gre za etnično ozemlje zayezniške države, zahteva soglasnost te rzave. Jugoslavija je umaknila predlog, t ?r J® bil predlog o glasovanju z dvotre-jmsko večino zavrnjen. Toda jugoslo-anska delegacija smatra za posebno .° f .1° poudariti, da se pristanek Ju-^lav*i® na kvalificirano večino v po-izdajanja sklepov, ki se tičejo t e, narotlnih problemov — za katere je .a sedaj najti rešitev — v'nobenem ritneru ne more tolmačiti, kot da *e anaša tudi na vprašanje določevanja sotfl • me*a- Uspeh konference zavisi od žav ap*a nePosreclno zainteresiranih drle i mnenju jugoslovanske delegacije "al°2a te konference in njenih pripo-n°st l?reclvsem !a' Ja se pripravi mož-D i ?.uPne sklenitve miru, kar pomeni S l. Icno, da je treba predvsem doseči Jrža8511^51 neposredno zainteresiranih v’. ®-® lo ne bo doseženo, ne bo mo-bod6 lzveyl' nobenih sklepov, pa naj si jih ^ ,*1^®!®!' 8 kakršno koli večino, ker 2n i2ai?l®r®s>rane države ne bodo pri-re C' “r lega jasno sledi, da ta konfe-komf"nima Pravi®e, da obveže člane te sir- ■Sl.,e na postopek, s katerim sc ne slrin]ajo vsi.«
Van!l0'0*OV Pa Ì® Izjavil: »Način glaso-važno na lnc<lnaroclnl konferenci je zelo ziti vPrašanjc. Konferenca mora izra-VDraE-u ndšljcnje o številnih resnih bi JT- bi® smelo bi se dovoliti, da la vprašanja odločala z večino
enega glasu. Človek mora biti že zelo naiven ali zelo neizkušen v mednarodnih vprašanjih, da zagovarja ta način glasovanja na'- mirovni konferenci. Sovjetska delegacija je prisiljena opomniti na nekatere osnovne stvari. Tukaj so zastopane male in velike države. Za izdelavo soglasnih poročil je treba upoštevati vsako izmed njih, naj si bo velika ali majhna. V tem so posebno zainteresirane male države, katerim velike često vsiljujejo svojo voljo in hočejo vzdrževati svoje vojaštvo na njihovem ozemlju, da bi tako vplivale na pogajanja in narekovala svojo voljo. Ta metoda na pariški konferenci očividno ni uporabna. Zaradi tega je treba iskati normalne načine za dosego soglasnosti na naši konferenci in se ne smemo spuščati v politiko pritiska ali postavljanja večine glasov enega dela delegacij proti drugemu delu. Običaj je, da se na mednarodnih konferencah skuša doseči soglasnost, čeprav je zato treba veliko naporov. — Treba se je medsebojno prepričati in najti vzajemno mnenje, ki je sprejemljivo za vse člane konference. Znano je, da se je v mednarodnih organizacijah često uporabljalo in se še uporablja načelo soglasnosti pri sprejemu vseh svetov. — Vemo, da statut organizacije ZN določa, da je za sprejem važnih sklepov treba dvetretjinske večine glasov skupščine in da je v Varnostnem svetu poleg tega potrebna tudi soglasnost petih velesil. Prav tako se tudi v svetu ministrov za zunanje zadeve, ki je bil ustanovljen na berlinski konferenci — in ki ima nalogo služiti vzpostavljenju trdnega miru — vse delo opira na osnovo popolne soglasnosti. Samo zelo omejeni ljudje morejo misliti, da se morejo v mednarodnih zadevah doseči koristni rezultati, ne da bi se ozirali na enotnost med zainteresiranimi državami. Sovjetska delegacija se bo še nadalje borila za nujnost soglasnosti pri urejevanju mednarodnih vprašanj, in smatra oddaljevanje od tega načela nedovoljeno. Komisija za poslovnik je naredila veliko napako, ko se je izjavila za to, da konferenca sprejema sklepe tudi z večino enega glasu. Taka priporočila ne morejo imeti avtoritete in bodo motila delo konference. Če konferenca sprejme ta zmotni predlog za poslovnik, bo izpodkopala avtoriteto priporočil, ki jih bo sprejela. Tisti, ki jim je pri srcu avtoriteta konference, ne morejo glasovati za ta predlog komisije. Napako je treba popraviti. Vendar pa vidi predstavnik Avstralije stvari z drugimi očmi. On-je namreč mnenja, da ni mogoče dobili dveh tretjin glasov za pri-
Kardelj je dejal: Jugoslavija ne vodi želja po maščevanju, niti sovraštvo do drugih narodov, niti imperialistične zahteve. Mi gojimo občutke prijateljstva do italijanskega naroda, mi cenimo njegovo demokratično tradicijo, ki je ni mogel zatemniti niti Mussolini, cenimo njegovo kulturo, ki predstavlja pomemben doprinos obči kulturi človečanstva. Prav tako nismo pozabili, da so mnogi italijanski protifašisti pričeli z aktivno borbo proti iMussoliniju in fašistični agresiji mogoče prej kot v kateri koli deželi, ki je pozneje sodelovala s Hitlerjem. Prav tako ne moremo pozabiti, da so se italijanski protifašisti borili v vrstah jugoslovanskih partizanov proti Hitlerju in Mussoliniju. To pomeni, da ni ves- italijanski narod podpiral Mussolinija in njegovo borbo. To pomeni, da je del italijanskega naroda ostal zvest demokratičnim tradicijam in da italijanski narod zasluži, da se to upošteva pri izdelovanju mirovne pogodbe za Italijo. Smešno bi bilo pa misliti, da je Mussolini slučajno prišel na oblast, ali da je samo Mussolini hotel vojno, kar skuša dokazati gospod De Gasperi. Med italijanskimi zahtevami iz dobe leta 1911 in zahtevami Mussolinija, obstaja neposredna zveza. V preteklosti je obstajala Italija z Garibaldijem in Mazzinijem — upravičen ponos tedanje napredne Evrope. Mazzini je' dejal, da sega Italija do ustja Soče, to mejo je dal Italiji Bog. Do te meje se govori in razume italijanski jezik — prek« meje Italijani nimamo pravice. Takšni so bili glasovi tiste Italije, ki se je borila za demokracijo, za nacionalno združenje in ki je imela tudi smisel za borbo drugih narodov, za njihovo svobodo in združenje.
Prišel pa je čas, ko je vso uradno politiko Italije prežel neobrzdan duh imperialističnih zahtev, duh ki je v zunanje političnem pogledu dovedel Italijo do zavojevalnih vojn in končno d<? sedanje katastrofe, a v notranji politiki do likvidacije demokracije in do zmage fašizma. Italija se je pričela istočasno vmešavati v balkanske razmere, želeč da si ustvari tu močno bazo, da ustvari italijanski imperij. Italija je bila partner Nemčije, sestavni del osi Rim — Berlin. •Za čem je težila, je dokaz napada na Abesinijo, osvojitev Dodekaneza, zahteva londonskega pakta in končno rapalska pogodba. To je program Italije do konca prve svetovne vojne. To politiko so podpirali krogi italijanskega finančnega kapitala, industrije in trgovine, podpirali so jo šovinistični krogi, ki so sanjali o tem, da bodo na lahek način na račun drugih narodov prišli do blagostanja in slave. To politiko so podpirali ostanki aristokracije, veleposestniki, monarhični krogi z dinastijo na čelu in vse druge reakcionarne in protidemokratične sile. Ravno iste silo so za časa Mussolinija imele odločilno vlogo v italijanski uradni politiki. Posluževale so se vseh sredstev, prevar in terorja, da bi širokim ljudskim množicam skrile pravo bistvo svoje politike. Izvor italijanske agresije ni osebno v Mussoliniju, temveč v vseh dejstvih, zato Mussolini ne nosi odgovornosti za vojno sam, niti bivša fašistična Italija, temveč italijanska država kot takšna. Stvar italijanskega naroda je, da kaznuje tiste, ki so ga vrgli v takšno katastrofo.
Ko govorimo o odgovornosti Italije, ne mislimo samo na obveznost, da vsaj v nekateri meri nadomesti škodo, ki jo je Italija povzročila, pri tem mislimo v veliko večji meri na dolžnost današnje Italije, da sama uniči izvore agresije, ki so jo pripeljali do vojne. Gospod De Gasperi kot italijanski predstavnik pa v svojem govoru brani tisto politiko, ki je privedla Italijo do sedanjega poloma. Njegove trditve najbrž predpostavljajo, da tu navzoči delegati raznih držav ne poznajo niti zemljepisa, niti zgodovine.
To je vsekakor zelo riskantno. Vsak izobražen človek ve, da je šla italijanska meja pred prvo svetovno vojno mnogo bolj zapadno, kot gre sedanja francoska linija. Vsak ve, da se Italija vmešava v balkanske razmere, Jugoslavija pa se v italijanske ne meša.
Agresija torej preti Jugoslaviji in ne Italiji, vsaj v kolikor bi ostala Italija dosledna svoji politiki zadnjih 30 let. — Francoska linija daje strateško prednost Italiji in ji odpira pot v Jugoslavijo. — Kar pa govori gospod De Gasperi o strateških momentih, podpira s tem samo italijanske predstavnike iz dobe po prvi svetovni vojni, ki so stavili iste teze. Tudi tedaj so mislili, da preti nevarnost od strani Jugoslavije, toda mi smo videli, da je Italija sama napadala. Kar se tiče pa etnične argumentacije italijanske delegacije, se ta opira na potvorjene številke. Iz zemljevida so se zbrisali gotovi slovenski predeli, toda ti predeli obstajajo in jih ni mogoče na noben način izbrisati. Zavzemajo se iste praktične pozicije, ki so jih imeli Mussolini in njegovi predhodniki jz dobe afriških avantur, londonskega pakta in rapalske
pogodbe. Splošno mnenje naše delegacije je, je dejal Kardelj, da ne more biti resnično demokratične notranje politike tam, kjer ni demokratične zunanje politike. Demokracija in zahteve po tujih ozemljih sta dva pojma, ki se nikakor ne moreta skladati. Argumenti De Ga-sperija morajo povečati našo budnost zaradi možnosti prodiranja ‘napadalnih sil Italije.
Jugoslavija, ki je toliko pretrpela zaradi napada italijanskih agresorjev, ima posebno pravico, da zahteva od svojih zaveznikov, da jo ščitijo pred obnavljanjem agresije in nacionalnega zatiranja od strani Italije. Gospod De Gasperi bi hotel vprašanje Jul. Krajine zavleči še za eno leto. Italijanska vlada ne upošteva izredno težkega položaja prebivalstva Jul. Krajine, ki je v pričakovanju končnega sklepa podvrženo raznovrstnim krivicam, toda verjetno smatra, da bo po enem letu laže uresničila svoje osvajalne zahteve. Jugoslovanska delegacija najodločneje nastopa proti vsakemu odlašanju reševanja tega vprašanja, ker je samo to v interesu miru in prebivalstva same Jul. Krajine.
Ivan Regent:
ZVU na zatožni klopi
Goriški dogodki, o katerih poročamo posebej, so naravna, logična posledica odnosa ZVU, t. j. Zavezniške Vojaške Uprave, do dosledno demokratičnih stremljenj slovenskega prebivalstva in sploh do vsega dosledno demokratičnega gibanja v Julijski krajini.
Ta odnos ni slučajen, marveč je neločljivi del politike »divide et impera«, po katerih se ravna ZVU, odkar je bila ustanovljena. ZVU trdi, da to ni res, da ni res, da bi se ravnala v svoji politiki po načelu »divide et impera« in strašno zameri vsem, ki si upajo na dan s takimi trditvami. Ampak zamera gor, zamera dol, dejstva potrjujejo take trditve, a dejstva — pravi angleški pregovor — so zelo trmasta. Ne «žugaš jih, kakor ne užugaš šila v vreči. Razume se, da ne bomo sodili o ZVU po tem, kar sama o sebi govori, marveč jo bomo sodili po njenem delu.
Politika ZVU, ki se ravna po načelu »divide et impera« je tu. Nismo je razkrinkali mi. Sama se je razkrinkala. To tudi ni samo naše mnenje, marveč je tudi mnenje naših nasprotnikov in sovražnikov. Ti poslednji se zavedajo, da se ravna politika ZVU po navedenem načelu. Zavedajo se tudi, da so taki politiki nasedli; zavedajo se, da jih ZVU ue podpira, da bi koristila nacionalnim stremljenjem italijanskega ljudstva, marveč zato, da bi očuvala interese konservativnih krogov Angri-je in Amerike. Toda tradicionalna nedemokratičnost, objektivna antidemo-kratičnost italijanskega nacionalnega gibanja v Julij, krajini in tradicionalno . rasno sovraštvo do slovenskega ljudstva jih silita, udinjati se kot orodje imenovani, tudi zanje same resno škodljivi in nevarni politiki.
Naj jim Bog odpusti. Ljudstvo, delovno ljudstvo, slovensko in italijansko jim bo ta greh težko kedaj odpustilo.
ZVU iu stranke, ki tvorijo tukozsa-ni CLN za Julijsko krajino, so se skupaj borili proti ljudski oblasti v coni A. Ko je ZVU razpustila ljudsko oblast iu imenovala znamenite -odbore demokracije št. 11, kamor so se zatekle stranke CLN z nepopisnim navdušenjem, si je CLN za Julijsko krajino mislil, da je • zmagal. Faktično je /magala ZVU. CLN je dal le imena, lutke, za večne čase osmešene lutke, ki so smele in sinejo svobodno delati vse kar hoče ZVU.
Zavezniški vojaški upravi se je zdelo, in se ji še vedno zdi, slovensko-italijansko demokratično gibanje pod vodstvom slovensko-italijanske antifašistične unije zelo nevarno interesom »zapadne demokracije«. Zato je ZVU dala pobudo za ustanovitev, bolje rečeno, za obnovitev italijanskega nacionalističnega gibanja in je to poslednje močno podpirala. Ako ne bi bila ZVU tega nacionalističnega, iz ostankov fašizma sestoječega in nepfašizem tvo-rečega gibanja pobud ila in podpirala, se ne bi bilo to gibanje nikdar tako razpaslo, kakor se je. Zato pa. ker se je smelo tako razpasti, ker m« je bilo to omogočeno, mora danes služiti interesom tistih krogov, ki so mu to omogočili. To gibanje, ki se opira in ki mu je dovoljeno opirati se na narodni čut italijanskega ljudstva, se ne sme, tudi če bi hotelo, in se tudi ne more boriti proti tistim, ki- italijanski narod slačijo. Ono mora — to je danes njegova naloga — pritegovati vso pozornost italijanskega ljudstva na Trst in na Julijsko krajino, da ne bi to italijansko ljudstvo videlo in niti ne čutilo, kako ga slačijo.
V ta namen je bilo temu nacionalističnemu, neofašističnemu gibanju dovoljeno vse, kar si je želelo narèditi, vse, kar je naredilo proti naprednemu lom ustvarjati, da je samo z delom mo-doslednemu demokratičnemu gibanju slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva, proti slovenskemu ljudstvu sploh in proti Jugoslaviji.
Dejstev, ki potrjujejo resnico teh trditev, je toliko, da jih ne more skriti niti tozadevno nedvomna spretnost polkovnika Bowmana, ki ima, kar se tega tiče, nedvomno težko' in prav nič zavidljivo nalogo. Ne morejo jih skriti nesramne laži vsega reakcionarnega časopisja. Ne more jih skriti obnošeni, po vseh šivih pokajoči J rak »zapadne demokracije«. Nemo bi govorili tudi, če bi jih zakopali pod klaftre debeli sloj peska saharske puščave.
Ni treba, da bi vse fakte navajali. Preveč jih je. Navedli jih bomo le nekaj primernih.
Prvi maj 1946. Manifestacija je bila dovoljena. Trst ni videl večje in im-pozantnejše ne prej ne potem. Lahko bi bila še večja in impozantnejša, toda ZVU ni dovolila, da bi prišlo v Trst prebivalstvo cone B. Ni pustila v me-(Nadaljevanje na 2. struui)
Vsega tega je kriva Zavezniška vojaška uprava
FAŠISTIČNE MANIFESTACIJE POD OKRILJEM CIVILNE IN ZAVEZNIŠKE POLICIJE
Italijanski . reakcionarji in fašistične tolpe so 9. avgusta v Gorici skušale uprizoriti manifestacijo ob priliki zasedbe -S strani italijanskih čet leta 1916. Pričeli so razgrajati po ulicah že v zgodnjih jutranjih urah in se zbirati v parku. Edine parole so bile: »dol s ščavi«, »ven s Slovenci« itd. Antifašistično ljudstvo Gorice je v protidemonstracijah razkropilo nekaj zbranih fašističnih pretepačev. Ob tej priliki sta bili vrženi proti antifašističnim demonstrantpm dve ročni bombi in je bilo zato ranjenih več oseb.
Civilna policija je posredovala na ta način, da se je zagnala v antifašiste z motocikli in konji ter jih začela napadati in razganjati. CLN-ovci so se zbrali v udarne skupine in skupno s civilno policijo napadli posamezne Slovence in antifašiste. Civilna in vojaška policija sta s silo razganjali antifašistične skupine.
Fašisti so hoteli na ulici Roma legitimirati dopisnika TANJUG-a in fotoreporterja »Primorskega dnevnika«. Civilni policisti, ki so bili prisotni, so sami legitimirali oba tovariša ter ju nato odvedli na policijo. Oba tovariša so zadržali za nekaj časa v celici, nato ju opremili na glavno stanico civilne policije, ju ponovno legitimirali in izpustili.
Fašistične tolpe so medtem svobodno gospodarile po mestu in napadale posamezne meščane. Okrog pol enajste ure je vojaška policija vdrla v Ljudski dom rali so tajnika Okrožnega odbora SIAU in napravila podrobno preiskavo. Areti-za Goriško tov. Beltrama Julija in člana Okrožnega odbora SIAU tov. Dujca Albina. Policija je oba odpeljala v goriške zapore. Italijanski šoivnisti pa so pod zaščito civilne policije s kamni obmetavali okna Ljudskega doma in besno kričali, da je treba vse požgati.
FAŠISTE JE PRI DIVJANJU PODPIRALA ZVU
Na Korzu so tolpe spričo civilne in zavezniške vojaške policije napadle ka-minion Odreda J. A. Razen tega je skupina 6 zlikovcev razbila izložbe slovenske čitalnice na Travniku in hotela vdreti vanjo. Napadli so dve uslužbenki, jih zlasali in teptali. Druga skupina pa je nameravala vpričo C. P. vdreti na se-
dež južne četrti SIAU. Napadli so tudi slovensko gostilno Kodermac na trgu Svi Antona, razbili šipe in besneli po ■ lokalu. Napadalci so pretepli gospodinjo, staro gospo Kodermacovo. Načrtno so zasledovali in iskali dopisnike slovenskih in italijanskih antifašističnih listov, da obračunajo z njimi.
SVOBODA TISKA KOPNI V SENCI »ZAHODNE DEMOKRACIJE«
ARETACIJA DIREKTORJA »SOŠKEGA TEDNIKA« IN PREDSTAVNIKA »PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
Po dopoldanski aretaciji tovarišev Dujca in Beltrama je zavezniška vojaška policija ponovno preiskala »Ljudski dom« ter aretirala okrog 18. ure tajnico mestnega odbora ^IAU Živo Fornazarič-Bel-tramovo, Mileno dr. Mozetič, tov. Marto
Tavčer, ravnatelja »Soškega tednika«, Bavdaža, ter ravnatelja goriške filialke »Primorskega dnevnika«, tov. Lutra, ki sta oba mirno sedela v svojem uradu. Policija je prišla s seznamom 24 oseb, na podlagi katerih je izvršila aretacije.
SVOJE ZLOČINSKO POSLANSTVO JE DOPISNIK »VOCE -LIBERA« PODKREPIL Z BRUTALNIM PRETEPANJEM ŽENA IN GA PRI TEM DELU ORGANI ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE NISO OVIRALI
Nihče pa ni aretiral goriškega dopisnika »Voce libera« Culliata, ki je v spremstvu šovinistične bande napadel •nekega goriškega Italijana. Ker so ga slučajno videli včasih sedeti v kavaini s Slovenci (s katerimi je najbrž imel poslovne zoeze), so zahtevali zdaj od njega, izkaznico SIAU-a. Zatrjeval je, da ne pripada tej organizaciji. Med dokumenti so mu našli celo italijansko trobojnico. Kljub temu ga je dopisnik »Vo-
ce libera« tako brutalno pretepel in obrcal, da so se zgražali celo italijanski^šovinisti sami.
Opisani dogodki v Gorici so pokazali, da množice nikakor več ne dopuščajo političnih komemoracij za dnevi zasužnjevanja po fašističnih tolpah. Množica je z odločnim nastopom preprečila ves dan vsako proslavo začetka italijanskega suženjstva.
STARA FAŠISTIČNA METODA: RAZBIJANJE KULTURNIH
USTANOV
Šovinisti so razbili tudi slovensko knjigarno na korzu Verdi št. t, last Slovenca Budala. Demolirali so tudi trgovino s sadjem Danila Stegovca v ulici
sv. Ivana št. 7. Vdrli so v urad narodne imovine v ulici Morelli in strgali sliko Tita ter napadli celo vrsto trgovin in gostiln na Korzu in po drugih ulicah.
ZVU na zatožni klopi
Nadaljevanje s 1. strank sto niti prebivalstva tržaške okolice, ki je del tržaške občine. Kljub temu je ZVU dovolila, da so njena in reakcionarna glasila pisala, da je prišlo v Trst prebivalstvo J ugoslavjje.
Ne bom pisal o tem, kar je ta dan delala reakcija proti absolutno mirnim demonstrantom. Kdor je bil v tej nepozabljivi demonstraciji, ne bo tega nikdar pozabil. Nobena drhal na svetu se ne bi bila mogla obnašati bolj nekulturno, kakor so se obnašali italijanski nacionalisti — neofašisti. Neofašistična drhal je bila iz sebe. Zvečer, ko so se vračali ljudje s fizkulturne prireditve, kateri so prisostvovali tudi angleški in ameriški oficirji, je drhal pljuvala na telovadce, pretepala odrasle, starčke in otroke. Razbojnik bi se bil sramoval takega početja. ZVU bi bila lahko vse preprečila. Preprečila bi bila že s tem, če bi bila rekla reakciji naj bo pri miru. Reakcija bi jo bila ubogala. Preprečila bi bila tudi s tem, če bi bila poslala proti italijanskim neofašistom le 100 discipliniranih policistov. Pa ni naredila ZVU ne tega ne onega. Pač. Aretirala je braneče se demonstrante. ZVU ni preprečila teh nesramnih dogodkov, ker ni mogla nastopiti proti zverini, ki jo je sama vzgojila. Zverina je delala po navodilih ZVU. To je bil končni občutek vseh, ki so se demonstracije udeležili, ali ki so demonstracijo in dogodke mirno opazovali.
Dogodke, nesramne, zločinske dogodke f«. junija in 1. julija 1946 bi bila ZVU lahko preprečila. Tako je globoko prepričanje vseh, ki so te dogodke opazovali. Posamezni organi ZVU so pri teh dogodkih pomagali neofašističnim razbojnikom. Civilna policija je pomocaln razbijati in krasti. Ce bi bila ZVU te nesramne fašistične napade na demokratične ustanove in na demokrate preprečila, ne bi bilo niti 12 dnevnega štrajka. Ne stavkovni odbor, marveč ZVU je odgovorna za t2 dnevno stavko. Ne stavkovni odbor, ki je vodil stavko proti fašizmu, marveč ZVU bi morala biti klicana na odgovornost za stavko, njo bi bilo treba poklicati na zatožno klop. ZVU se enostavno igra z živi jen iem in imetjem prebivalstva cone A. ZVU izkorišča po njej ►naščuvano sovraštvo italijanskega
nacionalizma proti Slovencem. ZVU noče demokracije, noče miru, kajti demokracija in mir bi bila zanjo grob tislih interesov, katere je poklicana ščititi. Ona hoče ustvarti v coni A kolonijsko ozračje, hoče iz svobodnih državljanov narediti poslušne mandarinske kužke, ponižne, z beraško moralo. Ponosno gibanje v svoje moči, v svoje gospodarske in politične sposobnosti verujočega demokratičnega ljudstva ji je trn v očeh.
Poslednje goriške dogodke bi bili organi ZVU lahko preprečili z minimalnimi močmi. Uprava, ki ni sposobna takih dogodkov preprečiti nima pravice zahtevati, da bi prebivalstvo poslušalo njene odredbe, njene »zakone«, ki so fašistični. Zgodilo se je pa, da so italijanski neofašisti žalili, pl invali, zasramovali, tepli itd., organi ZVU zavezniška vojaška policija in civilna policija pa je vtaknila v zapor demokratične demonstrante in voditelje antifašističnega gibanja.
Zadnji goriški dogodki, med katerimi je zopet padla nedolžna antifašistična žrtev, so naravno, logično nadaljevanje prejšnjih dogodkov, ki so vsi logična posledica zavestne protidemokratične, protislovenske in narodno ščuvalne politike ZVU. Italijanski, v nasprotnem taboru nahajajoči sc demokratični elementi se zavedajo, da je taka politika tudi zanje pogubna, pa nimajo možatosti, da bi se ji zoperstavili. Če bodo svoja demokratična načela še nadalje podrejevali svojemu nacionalnemu čustvu, ki ni v odnosu z nami niti opravičeno, se zna zgoditi, da bo njihov italijanski narod to njihovo nemožatost, to njihovo politično kratkovidnost izredno drago plačal.
Naše narodno gibanje ni nacionalistično. To je objektivno napredno gibanje. V našem gibanju je' rešitev našega naroda. Ampak, če se bo treba boriti za naše in za skupne pravice brez vas in proti vam, se tega ne bomo ustrašili. Trdno smo prepričani, da ni daleč čas, ko boste naš boj blagoslavljali. Kajti ta naš boj je «roti našemu in vašemu suženjstvu. ZVU vas danes izrablja proti nam, #ker se mi nismo pustili izrabili nroli vam. Ko se boste o tem prepričali in se zavedali, tedaj bomo skupaj posadili ZVU na zatožno klop, kamor spada.
Ameriški vojaki snemajo antifašistične napise v tržaških ladjedelnicah
Angloameriški vojaki eo pred nekaj dnevi zopet sneli vse antifašistične napise in okrase v ladjedelnici Sv. Marka. Delavcem so ponovno zapretili, da morajo sneti napise, ki so jih obnovili, sicer jih bo zopet snela vojska.
Mestni narodno-osvobadilni svet protestira zaradi rekvizicije stanovanj
Na svoji redni seji je MOS izglasoval protestno resolucijo proti zahtevi ZVU, naj' prebivalci v ulici Beecaria zapuste svoja stanovanja in jih dajo na razpolago družinam ameniških oficirjev.,
MOS ugotavlja, kako kruto bo ta ukrep prizadel številne družine. Zato tembolj obsoja ta neupravičen ukrep, ker vse te družine spričo velike stanovanjske krize ne bodo mogle najti primernega stanovanja.
MOS poziva, naj ZVU reši to vprašanje tako, da bo zadovoljilo upravičene želje zavezniških oficirjev, obenem pa pomirilo in vrnilo domove onim, ki so njihovi lastniki. Tako zahtevajo demokracija, pravičnost in človečanski čut.
Tržiške žene protestirajo zaradi plenjenja živil
Dne 9. t. m, je več kot 500 žetia iz Tržiča demonstriralo pred sedežem ZVU proti zaplembi živif, namenjenih stavku-jočim delavfem. in zahtevalo izpustitev zaprtih antifašistov, žene so protestirale tudi proti zaplembi prostorov Partizanskega doma,
CIVILNI POLICISTI SO V GORICI NA UKAZ VOJAŠKE POLICIJE NAPADLI IN TEŽKO RANILI 2 JUGOSLOVANSKA
OFICIRJA
Okrog poldne je potoval skozi Gorico z avtomobilom komisar jugoslovanskega odreda za Slovensko Primorje, Trst in Istro pri XIII. britanskem korpusu, major Despot, v spremstvu sanitetnega referenta odreda kapetana dr. Dimnika. Na vogalu neke ulice, ki pelje na korzo, jih je zaustavila civilna policija in jim preprečila nadaljevanje poti. Z druge ’ strani pa se jima je postavil čez cesto jeep ameriške vojaške policije. V kratkem'se je zbralo 12 jeepov in pet kamionov civilne in vojaške policije. Skupno s policisti se je zbrala tudi skupina fašistov, ki so takoj pričeli razbijati avtomobil. Civilna policija jih pri tem poslu ni ovirala, pač pa jim je celo pomagala. Na ukaz nekega ameriškega policista so civilni policisti z naperjenimi pištolami planili v avtomobil in s silo izvlekli komisarja odreda in zdravnika. Ko so ju
vlekli iz avtomobila, so ju pretepali s pendreki in pištolami. Komisarja odreda majorja Despota so civilni policisti s P1' štolami tolkli po glavi in mu s pendreki ranili roko. Prav tako so tudi kapetana Dimniku ranili s pištolami in pendrikj glavo in nos. Telesno so poškodovali tudi šoferja. Civilna policija je podtaknila v avtomobil dve ročni bombi. Jug0' slovanska oficirja se nista mogla ubraniti napadov civilne policije, ker s? ^ z naperjenim orožjem spremljali vojaški policisti. Po dolgem prerekanju in za' htevah majorja sò ju prepeljali na vojaško policijo, kjer so ravnali z njim3 kot ž zločincema. Vsa krvava od Prl' zadetih udarcev, so -ju zadrževali dve uri. Oba oficirja so šele po dolgem časU prepeljali v bolnišnico jugoslovanskega odreda v Gorici.
NOVA ŽRTEV FAŠISTIČNE CIVILNE POLICIJE - NOV DOKAZ PROFAŠISTIČNE POLITIKE ZVU
Civilni policist št. 144 je dne 9. avgusta t. 1. ustrelil v Gorici tov. Maraža. Tov. Maraž je šel okrog štirih popoldne po ulici XX. septembra v družbi briških mladeničev, ' ki so malo pred tem prepodili šovinistično drhal, ki je napadla slovensko gostilno. Iz zaprtega kamiona s civilnimi policisti, ki je privozil mimo skupine tovarišev, je izstopil civilni policist in hotel prijeti Maraža, ki pa se je umaknil. V tem trenutku je policist št. 144 iz razdalje Štirih metrov iz avtomatske puške sprožil proti Maražu dva strela. Streli so zadeli Maraža v glavo te* je takoj, po prevozu v bolnišnico umrl.
O tem dogodku so poluradna glasila ZVU »Giornale alleatto« in »Glas
zaveznikov« ter še nekateri drugi F' sti prinesli provokatorsko poročilo, ' katerem so hoteli naprtiti vso krivo0 Maražu, češ da je imel v roki bomb0 in da je bil ustreljen med spopada111 antifašistov z razbijaško CLN - ovska drhaljo, ko je poizkušal bežati Pred aretacijo. S tem izzivalnim poročil08' so hoteli oprati nov zločin civilne p0] licije. Civilni policisti so celo v bo1 nišnici spričo mrtvega tovarša in nje' govib svojcev hvalili morilca, češ, praf si naredil, bo vsaj eden manj.
Ustreljeni tovariš je bil dve 1R. partizan v Dalmaciji, brat pa mu Je umrl v koncentracijskem taborišču T Nemčiji.

Pod okriljem ZVU se je fašizem razbohotil
Nov krvav zločin v Gorici
Zverinski, nezakonit ift nezaslišano izzivalni napad civilne policije na gpri-ške antifašiste je terjal smrtno žrtev. Vojaška policija ZVU je s svojim vedenjem dokazala, kako zelo odobrava neofašistične podvige. V njeni prisotnosti in pod njeno zaščito so fašistične tolpe napadle predstavnike jugoslovanske armade. Civilna policija je razbila glavo majorju komisarju odreda JA za
Slovensko Primorje. Sledil je napad vojaške policije na goriški ljudski dom, kjer je aretirala vodilne osebnosti goriškega okrožja, med dvajsetimi drugimi tudi tov. Beltrama in Duica. Podžgani po fašističnih akcijah civilne policije so neofašisti razbili slovensko knjigarno in napadli in pretepli antifašiste. Ob priliki pogreba žrtve civilne policije so neofa-
šisti ponovno na najpodlejši način žali1 žalni sprevod in ga dejansko napadal’’ Kot vedno je to ZVU dopustila in tolpe so imele proste roke.
Radi takega zadržanja zaveznikov je antifašistično ljudstvo Gorice silno ogo1' čeno, kaj je dokazalo s svojimi odloči» mi nastopi. Gospodje zavezniki, kdaj sC bo to nehalo?
FAŠISTI $0 HOTELI ZAŽGATI LJUDSKI DOM
Fašistične tol{je so 10, avgusta ponoči v Gorici poskušale zažgati Ljudski dom. Že v večernih urah je skupina lCLN-ov-skih izzivačev korakala po Corsu mimo Ljudskega doma in neprestano izzivala, Okrog desetih zvečer pa je tolpa fašistov skušala vdreti v Ljudski dom, kar jhn pa ni uspelo. Zaradi tega so kasneje stavbo obkolili, vrgli v glavna vrata steklenico bencina in zažgali. Civilna policija je mirno opazovala zažiganje in navdušeno kričanje fašistov, ko so ognjeni zublji pričeli objemati vrata Ljud-
skega doma. Ko je nek mimoidoči tovariš hotel pogasiti ogenj, ga je policija odstranila in celo nameravala aretirati. Ogenj so nato pogasili tovariši, ki so bili v Ljudskem domu na straži. Fašisti pa so še naprej metali kamenje v okna stavbe in se ves čas prijateljsko pogovarjali s civilnimi policisti.
Še pred tem pa so CLN-ovci hoteli na isti način zažgati sedež Enotnih sindikatov v Via Carducci, kar pa jim tudi ni uspelo. Tudi tu policija ni intervenirala.
VIŠEK PODIVJANOSTI FAŠISTIČNE CIVILNE POLICIJE IN CLN-0VIH TOLP JE NAPAD NA ŽALNI SPREVOD
V nedeljo dopoldne je bil v Gorici pogreb tov. Maraža, ki ga je umorila civilna policija. Angloameriški vojaki in civilna policija na blokih okrog mesta Gorice že od 9. ure dalje niso puščali v mesto nikogar, ki ni imel izkaznice, da stanuje v Gorici.
Na tisoče in tisoče Goričanov se je zbralo pred bolnišnico, od koder se je ob 10. uri pričel razvijati žalni sprevod. Sprevod se je Ustavil na Travniku, kjer sta se od }x>kojnega v imenu vsega ljudstva Julijske Krajine poslovita italijanski in slovenski govornik. Žalni sprevod' je nato krenil čez Sočo proti Pevmi, kjer so pokopali pokojnika.
Organizirane fašistične GLN-ovsko. tolpe so po vsej poti napadale žalni sprevod. Celo Italijani, ki Slovencem niso preveč naklonjeni, so se zgražali nad početjem ( LN-ovskih zločincev. Na Korzu je bila zbrana tolpa fašistov, bivših pripadnikov fašistične re-
publikanske vojske, MAS, SS-ovcev in importirancev jz Južne Italije. V prisotnosti inšpektorjev civine policije in večjega števila agentov je ta tolpa metala v žalni sprevod kamenje in ga napadala s stoli. Zaganjali so se v sprevod in trgali vence. Z železnimi rokavicami in palicami so udarjali po pogrebcih, da se jih je več zgrudilo nezavestnih na tla. Policija se za te napade ni zmenila in je dajala fašistom potuho. Niti toliko se niso brigali. da bi ranjence odpeljali v bolnišnico. Policija je dopustila, da so se ‘ fašisti pridružili zadnjemu delu sprevoda in napadli ženske. Policisti, med katerimi so bili saini znani nasprotniki antifašistov in Slovencev, so se umaknili in pustili fašistom prosto pot za napadanje. Tolpa fašistov se je nato po stranskih ulicah umaknila proti Travniku in je med poslovilnimi govori ob pristojnosti civilne policije metala kamenje in pljuvala na sprevod.
Demokracija št. 11 in šolska politika ZVU
Pri obravnavanju šolskega vprašanja so na seji MOS-a ugotovili krivično ravnanje ZVU, ki je izmed 165 šol vzela 85 pravico javnosti. Sklenili go poslati ZVU odločen protest in seznaniti krajevno in svetovno javnost z vsemi zlorabami.
MOS za Trst je na seji 7. t. m. pretresal položaj, ki je nastal v tržaških slovenskih šolah po znanih drakonskih ukrepih ZVU, s katerimi se odvzema pravica javnosti desetim slovenskim šolam v mestu in devetim šolam v okrožju. S tem ukrepom je bilo tudi odpuščenih 45 učiteljev. To število je naraslo na 62 z odpustom novih 17 učiteljev v okrožju. Po dolgi izčrpni in živahni diskusiji je MOS izglasoval naslednjo resolucijo:
MOS za Tret je prepričan, da je ne-pobitna pravica vsakega svobodnega na-* roda imeti lastne javne šole v duhu svoje zgodovinske tradicije in nedavne vojne, v kateri se je narod boril za zmago demokratičnih načel.
MOS ugotavlja in obsoja nerazumljivo kršitev te osnovne pravice z ukrepom ZVU, ki jemlje značaj javnosti 19 slo venskim šolam v Trstu in okrožju. Ta ukrep je istoveten s pravo in resnično ukinitvijo šol samih.
MOS opominja, da slovensko ljudstvo odločno in vztrajno zahteva, da se mu vrnejo njegove javne šole, ki bodo po številu zadostovale njegovim potrebam ter delovale in živele v duhu idealov, ki so vodili mučenike v več kot dvajsetletni borbi proti fašističnemu režimu ter navdihovali padle in žive borce v epični vojni proti fašizmu in nacizmu, ki sta se zvezala v brutalnem zatiranju slovanskega ljudstva.
Izjavlja, da bo vse slovensko in italijansko demokratično ljudstvo v Trstu, čigar edini zakoniti predstavnik je ta Svet, v svesti si, da brani stvar demokracijo, z vsemi svojimi silami podprlo slovensko ljudstvo v borbi za popolno svobodo v šolstvu, dokler ne bo preklican neupravičeni ukrep o šolah in dokler ne bodo zopet sprejeti v službo učitelji, ki so bili odpuščeni, ne da bi bil prej uveden proti njim redni disciplinski postopek.	<
Končno mora MOS za Trst poudariti in opozorili obžalovanja vredno pristranost, ki je značilna za šolsko politiko zaupne uprave ZVU. Ta uprava ne zamudi nobene priliko, ne da bi s pogostimi in strogimi ukrepi prizadela sloven-.
sko ljudstvo zaradi njegovega upravi”0' nega nasprotovanja šolam, katere so D3' stale po prestrogem uveljavljanju zakon11 iz fašističnega režima, ki ga vsi obsojaj0’ Ista oblast ni nikoli niti z besedico <>b' sodila one šole, ki je — v nasprotju slovensko šolo, katere vzgoja se nav«’' huje samo z ideali bratstva med n aro1’1 — dajala in daje največje število udeležencev na šovinističnih demonstracij8!1, ob priliki katerih pustošijo in zažigal0 sedeže demokratičnih in ljudskih organizacij v našem mestu.
in
v
Civilna policija sodeluje Pr' tatvinah UNRRA-inega blaga
Dopisnik Tanjuga je pred dnevi obiskal šefa predstavništva Zavoda za ,z' redne nabave v Trstu, g. Boživiča, ki 111 je med drugim dejal:
»Gospod La Guardia je podal svoj0 izjavo na osnovi popolnoma točnih 111‘ formacij. Tatvine UNRRA-inega blaga z' Jugoslavijo v Trstu in coni »A« so v Poslednjem času zavzele ogromen raznia11’ Navedel bom samo nekaj najznačllnej»1 j rimerov tatvin našega blaga, katerih 11 iznesel gospod direktor Vasic v svoji |Z' javi tisku 7. t. m.:
V razdobju od 9. do 12. aprila f,1' so bili v rajonu železniške postaje s'' Andrej>—Trst nasilno odprti vagolili 'G tovorjeni z našim sladkorjem, iz k;dRr! je bilo ukradenih nad 19 ton sladkor)'' Po uradnih podatkih naših organov v P vači sta prispeta v Divačo 10. VL 27. VI. dva prazna vagona, ki so ju Trstu bili napolnili s kavo in sladkorj6!1.1, 14. junija sp nas naši organi obvesh • da je bilo na železniški postaji v ^ Sabbi pred očmi šefa postaje in ©stal0!* osebja ukradenih iz vagona m nalože111. na kamion 980 vreč sladkorja. Pri *e, tatvini je sodelovala civilna policija-leg neprestano se ]>ojavljajočih podoba' tatvin, ki so uradno ugotovljene, do daae, še nismo mogli dobiti potrebnih Pp , koV, kaj se je dogodilo s številnim1 v‘ goni, ki so bili izročeni italijanski žel® niški upravi, a še niso bili prevzeti strani naših organov v Divači.
Še mnogo slabše se dogaja s l)a!iie:l(| in vrečami s pošto, katere nam pošiljal posamezne osebe in institucije. Tud1 z tatvine teh pošiljk naj navedeni nekod primerov: Dne 3. junija je bilo ukraP. nih iz dveh vagonov 24 paketov, 4. j1; pa je bilo ukradenih lOO* vreč pošte paketov. Število ukradenega blaga se.|.. vsak dan večalo in je tako n. pr. 26- )?e lija bilo ukradeniti iz enega vagona z 29 vreč.
Karakterističen primer za stal1^0 ZVU v Trstu proti tatovom našega hlap' je, da je n. pr. civilna policija aretira ves železniški personal na postaji Sabba in ga drugi dan izpustila iz zpP0,, ter poslala na službena mesta. Zanjm8* emo ge za poedine primere in smo £ lovili, da noben tat do danes rti bi! kaznovan s kaznijo, katera je predpisa"* po zakonu, temveč so tatove zadržali a* več dva do tri dni v zaporu uti pa jih r0 takoj izpustili.
Živele naše mladinske delovne brigade, ponos ljudstva Julijske Krajine
Prva udarna delovna brigada Janka Premrla-Vojka se je vrnila
Meseci dela, ki jih je preživljala «uadiniska Vojkova brigada Julijske lorr,11SVlla Pro;ii Brčko-Banoviči, so poli,/. kak« je mladini, da je že ko-iti/ n,|el'eCa skupnega dela pri gradnji «ge. Vendar se v njih srcih ob misli, j s<) epravili svoje delo še v krajšem jim je bil. odmerjen, zbudi po-11» .m, e ve®ia zavest do dela, do skupka dela pri obnovi domovine, n-.. ^ delom nasipa so začeli že 1. ju-i,;ia Ml končali 24. junija. V nasip je J w «uvožene 6320 m» zemlje. V tem ajtV<; bil0 delu 5767 mladincev in iiadink. Delali so skupno 34.202 delov-
Xpl Mf’.Ko je bil nasip narejen, je pri-iar,,. .biada z gradnjo mostu preko re-'i. iuile- Belo bi se moralo po inženir-111 Programu začeti 14. junija in .kon-„ 1 “O- avgusta. A vse delo je bilo bitavTno. 0,1 25- junija do 27. julija. .] ‘^ da je bila konstrukcija položena ;>t uj avgusta. Talco 'je bil most končan mr.., Ì. Pred postavljenim rokom. Na IVin	bilo izvršeno sledeče delo:
l;,,i. 1,1 izkopanih temeljnih jam, 1400 m betoniranih temeljnih jam. 45 ar, • 111 • ai'miranega betona in 850 nr mranega betona v jami. Za izkopa-iJi m betoniranje temeljnih jam je ,i P, potrošenih 39.168 delovnih ur in .■ i je Yes ta 0588 mladincev, n,/. .^Panju gramoza iz Tinje je bilo 1„, ablienih 21.054 delovnih ur in de-nr/	mladincev. Najvežja ovira
Minali U	Prrdsk» vode v temeljnih
F?Peli dela pred odrejenim rokom V„1 .'sl v srlavnom od sledečega: odlična o(]|la 111 ladine Julijske krajine pri delu. li'.00113 organizacija dela. zadostna ko-n a Potrebnega materiala in strokov-,i laxPoreienost mladine pri delu, tako trni1U ^tal niti en mladinec brez po-mega strokovnega sveta.
. .	5.v V8* mladinci so pokazali pri delu
'tl^jo. voljo in Iposobhost. Najboljši ka/'i-1101’	80 se/pri delu najbolj: iz-
n» 1 *’ so danes iflariMki dela. Naj jih 1,0 /rsti naštejem co
,, Pogišii Rudolj, roj. 1913, iz okraja ^operjslii-a ' Franc, 1918, Žabče - Ilir-tpn-. B'Strica; Ogrizek Vinko, 1922. Ma--- la Vas — Postojna; Leban
kub.
kub.
Rajko,
u!B Rakovec - Tolmin; Bizjak Rado, i.: j" j 1 otpfie — Ajdovščina; Abram Mali/', 'j-d' Koper; Radela Silvester. 1923. f, - Koper; Volčič Alojz. 1907. P vij n Ajdovščina ; Leban Stanko. nir„' Rak»''«' — Tolmin: Sedevčič Da-/	Banjšicč — Grgar; šušnian
i,/1.,?’ 1924, Sedovec — Grgar; Dober-]»,'u Viktor. 1927, Koper; Budnič Fr., ai.; 1 rega rje — 11. Bistrica; Trnovec ■|Z’ ‘921, Grgar; Valentinčič Avgust,
1923, Idrija pri Bači — Tolmin; Leban Ciril, 1911, Modreja — Tolmin; Krapež Franc, 1923, Ajdovščina; Blažič Alojz, 1912, Krepolješelo; Pernarčič Albert, 1923, Nabrežina; Uršič Ivan, 1912. Gorjansko — Komen; Iskra Ivan, 1918, Če-povan — Grgar; Bitežnik Cvetka, 1923, Ravne — Grgar; Alč Jožef, 1923. Idri-ja;\ Lipušček Mirko, 1930, Idrija pri Bači —•Tolmin; Cigoj Jože. 1924, Črniče ,— Ajdovščina. — Kvantitetno najboljši rezultat je dosegel Iskra Franc in kvalitetno Bizjak Rado, katera je kot taka priznal Glavni štab del. brigad.
V delu, ki so ga vršili pod inženirskim vodsvom, so se nekateri mladinci popolnoma izučili raznih strok. Mladinci, ki pred svojim prihodom v Brčko niso bili vešči v delu pri razuiji strokah, so danes, po svojem prihodu v domače kraje, strokovnjaki. Tako bodo lahko k obnovi svojega kraja veliko do prinesli.
Z delom in stremljenjem po čim več in čim bolj uspešno opravljenem delu. pa se je rodilo tudi tekmovanje. Pravilno razumevanje je ustvarilo tovariško, socialno fekmovanje. Tekmovalo se je povsod in med vsemi. Tako so tekmovale med seboj brigade, tekmovale so čete in tekmovali so posamezniki. Iz tekmovanja se je tudi rodilo uspešno delo te brigade.
Snemanje brigadne zastave
Vojkova brigada proglašena za udarno
zel 1 l^aRa, ki se je že v začetku dela 'zkazala, je pri delu nasipa prelivi, 0(1, klavnega štaba delovnih brigad l,,.:	Pohvali; 21. julija pa je Vojkova
102 i- prejela udarniški naziv. Izmed V ',n«a<R ki so delale jia progi, si ie Dret ia brigada priborila 10 dnevno jod no zastavico. Prejem te zastavice “vršil na slavnosten način. PiT-n„ R* I6. “od minerske brigade. Mladi-zasii>,vlnl,k »tinerske brigade je izročil . 'K'o svojinu komandantu, ki jo je
nato dal komandantu Vojkove brigade. Ta pa jo je izročil mladincu-udarniku svoje brigade. Tako se je 1. avgusta izvršila predaja 10 dnevne zastavice Vojkovi brigadi, ki jo ie obdržala do svojega odhoda.
S tem, da je prejela mladina Primorske 10 dnevno zastavico, ie dokazala,'da je pri delu enakovredna ostali mladini Jugoslavije in zato zasloži, da živi skupno z njo v okviru Titove Jugoslavije.
Na poti od Brčkega do domačih krajev
va k,.-0’ ik' f111 'e imela izvršiti Vojko-sece a1.1 ’ ie '‘Ro določeno za tri mete In- Ì u<Iarniškiim delom je mladina 'gade opravila delo v dveh mese-
cih iai zalo je bilo njeno bivanje v Brčkem skrajšano skoraj za en mesec. Tako je prišel dan, ko se je brigada odpeljala iz Brčkega. Ob odhodu je mla-
dince in mladinke poleg veselja, da se vračajo domov, prevzemala tudi žalost nad tem, da zapuščajo kraje, kjer so se naučili skupnega dela in videli uspehe takega dela. 24 km, od Bijele do Brčkega, so se peljali po progi, ki so jo pomagali graditi. V Sloveniji ie brigada obiskala mladino, ki dela pri regulaciji Pesnice. To je največja akcija slovenske mladine, kjer dela 8 brigad. Sprejem je bil prisrčen. V medsebojnem razgovoru so se pogovarjali o načinu dela, o življenju v brigadi in podobno. Ogledali so si tudi kraj sam. Delali so 3 in pol ure in v tepi času so odmetali 280 m3 zemlje. Po zopetnem prisrčnem slovesu se je Vojkova brigada odpeljala proti Ljubljani.
Sprejem v Ljubljani- se je razvil v mogočno manifestacijo. Sprejeli so jih člani GOZMS s tov. Gašperičem, člani MOZMS, tov. 1,0901, član SNOS-a in zastopnik IV. armade, ki jifii je tudi podaril zastavo.. Potem so prihajale razne delegacije mladine iz različnih četrti mesta Ljubljane in nosile Vojkovi brigadi darila. Po prijetnem večeru, ki ga je primorska delovna mladina preživela v Ljubljani, je v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne krenila proti Postojni.
Komandant brigade tov. Cetina Mirko, namestnik komandanta Mervič Franc
V Postojni je primorsko ljudstvo prvič pozdravilo svoje mlade junake na polju dela in obnove. Na postaji v Postojni jih je čakala ogromna množica s predstavniki vseli oblasti in organizacij. S postaje je množica z godbami spremljala brigado do trga, kjer je bil slavnostni sprejem. Prvi ie pozdravil brigado tov. Regent v imenu Komunistične partije Julijske krajine in v imenu Poverjenišva PNCO za Slovensko Primorje. Za njim jih je pozdravil zastopnik- vojske ter v imenu OOZAMJK tOA". Fanika Marušič. Vsem se je za prisrčen sprejem zahvalil namestnik komandanta brigade tov. Mervič France-Igor.
Sprejem brigade v Postojni je bil res veličasten in dostojen brigade rJanka Premria-Vojkaki je v znak priznanja za svoje delo na Mladinski pi-md dobila od IV, Armije zastavo z napisom: Udarni brigadi Julijske krajine -— Vojna bolnica IV. Armije. Za svoje požrtvovalno delo na Mladinski progi pa je dobila še naziv »Prva udarna brigada«. Ob prihodu, med sprevodom tal na trgu v Postojni, je mladina obsipavala brigado s cvetjem. Po sprejemu na trgu je mladina z godbo na čelu spremljala brigado v hotel Jama, kjer so člani brigade dobili zajtrk, med katerim je igrala vojaška godba. Po zajtrku so si ogledali jamo in ob 2. uri je bilo kosilo. Iz Postojne so se vrnili člani brigade v centre svojih okrajev, kjer so jih še posebej sprejeli.
Videli smo člane brigade in smo z njimi govorili. Me-I njimi je tudi nekaj mladincev italijanske narodnosti Primorska sme biti ponosna nanje. Mladina se je vrnila fizično, duševno in moralno zdraA-a. To je naša zlata udarna moč in bodo doma nedvomno tvorili središče naših mladih in starih udarnih sil, kakršnih potrebuje domovina pri svoji obnovi.
Poverjeništvo PNOO bi jih rado poslalo za nekaj dni na odmor v Porto-rože, pa so člani brigade sprejeli predlog, naj se za oddih določena vsota izroči fondu za obnovo.	•
Bodite nam, udarniki, pozdravljeni na domačih tleh. Ljudstvo in domovina vas ne bosta pozabila.
25. avgusta se bo brigada udeležila »Parade delat v Ajdovščini, ob zaključku Titovega tekmovanja.

Delovno taborišče v Bijeli
Delo in pomen brigade
V	Bijeli, mali a asici, je imela brigada svoje taborišče. Pod . šotori je bil skromen in obenem veličasten dom te družine, ki je delala za skupnost, za čimprejšnjo obnovitev velikega doma — domovine, v katerem bo nova družina zaživela lepše in srečnejše življenje.
Komaj je jutrauji svit pokril zemljo, že je v taborišču zaživelo življenje. Do 6. ure, ko se ie izvršila izmena, so bili že vsi gotovi. Pričelo se ie delo. Pri gradnji nasipa so delali v dveh izmenah, pozneje, pri gradnji mostu pa^ v štirih izmenah. Po delu so se Au-šile kulturne, fizkulturne in vojaške ure
Življenje v brigadi je bilo zelo pestro. Skoraj vedno, so si brigade med seboj izmenjavale obiske in si darovale različna darila. Prihajale so razne delegacije množičnih organizacij in jim prinašale pakete. Ob nedeljah pa so redno -prihajale vojaške delegacije.
V	takem okolju je veselje do dela v | mladini vedno bolj raslo. Pričelo se je ; tekmovanje med četami za četno zasta- ! vico. S tem pa ie rasel v mladini tudi tekmovalni duh in volja.
Politično vzgojo je dobivala mladina v «talnih krožkih in na raznih predavanjih, kjer se je spoznavala s tekočimi in najvažnejšimi dogodki, ki se danes dogajajo v svetu in še posebno ontani, ki se tičejo Julijske krajine. Na raznih predavanjih so se spoznavali z različnimi, praktičnimi predmeti. Prejemali so tudi različne pouke strokovnega znanja. A še najbolj so se vzgajali sami na terenu, kjer so si pod dobrim vodstvom pridobili mnogo strokovnega znanja. Najbolj so se razživeli v fizkulturi in na prosvetnem polju. Igrali so razne vrste športa, prirejali tekmovanja itd. Uspehe kulturno prosvetnega dela pa so pokazali na raznih mitingih, ki so jih prirejali samostojno, ali pa skupno z drugimi brigadami.
Z delom, in to z uspešnim delom, ie mladina Julijske krajine na najbolj živ in odločen način dokazala vsemu svetu, da noče več živeti pod imperializmom, da hoče uživati pravo, ljudsko demokracijo edino v Titovi Jugoslaviji. Odvrgla je od sebe vse mračnjaštvo fašistične vzgoje. Pokazala je, da hoče živeti le v tisti državi, v kateri mora živeti kot narod iste krvi in ker ji je edino v tako urejeni demokratični državi, kot je Jugoslavija, možen nadaljnji uspešen razvoj in življenjski obstoj.
Z graditvijo »Mladinske proge« sc je gradila trdna povezanost in enotnost jugoslovanskih narodov in ostalih demokratičnih narodov sveta. Utrjevala se je
Stenčas Vojkove brigade v delovnem taborišču v Bijeli
vez, ki veže narode v stremljenju za istimi cilji. Le z bratstvom in medsebojno pomočjo, ki se ie krepila pri gradnji le proge, bomo prišli in privedli narode sveta, da <e bodo med seboj pobratili, da ne bo med. njimi več nacionalnih mrženj, da bodo živeli v srečnejšem svetu, kot so živeli do sedaj.
Mladinci in mladinke, ki so delali pri gradnji »Mladinske proge«, so nam prvi pokazali to pot Posnemajmo jih, dh vsi, prav vsi pokažemo pravilno pot narodom sveta. V kratkem odide na progo nova brigada. Pohitimo v njo z delovnim poletom, s kakršnim je šla gradit progo v Brčko »Vojkova brigada«. Ne zamudimo te prilike, da na najodloč-nejši način danes, ko se odloča usoda Primorske, oonovnp dokažemo zahtevo po priključitvi k Titovi Jugoslaviji, po združitvi z resnično demokratičnimi narodi te nove, srečne, Titove Jugoslavije
Se sicer šo najdejo nekateri, zlasti med duhovščino« ki kritizirajo m omalovažujejo tako delo. Vojkova brigada jim je jasno pokazala, kakšne uspehe se doseže s skupnim delom. Upamo, da bodo tudi ti ljudje nekoč spregledali in skupno z nami poprijeli za krampe in lopate, za delo, da bodo tudi oni nekaj doprinesli k obnovi svoje domovine.
LJUDSKO SLAVJE V ČEP0VANU
Mladinke neso sliko maršala Tita na čelu sprevoda v Čepovan
TAKO TEKMUJEJO NAŠE VASI
Na Erzelju in v Gaberjah je zagorela elektrika
Vasica Erzelj je ena izmed najbolj delavnih vasi Vipavskega okraja. Za Titovo tekmovanje so si zadali halogo, da bodo vas elektrificirali. Bilo je treba pripraviti prav vse stvari. Vaščani so začeli zbirati prostoAoljne prispevke, pripravljali sami material, kopali jame in vozili drogove skupaj. Po dveh mesecih neumornega dela je na Erzelju zagorela električna luč. Ob tem velikem prazniku ljudskega dela so napravili ljudje obračun. Skupno so porabili za delo 51.850 prostovoljnih delovnih pr, postavili so 107 drogov, kupili za 206.000 lir električnega mate-
riala. gradnja kabine in napeljava toka jih'je stala še 91.800 lir. Pri delu se je posebno izkazal 'tovariš predsednik KNOO Ferjančič, ki je s svojim požrtvovalnim delom dajal vzgled in vzpodbudo ostalim vaščanom.
7. julij bo ostal neizbrisen v zgodovini naše vas, J a dan so zagorele v Gaberjah prve žarnice. Tako je izjavil možak iz Gaberja ko je pripovedoval, da so si tudi oni zadali nalogo elektrificirati vas. Za delo so porabili 5300 delovnih prostovoljnih ur in 300.000 lir, ki so jih zbrali s prostovoljnimi prispevki.
Kar so strokovnjaki predvideli za dva meseca, smo mi opravili v dveh dneh!
V Postojni so prav v sredini mesta vse do pred kratkim stale ruševine bivšega hotela »Krona«, ki je zgorel leta 1940. Te ruševine ne samo, da mestu niso bile baš v okras, marveč so tudi predstavljale resno nevarnost za vse, ki so se kretali v njihovi bližini.
Mnogokrat se je v Postojni razpravljalo o odstranitvi teh ruševin, vendar stvar ni prišla z mrtve točke, ker so razni »strokovnjaki« dosledno zatrjevali, da je za samo rušenje potrebno tlelo vsaj dveh mesecev ter da morajo to delo opraviti strokovno izvežbani ljudje.	,
Končno so se v Postojni našli »nestrokovnjaki«, ki niso bili istega mnenja kot »strokovnjaki«, ter so v okviru prostovbljnega dela due 13. t. m. pri-
čeli z rušenjem te stavbe. In glejte čudo: kar bi »strokovnjaki« opravili v dveh mesecih, so »nestrokovnjaki« opravili v dveh dneh! Ti tovariši so se dobro zavedali, da nas le še malo dni loči od zaključka trimesečnega Titovega tekmovanja, v katerem moramo delati in ne razpravljati. Vse delo so opravili z veščim miniranjem, pri katerem so se najbolj izkazali tovariši: Hajna Viktor, Kruh Jernej, Burger Matko in Vidmar Ivan. Delu je pa ves čas prisostvoval tudi komandant prostovoljnega delovnega bataljona tovariš Turk Rajko.
Ni še bila ogromna dvonadstropna stavba dobro porušena, ko se je že vrgel na delo prostovoljni delovni bataljon, ki je trdno odločen odstraniti ruševine že do 25. avgusta
OD TEDNA. DO TEDNA
POL MESECA MIROVNE KONFERENCEV PARIZU. FAŠISTIČNI TERÒR V CONI A S PODPORO ZVU NARAŠČA. OB OB-LETNICI PRVEGA KONGRESA LJUDSKE FRONTE JUGOSLAVIJE IN 111. ZASE-DAN J A AVNOJ-A
ANGLEŠKA IN AMERIŠKA DELEGACIJA SKUŠATA NA MIROVNI KONFERENCI SABOTIRATI SKLEPE SVETA ZUNANJIH MINISTROV.
Po dolgi diskusiji o postopku na mirovni konferenci je bil sprejet sklep, ki pomeni veliko napako. Odbit je namreč predlog Sveta zunanjih ministrov, da bi vse sklepe sprejemali z dvetretjinsko večino in namesto tega bodo predloženi Svetu tudi tisti sklepi, ki bodo sprejeti z enostavno večino. Sovjetska, jugoslovanska in nekatere druge delegacije, so odločno branile prvi predlog; glavno krivdo, da predlog Sveta ni bil sprejet, pa . nosita angleška in ameriška delegacija, ki sta sabotirali sklep Sveta, v katerem sta tudi ti dve državi članici. — Sklep konference ignorira potrebo soglasnosti vseh držav in vzpodbuja tiste, ki hočejo izpodkopavati mednarodno sodelovanje in jih ne zanima uspeh konference, temveč njihovi skupinski interesi. V mednarodnih odnosih tako postopanje ne vodi do ničesar dobrega in škoduje avtoriteti konference.
Nekateri krogi kažejo tudi težnje, da bi konferenco umetno zavlekli. Francoski tisk priobčuje celo govorico, da bo konferenca sredi septembra, ko bo zasedala Glavna skupščina Združenih narodov, prekinjena. S takimi zakulisnimi manevri skušajo skovati spletke v škodo konference.
Po dolgi diskusiji so sklenili, da se pozovejo na konferenco s posvetovalnim glasom Albanija, Kuba, Mehika in Egipt.
DOLŽNOST ZAVEZNIKOV JE, ČE ŽE NE SMATRAJO ZA POTREBNO BRANITI JUGOSLAVIJO, DA VSAJ BRANIJO MIR, PRAVICO IN RESNICO
Kot zastopnik bivše sovražne Italije je na mirovni konferenci govoril De Gasperi. Izjavil se je proti omejitvi oboroževanja, zahteval priključitev Trsta in velikega dela Julijske Krajine k Italiji, predlagal, da bi se vprašanje Julijske Krajine odložilo za eno leto in bil je proti temu, da bi se z italijansko mornarico postopalo kot z vojnim plenom.
Na De Gasperijevo izjavo je v imenu Jugoslavije odgovoril tov. Edvard Kardelj. Dejal je, da je prav ta izjava dokaz, da skuša današnja Italija z neresničnimi trditvami obdržati stare imperialistične težnje tudi v bodoče. Odgovornost za vojno nosi italijanska država kot takšna, njen predstavnik pa brani tu tisto politiko, ki je privedla do sedanje italijanske katastrofe. V vprašanju Julijske Krajine in Trsta je De Gasperi z izmišljenimi in ponarejenimi trditvami skusa zopet doseči, da bi bili ti kraji priključeni k Italiji, predstavljali novo leglo imperializma. Jugoslavija je proti vsakemu poizkusu odlaganja rešitve obmejnih vprašanj. Dolžnost zaveznikov je, če že ne smatrajo za potrebno braniti Jugoslavijo, da vsaj branijo mir. pravico in resnico.
KDO JE FAŠIST, BO NA DLANI, ČE VEMO, KDO SEJE MRŽNJO MED NARODI, IN KDO SO TISTI, KI NAPADAJO SLOVENSKE IN ITALIJANSKE ANTIFAŠISTE V CONI »A«
Fašistične tolpe, četniki, ustaši An-dersove bande, civilna policija in vojska ZVU ropajo in terorizirajo antifašistične množice v coni »A«. Vrhunec podlih zločinov predstavljajo ponovni oboroženi napadi na oficirje odreda Jugoslovanske armade, ki so jih na yk®* vojaške policije izvedli civilni policisti v Gorici, in umor antifašističnega borca Ladislava Maraža. Ti zverski, protizakoniti in nezaslišano izzivalni napadi so povzročili nepopisno ogorčenje ljudstva Julijske Krajine. Poleg tega je vojaška policija aretirala tudi tajnika 00 SIAU za Goriško, tov. Beltrama, ^člana odbora tov. Dujca in več drugih voditeljev antifašističnih organizacij.	, ,	. ,	,
Izvršni odbor SIAU je dal tisku dalj-Šo izjavo glede vseh nasilij ZVU nad slovenskim in italijanskim ljudstvom n glede Bowmanove definicije, kdo je la-šist. Izjava končuje: »Definicija kdo je fašist, bo na dlani, če vemo, kdo seje mržnjo med narodi, iz katerih vrst prihaja nestrpnost proti slovenskemu jeziku in napisom ter kdo so tisti, ki napadajo slovenske in italijanske antifašiste in požigajo antifašistične ustanove.«
Ljudstvo Julijske Krajine je prepričano, da je edina rešitev, ki jo odločno zahteva, v priključitvi celotne Julijske Krajine s Trstom k Jugoslaviji.
LETO DNI PO PRVEM KONGRESU FRONTE JUGOSLAVIJE IN PO TRETJEM ZASEDANJU AVNOJA JE JUGOSLAVIJA DOSEGLA VELIKE IN ZGODOVINSKE USPEHE
Te dni je preteklo eno leto po I. kongresu LFJ in po BI. zasedanju AVNOJ-a, ki se je preimenoval v Začasno ljudsko skupščino. Na I. kongresu LFJ so osnovali enotno politično vodstvo narodov Jugoslavije, izvolili glavni odbor s predsednikom maršalom Titom in sprejeli statut ter programska načela LFJ. Na ta način so se združile v borbeno politično zvezo jugoslovanskih delavcev, kmetov in delovne inteligence vse demokratične skupine in str/mke in se je okrepilo bratstvo in enotnost narodov. LFJ je danes mogočen vzvod, ki pospešuje obnovo in izgradnjo FLRJ, je pod vodstvom Ljudske fronte Jugoslavije, njene hrbtenice Komunistične partije Jugoslavije in modrim vodstvom maršala Tita dosegla zavidljive uspehe na gospodarskem, političnem in kulturnem pod ročju. — III. zasedanje AVNOJ-a, ki se je preimenoval v Začasno ljudsko skupščino, je pripravilo vse potrebno za volitve za ustavodajno skupščino, kjer je
ljudstvo izreklo dokončno besedo o svoji državni ureditvi. Sprejeta je bila tudi vrsta zakonov, s katerimi so se utrdili temelji resnično ljudske demokratične države. — Če danes pregledujemo delo I. kongresa LFJ in III. zasedanja AVNOJ-a, ugotovimo velike in zgodovinske uspehe. Kongres je omogočil še večjo mobilizacijo ljudskih množic v obnovi in izgradnji, zasedanje pa je postavilo osnovne upravne oblike za izgradnjo ljudske države. Pred delovnim ljudstvom Jugoslavije se kažejo obrisi bodočega srečnejšega življenja.
V	Sloveniji se bo 21. t. m. pričela razprava proti izdajalskim sodelavcem z okupatorjem in vojnim zločincem Leonu Rupniku, dr. Gregoriju Rožmanu, Ervinu Rosenerju, dr. Mihi Kreku, Milku Vizjaku in dr. Lovru Hacinu. Vsem obtožencem, razen dveh V odsotnosti, je že izročena obtožnica. Imenovani so branilci, za katere so se obtoženci sami izjavili.
REAKCIONARNE SILE STOJIJO V NAPREDNIH EVROPSKIH DRŽAVAH PRED SODIŠČEM, V LAŽ1DEM0KRATIČNIH DRŽAVAH PA SO NA OBLASTI IN STRELJAJO RESNIČNE DEMOKRATE
Pred vojaškim sodiščem Poljske se vrši razprava proti poljskim terorističnim organizacijam »Narodowe syli zbrojne« in »Organizacie polske«, ki so po osvoboditvi z diverzantskimi akcijami in sabotažo nastopale proti političnim in gospodarskim ukrepom poljskega demokratičnega režima. Dokazano je tesno sodelovanje teh ilegalnih terorističnih organizacij z generalom Andersom in mednarodno reakcijo, ki so ji služile kot agenti inozemske obveščevalne službe. — Na seji Ljudske skupščine Albanije je predsednik Enver Hodža predložil načrt zakona o organizaciji ljudskih odborov, ki pomeni nadaljnjo graditev ljudske države. Skupščina je tudi z vzklikom ratificirala pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči z Jugoslavijo, ki je z Albanijo v najiskrenejših prijateljskih odnosih.
Vlada Grčije se pripravlja, da ponaredi rezultate plebiscita o vprašanju kraljevine, ki se bo vršil 1. septembra. Izdali so zakon o odpustitvi vseh državnih uslužbencev, ki so sodelovali v decembrskih dogodkih leta 1944 na strani EAM-a. Kot višek terorja monarho-faši-stov pa danes grška vojska, oborožena od Anglije, nastopa v velikih operacijah proti demokratičnemu prebivalstvu, ki se fe pred terorjem umaknilo v hribe. Polovico teh vojaških oddelkov vodijo grški oficirji, ki so sodelovali v izdajalskih kvizlinskih edinicah in spremljajo jih tudi angleški zvezni oficirji.
VSE PRIZNANJE JUGOSLAVIJI, KJER NI ČRNE BORZE, ZA PRAVIČNO RAZDELITEV UNRRA-INEGA BLAGA
V	Ženevi se vrši V. zasedanje UNRRA-e. Na otvoritvenem zasedanju je sekretar organizacije Združenih narodov izjavil, da je naloga UNRRA-e, da na socialnem polju dopolni napore v Parizu za sklenitev mirovnih pogodb. — Generalni direktor UNRRA-e La Guardia je izjavil, da v svetu še vedno vlada kri-
za v prehrani, ki bo trajala še do žetve v letu 1947. Vse priznanje pa je dal Jugoslaviji, kjer ni črne borze in se blago pravično razdeljuje. Poročal je tudi o tatvinah UNRRA-inega blaga v tržaškem pristanišču in je zahteval, da spremljajo blago iz pristanišča do Morganove črte oborožene straže. Jugoslovanska delegacija je poudarila potrebo po nadaljevanju dela UNRRA-e v prihodnjem letu.
Z IMPERIALISTIČNIMI TEŽNJAMI PO NADVLADI NAD DRUGIMI NARODI SE SKUSAJO REAKCIONARNE SILE ZAHODA ZAVAROVATI PRED INFLACIJO — PRI TEM PA SE POJAVLJAJO MED NJIMI SAMIMI NASPROTJA
Predsednik Združenih držav Amerike je pri pregledu proračuna za leto 1946-47 izjavil, da je inflacija še vedno najvažnejši problem ZDA in da je naloga vlade preprečiti, da bi se prehod iz vojne proizvodnje na mirnodobno spremenil v špekulativni uspeh, a za tem v polom, kot je bilo leta 1920. — Ameriški velekapitalisti pa želijo, da bi UNRRA to leto končala z delom, ker vidijo v trpljenju prebivalstva evropskih držav možnost, zagotoviti si finančne koncesije in gospodarsko nadvlado. — Ameriški tisk prinaša tudi vesti o vse večjem prodiranfii ameriškega kapitala na Bližnji in Srednji vzhod. Tako skušajo n. pr. ameriške družbe dobiti koncesijo za izgradnjo elektrarn v Egiptu in za izgradnjo cest v Afganistanu.
V Iranu se vršijo priprave za parlamentarne volitve. Vodilne demokratične stranke se borijo za politično neodvisnost Irana in demokratične reforme. Reakcionarni elementi pa izvajajo preganjanje demokratičnih organizacij. Angleške čete pa se bližajo iranski meji zaradi »zaščite britanskih življenj in premoženja«. V političnih krogih Irana so zaskrbljeni v zvezi z možno britansko intervencijo v južnem Iranu pod izgovori, da bi mogla biti imovina anglo-iranske petrolejske družbe v nevarnosti. Zanimivo je zlasti,. d« se ti premiki vršijo prav pred volitvami v Iranu! — Načrt razdelitve Palestine na štiri pokrajine odkriva angleške težiije po utrditvi na Bližnjem vzhodu. Nezadovoljstvo množic Palestine je doseglo tako mero, da so britanske oblasti sklenile'zatreti jo z oboroženo silo. — V Indiji je nastopila krepitev močnega vsenarodnega valovanja, ki. je bilo začasno desorganizirano zaradi manevrov misije angleške vlade in politike kompromisa iz vrst višjih indijskih razredov. Danes se množijo v Indiji množične stavke in na zasedanju Muslimanske lige so številni delegati zahtevali, da se proglasi britanski imperializem za glavnega sovražnika. Predsednik stranke Kongresa Pandit Nehru pa je izjavil: »Zapustite Indijo!«
Med nizozemskimi četami in oboroženimi odredi Indonezijcev, ki so se izkrcali na otoku Bali«, se vodijo težke borbe. Avstralija zahteva popolno kontrolo Nove Guineje s pravico, da izgradi tam vojna oporišča, za kar po mandatu Društva narodov ni imela pravice.
Tudi med zahodnimi državami se kažejo nekatera nasprotja. Gotovi krogi Anglije uporabljajo ameriško posojilo zato, da konkurirajo na svetovnem trgu z ameriškimi gospodarskimi proizvodi.
F1ZKULTUR A	/
TEKMOVANJE ZA FIZKULTURNO ZNAČKO »ZREN< SE JE PRIČELO
Po vsej Jugoslaviji so se fe dni zaključile prijave fizkuHurnikov za tekmovanje značke ZREN.
Kaj je ZREN? Tekmovanje za značko ZREN (za republiko naprej), je fiz-kulturno tekmovanje, ki ima za cilj postopno in vsestransko vzgojo najširših množic, mladine in delovnega ljud-
stva, ki ima za cilj vzgojo in zdravje ljudi, da postanejo aktivni graditelji republike, budni in dobri čuvarji naše lepe in ponosne domovine.
Vsak fizkulturnik, vsak zdrav in sposoben član naše domovine mora postati tekmovalec za fizkulturno značko ZREN. Vsak mladinec in vsaka mladin-
ka, vsak aktivist in tudi vsi odrasli morajo postati tekmovalci za značko ZREN, ki ima štiri stopnje: 1. mladinska značka za mladince in mladinke od 15. do 18. leta; 2. bronasta značka; 5. srebrna značka; 4. zlata značka.
Tekmovalci za značko ZREN se delijo v štiri skupine, in sicer:
A)	od končanega 15. do končanega 18. leta:
B)	od 18. do 53. leta;
C)	od 33. do 40. leta;
D)	od 40. leta naprej.
Tudi mi bomo tekmovali za fizkul-turno značko ZREN, tudi pri nas na Primorskem mora biti čim več kandidatov za to značko. V teh dneh bodo prejela vsa fizkulturna društva in okrajni fizkulturni referenti vsa podrobna navodila in tiskovine za tekmovanje in bomo pričeli tekmovanje t. sept. 1946, ki bo trajalo do 1. avg. 194".
V čem bomo tekmovali?
Tekmovanje je sestavljeno iz sedem skupin in vsaka skupina ima različne discipline. Vsak tekmovalec mora tekmovati v I. skupini v vseh desetih disciplinah; v skupini od li. do VII. pa si mora izbrati iz vsake skupine tisto disciplino, kjer misli, da bo po svojih zmožnosti dosegel minimalne rezultate, ki so predpisani.
Danes si oglejmo prvo skupino, kjer nuya tekmovalec tekmovati v vseh panogah!
Mladinci in mladinke!
Pristopimo takoj k množični Pr'" pravi, da si pridobimo značko ZRLA-a-Vnesimo tekmovanje za fizkulturtw značko v program naših splošnih te -movanj. a obveze o sodelovanju nna dine v tem tekmovanju v naše splosu® obveze.	Maks Gruden
Obvestilo
fizkulturnikoin, ki se bodo udeležili izleta
Okrožni fizkulturni odbor za Vzhodi1® Primorsko objavlja sledeče: Z ozirom razpis tekem in nastopa za 24. in_ jj. gust se posamenzi okraji niso držah m no razpisa in niso prijavili v zadostne številu fizkulturnike za nastop in teku • Opozarjamo vse fizkulturnike, zlasti on srednješolce, ki se nahajajo na P*)0 ..0 cah v drugem okraju, da se takoj J*v’i za nastop v okraj, kjer se trenutno na jajo, in se ob nastopu javijo «vojen okrajnemu referentu. ■
Tekmovalci za ljudski peteroboj m®; rajo biti na iffestu dne 23. avg. zvel' ! oslali tekmovalci dne 24. avg. do l-.U > vsi fizkulturniki, ki bodo nastopni . sodelovali v paradi, pa dne 24. avg. “ i pozneje do 4. ure popoldne, ker bo 5. uri že zbirno mesto za Keliera »01pm telovadišču FD »Ajdovščina«. V oma se držite navodil, ki ste jih že prejeu.
KULTURA
Ljubljanska opera se je poslovila
11. t. m. zvečer so se v Portorožu v hotelu Palače zbrali delegatje iz vseh okrajev Vzhodno Primorskega okrožja, da se ponovno zahvalijo ljubljanski operi za gostovanje in da izrazijo željo naših ljudi, da nas ljubljanska opera še kdaj, še večkrat obišče. — Zastopniki okrajev so v pristnih primorskih narodnih nošah pričakali goste, ki so se vrnili s svojega zadnjega gostovanja na tej turneji. Takega sprejema, toliko prisrčnosti gostje brez dvoma niso pričakovali, dasi so na Svoji turneji že celo vrsto najpriSrč-nejših sprejemov. Posamezne delegacije z okrajev so izročile simbolična darila članom ljubljanske opere. Idrijski okraj je, podaril skrinjico z rudo živega srebra, tolminska dekleta so izročila z vedrim nasmehom brhkih planink pozdrav tolminskih hribov, to je hleb' domačega sira in šopek svežih planik, Vipavci so podarili sodček vipavskega vina in svežo trto ž največjim grozdom, kar so jih našli po vipavskih vinogradih. Grgarci so jim podarili umetniško sliko goriškega gradil z besedami:	Poglejte tovariši, to je
grad našega mesta Gorice, ki še ni tako svobodna, kakor je naša Ljubljana, toda s prav tako pravico, kot vihra na ljubljanskem gradu naša jugoslovanska zastava, s prav tako pravico mora vibrati jugoslovanska zastava na gori-škem gradu. Eno najlepših daril je bil kapnik iz Postojnske jame na umetniško izdelanem podstavku, v ka-
terega so zarezali spominske bese ' Bistriška delegacija je prinesla P10.	'
ki jo izdeluje z naporom naših riel. cev obnovljena tovarna Falersa. n<l tero so naslikali simbol svobode P® rokrako zvezdo in lovorjev venec. n. peljska dekleta so prinesla pristno mačo istrsko šunko. Istrijanke i* « perskega okraja v slikovitih ,.'a'j0 nošah pa so podarile malo jadrn ’ simbol svobodne plovbe po našem J, dramskem morju in pa cele vrtove r .| Vsi delegati so ob predajanju da povedali, da jih pošilja ljudstvo z a ročilom. naj povedo tovarišem iz Lj11^ Ijane, da primorsko ljudstvo, dela, gradi .da obnavlja ne samo donio ’ ampak tudi svojo kulturo in ProS,ve jé proti kateri je fašizem uajbrutalncj nastopal.	(0.
V imenu gostov se je zalivali1 variš Anžlovar, ki je pred vsem glasil, da bodo člani opere ponesli J' ,, bogata »poznanja domov, da bodo « vse od sebe, da duh primorske bori1 ^ nosti in delavnosti najde odmeva vseh oblikovalcih dramske in oper umetnosti v Ljubljani. »S seboj b0,11',. ponesli nepozabne spomine, s seboj Pr. mo ponesli edinstvene vtise, ki smo j doživeli na tej turneji. In to nas ^ vodilo, to nam bo dajalo novih moCLi zato vam bomo vedno hvaležni- ' dolžili se vam bomo s tem, da bom0 prišli, takrat pa s celo opero.
Tako so se 'poslovili |jubljtflis gostje od nas.
Na Ostrožno brdo so prišli
4. avgusta je imelo naše ljudstvo prvič v zgodovini priliko videti doma na domačem odru to, kat so doslej lahko gledali samo nekateri v operah. Zelo smo bili ganjeni in presenečeni, ko so prišli k nam. Mi vemo, da nam je tudi to gostovanje omogočila naša borba, žrtve naših najboljših sinov, naša junaška Titova armada.
'J. velikim veseljem in navdušenjem so naši pionirji skupno z ostalim pre-
bivalstvom pozdravili goste in jih z, g suli s cvetjem. Gostovanje 1 jubljuuS ^ opere pri nas, ki je bilo tako lep0 nepozabno, je ponoven dokaz, kake 11 razdražljivo telo sito Slovenci.
Razkosati teritorialno Julijsko kr j ino, to se pravi? razkosati jo tudi. k' turno. Tesa Primorci ne bomo ”,	1
dovolili. Proti samovolji pa sc bo” bomo vedno dosledno borili
Gustinčič Kristi»«'
Pozdravljeni, slovenski umetniki
Pozdravljeni, slovenski umetniki, ki ste prinesli trpečemu, toda nikdar uklonljivemu delovnemu ljudstvu Ju-
Vrsta vaj
Naloge fizkultur-nega pokreta
Higijena telesnih vaj
Udarniško delo
Osnovna telesna vzgoja
Znanje plavanja
Smučanje
Marš
Tek čez zapreke
Vztrajni tek
Mladin.
značka
Bronasta značka B j C ^ U~
Srebrna značka
B I C
Zlata značka
Teoretični izpit
Teoretični izpit
20 h
30»
40»
50»
proste vaje, redovne vaje, plezanje itd.
25 m
3 km
2 km
10 km
111 50'
10 km
j 2»
100 m
30"
40"
M —
Streljanje
Ž -
25.m
111 30'
10 km
1»35'
1» 45'
4 km
55'
1» 05'
3» 40'
20 km 3» 45'
15 km
3» 05'	3» 15'
150 m
1' 50"
1' 55"
3' 40"
1000 m 3'50" |
100 m
50 m 33
30
50 m
10 km
1 » 20'
1»25'	1» 35'	1» 10'	1» 15'
4 km
50'
55'
20 km
3» 20' I 3» 30' I 3» 40'
15 km
2» 45' | 2» 50'
150 m
1' 40" I 1' 45"
1' 50"
1500 m
5' 40" I 6' I ti' 20"
150 m
75 m
100 m
10 km
1 » 25'
4 km
50'
55'
20 km + 12 kg
isto
15 km + 8 kg
isto
150 m
1' 30" I 1' 85"	1' 40"
3000 m
12' 25"
13'	| 13'40"
150 m
75 m
lijske krajine pravo slovensko uiue nost.
Tako je okrog tisočglava m»ozl”lJ 6. t. m, zvečer / vso ljubeznijo sl,r.z. jela člane Ljubljanske opere, ki s° ' velili koncert solistov in opernega z”\_ ra ter vrsto baletnih točk. Na <o P1^ reditev so prišli tudi mnogi iz co»e . in ponovno pokazali, da ne dovoj1”^
....... lik”
da bi nas demarkacijske črte trglll,’.,l
ločile. Za nas vse je bil nastop l’^ji doživetje in to so morali občutiti ,lrj igralci, sa j smo jih nagradili z re*. P' srčnim odobravanjem. Ob izvedbi f skih pesmi in plesov pa je !juastv0 vsem prekipevajočim navdušenje!» ' nifestiralo svoje ljubezen do bralS Sovjetske zveze, do tiste edinstv” . države, ki je znala v velikih 1181»” delovnih ljudi vzgojiti tudi umeim’^j ki je danes lahko mnogim država”1 vzgled.
Na koncu prireditve se je gost”” zahvalil tudi nek domačin: Lahko prišli do nas, zato ker mi nismo ”!.• dar pred fašističnimi vandali kh,l”|j' lahko ste prišli med nas, ker smo H» .p leta 1941: ljudi, ki so prijeli za oroz.1. in začeli neizprosen boj, lahko ste P. šli med nas, ker smo imeli v najteZL, dneh naše zgodovine borbeno kor»” stično Partijo, ker smo si znali'*»«' ti enotno osvobodilno fronto i”. za(]1(’ ker je v nas vseh ne|K>rušna volj«-. ^ delamo in se borimo za boljšo b0”. . iiost naših ljudi. Prišli ste zato . ker mi nismo nikdar poznali meja, terih nismo sami zapisali, in zato ' ^ danes zagotavljamo, da boste lahko P ^ šli v zadnjo našo slovensko vas, ker tudi mi danes ne bomo krivične meje priznali in bomo yz jali v borbi prav tako kot doslej,
Naslednjega dne zvečer sp ® . 0 Ljubljanske opere napravili izr.,’lil.<). predstavo tudi /a predstavnike slovanske armade, ki se nahaja ^ ij. šib krajih, in s tem ponovno P0». vgj kako tesno smo v ljudski državi. ^ ljudje povezani med seboj pa a«1, to delavec, kmet, umetnik ali voj«
»Parada deia« - pregled naše ustvarjalnosti
Vsak utrip Primorske je nov dokazf da je Primorska Titova
Samo še teden dni nas loči od tistega ue, ko bomo pred vsem svetom podali 4 ■ jacu.U.	dela. Parada dela v
• Juuvsčini, na kateri bodo naše deset 11 t*esettisočglavte množice dovolj jas-»0.dokazale, da je mogoče samo z de-foce t’oriti .se za -lepšo bodočnost de-oviiega ljudstva, mora biti tudi ob-•?Pa tistih samozvancev okrog, zavez-!j i e vojaške uprave, ki krate našemu i3el<?vneinii ljudstvu pravico do dela.
icko. Vojsko, Pregarje, Čepovan, Idrija, toorenje Bukovje, to so neizbrisna krajev, na katerih so se pro-lavili tisoči naših delavnih ljudi. Že Prvih mesecih Titovega tekmovanja fi-oe 200 obnovljenih hiš v vsem kZ »jP Primorskem okrožju, sedem--,ra. dvignjen'obnovitveni fond, to so evilke, preko katerih ne bi smel nih-e, ki govori o Julijski krajini. Nove Piarne v Spodnji Idriji, Tolminu, to ■„ plod naše ustvarjalnosti, novo tele-onsko omrežje v našem okrožju, to je Pjod našega dela. Stotine fizkulturnih aktivov, na stotine prosvetnih svetov, 0 Je delo naših delovnih ljudi, ki ve-
do, da prosvetljene množice, da zdrava, gibčna telesa lahko več prinesejo domovini kot sicer.
In vse to bo pokazala parada dela.
Sončna Primorska, tvoje ljudstvo slavi praznik, praznik življenja, dela, moči. Primorska, tvoj’ prebivalci so delavni ljudje, kdo jih ne poznaP^Dobri ljudje pridejo radi n^i obisk k nasmejanim vipavskim vinogradnikom, h koscem, žanjicam, sadjarjem, oračem, sejalcem in čebelarjem, jiošteni ljudje radi obiščejo črne oglarje Trnovskega gozda, radi obiščejo idrijske rudarje, zidarje s Pregarij, žagarje, gozdne delavce, delavce iz tovarn, fašisti pa se jih boje. Parada dela mora pokazati, in bo pokazala, da ne teže na Primorsko zastonj pošteni ljudje in da se je fašisti ne boje zastonj Primorska mora postati dežela srečnih ljudi, ki bodo v Timovi Jugoslaviji najsvobodneje živeli, to je ena sama, neuničljiva želja, katero hoče Primorsko ljudstvo tudi na svoji paradi dela izraziti s tem, da bo povedalo, da vse to dela, vse to gradi samo za Tita, za Jugoslavijo.
Opekarna Aita je s svojim delom bistveno pripomogla k temu, da Bistriški okraj vodi v Titovem tekmovanju
* "w ^ ",	—V"
Opekarna Aita v službi ljudstva
Iz rok v roke grie opeka; pionirji . pri pokrivanju hiše
dale tamošnje edinice jugoslovanske armade na razpolago 13 kamionov za prevoz opeke v požgane vasi. To je armada! K. tej armadi zlasti iz naporov naših narodov za osvoboditev izpod fašističnega jarma naj se pride.učit zavezniška vojaška uprava, naj se pjdde-jo učit vsi tisti ki govore o zahodni demokraciji, da bodo videli, da ni bistvo v tem, da meče pripadnik zavezniške armade ljudstvo na cesto iz stanovanj, da postavlja oborožene edinice v tovarne, da z avtomobili in z brzostrelnim orožjem nastopa proti ljudstvu, ampak da je bistvo zavezniške armade v tem da skupno z ljudstvom doprinaša v boju za boljše življenje. Naše ljudstvo jasno spoznava, da je velika razlika med armado, ki gradi in obnavlja porušene domove skupno z ljudstvom in med armado, ki meče ljudi iz lastnih stanovanj, ne da bi jim preskrbela streho.
Titovo tekmovanje nam bo poleg cele vrste obnov'jenih poslopij zapustilo še močnejšo zavest, da smo na pravi poti in da samo taka pot pelje v boljšo bodočnost- Titovo tekmovanje ni samo graditev hiš in cest, ampak tudi kovačnica že v partizanski dobi prekaljenih primorskih ljudi.
i Ss
Spet ena hiša pod streho v Pregarjab
Naši ljudje pri obnovi niso obstali ye.u najtežjimi ovirami. Med začasne *t'je stisnjena cona B ni imela naj-^J^nejšega materiala za obnovo nasi ! t<>,n°v. Toda iniciativni našega Ijud-j-'a je našla izhod iz tega. Sisteina-'nemu odstranjevanju ruševin je sle->lo načrtno pripravljanje gradbenega l-ateriala, zagorele so apnenice, naši JUdje so začeli graditi opekarne, ko-J/1’ in drobiti pesek, pripravljati staubeni les. Brez nadaljnjega je prav Poprava gradbenega materiala zahte-a‘a od naših ljudi'največjih naporov
•j I,ariš Mlakar Drago, ki je s svojim izv j ?vainHn delom uspel dvigniti pro-Sl° v tovarni za 25 odstotkov in oljšal kvaliteto proizvodnje za 100°/o
Vz 7 samem Titovem tekmovanju za-m c velile del časa. Obračun prvega vrJ*?Cai zato “i mogel govoriti o celi t,.*” obnovljenih hiš, dasi smo v vseh .brali o tisočerih in tisočerih Ve s'°voljnih urah. Drugi mesec Tito-Z11I+ j Umovanja pa je že jmkazal re-trd'' 6 obnovljenih hiš. Danes lahko 0|J?? da se dnevno pokrije v našem a^JU nekaj hiš. To se pravi, da je zi ljudstvo razumelo pojem orgàni-lia vneg? dela, pri katerem je bilo tre-Postevati vse delavne pogoje.
]6 |i° a? neštevilnih apnenic, ki so da-Su la.bsoče kvintalov apna smo v casto PriP[av za obnovo zgradili celo Vr-S,vmp.e.karn; tako imamo opekarno v otifii.J1 Idriji, opekarno v Tolminu,-(ls .ujno v Ilirski Bistrici. Dosedanji W J*1 tekmovanja govore, da se resno . za prvo mesto okraj Idrija in sl UJ. Ilirska Bistrica. Če smotreno za-n0 ^buno to kosanje, potem bomo jas-run .’ da je prav načrtno organizi-fHua Priprava gradbenega materiala v t<U;;„i-------- 1 - v Bistriškem
okrn'V idrijskem
i..- J11 omogočila takšne uspehe, ka-
kot
kpa o
Zaj'11'. ta dva okraja danes’ beležita. Usn,.i-e Pujno, da v zvezi z velikimi okra;1’!, k*. j‘b je dosegel Bistriški Idriiuù-1 Je trenutno celo prekosil že oni *1 ekraj, spregovorimo tudi o Ornoiuv! ^'la v Mali Bukovci, ki je °kra h n <ilko I,osPe^eno gradnjo v je ok • re<^ kratkim smo govorili, da storit aj Idrija napravil obnovitvene morài6 v, vrednosti "I milijonov, zato strici!110 danes govoriti o uspehih Bitega okraja, ki je doslej napravil
storitve v vrednosti 33 milijonov in s tem zavzel vodstveno mesto. Obračun prvih dveh mesecev Titovega tekmovanja je podal bistriški okraj s 34 popolnoma obnovljenimi hišami, osmimi, na* katerih so se vršila poslednja obnovitvena dela, in s tem, da ima v delu 101 hišo.
Delavci opekarne Alta pa so v teku dveh meseeev Titovega tekmovanja napravili 2706 ur prostovoljnega dela v korist obnove. To njihovo prostovoljno delo je v veliki meri znižalo režijske stroške in tako omogočilo našim Pogorelcem cenejšo in hitrejšo ureditev porušenih domov. Med delavci v tovarni Aita se je doslej najbolj izkazal tovariš Makarol Drago iz Ilirske Bistrice. Njegova samoiniciativa, požrtvovalnost je omogočila, da so v dosedanjem Titovem tekmovanju uspeli zvišati proizvodnjo za 24 odstotkov in pri tem dvigu proizvodnje izboljšali kvaliteto opeke za 100 odstotkov. Tovarišu Makarolu so hvaležne vse tiste neštete družine, naše junaške matere, naša mladina, ker bodo preje kot sicer lahko spet pod domačo streho. Tovarišu Makarolu jc- hvaležno primorsko ljudstvo, ker je s tem bistveno pri]>o ' mogel k pospeševanju dokončne odstranitve vseh ran fašističnega divjanja pri nas. Opekarna Aita je v Titovem tekmovanju v vrsti neštetih dru1-gih naših podjetij pokazala, kqksna mora biti vloga produkcijskega podjetja v ljudski državi.
Silne količine opeke pa je bilo treba ptepeljati v oddaljene, težko dostopne predele brkinskih hribov. Pri prevozu opeke so se proslavili kot junaški sinovi Primorske neštevilni vozniki. Ljudstvo Prekarij, Tominj in ostalih brkinskin vasi s ponosom gledajo na te prostovoljne voznike. S ponosom zre ljudstvo tudi na žrtvovanje naše junaške jugoslovanske armade. Borci jugoslovanske armade so vedno med ljudstvom, z njim delajo, se trudijo in podpirajo naše ljudi v naporih za obnovo. Opekarni Aita so
ŠTAB
UDARNE MLADINSKE DELOVNE BRIGADE »JANKA PREMRLA-VOJKA«
Postojna, 11. avgusta 1946.
Poziv vsej mladini vzhodno primorskega okrožia
Danes se je vrnila z največje mladinske delovne akcije na Mladinski progi Brčko-Banoviči naša udarna brigada Janka Premrla-Vojka, ki je ponos vse mladine Julijske krajine, saj je nosila prehodno desetdnevno zastavico kot najboljša izmed vseh brigad. To je brigada krepkih, ogorelih, telesno in duševno zdravih mladincev in mladink iz vasi in mest, ki so znali pokazati svojo trdno udarno pest tudi na polju obnove naše ljubljene domovine.
S svojim delom so naši mladi še enkrat manifestirali za priključitev celotne Julijske krajine k Jugoslaviji, kjer nas čaka lepša in srečnejša bodočnost delovnega ljudstva. Utrdilo se je še bolj v borbi skovano bratstvo in enotnost vseh narodov Jugoslavije in ostalih naprednih narodov Evrope.
Naši brigadirji so V dveh mesecih udarnega dela mnogo pridobili tudi na svojem znanju. Dobili so široke poglede v svet in politično življenje, razvili so svoje kulturne sposobnosti, naučili pa so se mnogo tudi v svojem strokovnem znanju in v novih načinih prostovoljnega udarnega kolektivnega dela.
Ob priliki, ko se zbira nova mladinska delovna brigada, ki bo dala naši brigadi častno zameno na gradnji Mladinske proge, pozivamo v imenu brigadirjev vso mladino Vzhodnoprimorskega okrožja, da zbere iz svojih vrst čim večje število najboljših mladincev in mladink, ki jim bo v čast in ponos biti naslednik udàrnih Vojkovih brigadirjev. Trdno smo prepričani, da bo nova brigada, sestavljena iz naše mladine, vedno prva izpolnila vsak poziv in da bo z velikim čutom odgovornosti in smislom za organizacijo še prekosila v rezultatih dela našo brigado.
Pozivamo tudi vse ljudstvo za pomoč v organiziranju nove brigade, predvsem pa naše matere, organizirane v Antifašistični fronti žena, naše delavce, naše kmete, združene v zadrugah, ter nameščence. Zbor nove delovne brigade naj bo še en pečat naše volje v dnevih, ko v Parizu za zeleno mizo razpravljajo o usodi primorskega ljudstva.
Tekmujmo, kdo bo več prispeval k osnovanju nove brigade!
Za Tita — za Jugoslavijo! Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Namestnik komandanta: Mervič Franc s. r.
Komandant: Cetina Mirko s. r.
POGLEJMO SI IZ OČI V Oči
Kaj vse se skriva pod tistim talarjem, pod okriljem katerega se govori proti ljudski oblasti
TOLMINSKO LJUDSTVO JE IZGNALO TOLMINSKEGA KAPLANA ZATO, KER JE TIHOTAPIL PROFAŠISTIČNO ČASOPISJE V NAŠE KRAJE
Pred dnevi so organi Narodne Zaščite na bloku pri Tolminu ustavili tolminskega gospoda kaplana, ker se jim je zdel nekam sumljivo debel. Pri. preiskavi so ugotovili, da je gospod kaplan bil ves nabasan z izvodi znanega belogardističnega protiljudskega časopisa »Slovenskega Primorca«, ki po vzorcu »Slovenskega doma in »Slovenca«, katerima je dajal svoj fašistični blagoslov pobegli izdajalec škof Rožman, blati delovno ljudstvo Jugoslavije in žali čustva naših ljudi. Zanimivo je, da je ljudstvo že nekajkrat opozorilo gospoda kaplana, da ne dovoli, da bi se ta časopis razširjal po naši coni. Gospod kaplan resnega opozorila našega ljudstva ni upošteval
15 kamionov je dala na razpolago Jugoslovanska armada za prevoz opeke iz opekarne Aita v požgane vasi
V Tolminu se je kaj kmalu raznesla vest, da so gospoda kaplana organi naše Narodne zaščite, zaščite naših težko priborjenih pravic pripeljali na svojo postajo. Proti večeru so se začele zbirati ogromne množice ljudi, ki so zahtevah, da pride gospod kaplan prednje. Ker pa se takoj ni odzval pozivu ljudstva, je neka 60 let stara ženica zavpila: »Jaz ga pojdem iskat«. Odšla je v poslopje in zahtevala, da gre z njo gospod kaplan pred ljudi in da mora s seboj prinesti tudi reakcionarno časopisje, katerega je prinesel iz cone A-
Ljudstvo je bilo ogorčeno. Zahtevalo je, da pred množico zažge reakcionarno časopisje. Tedaj pa se je dvignil iz množice starejši možak in dejal. Taki gospodje kot je naš kaplan, so nas s pomočjo fašističnih band pošiljali v Mauthausen umirat v tujino, ker so se bali, da bomo razbili njihovo izdajalsko protiljudsko početje. - Mi ga pa pošiljamo tja, kamor ga vleče srce, pošiljamo ga preko demarkacijske črte, naj gre k fašistom, naj gre
tja, kfiinor mu teži srce. Na pot pa mu povemo, da smo vsi na jasnem, da kakor_ Margotti tudi on ni duhovnik, ampak samo fašist in izdajalec.
Množica je predlog z navdušenjem sprejela in ogorčeno ljudstvo je gospoda kaplana spremilo do demarkacijske črte in mu pokazalo pot tja. odkoder za izdajalce ni vrnitve v našo domovino. Poslala ga je k fašistu Margottiju.
Ta dogodek, ki nikakor ne more biti v ponos reakcionarni duhovščini, je jasna priča, da se naše ljudi ne da več slepiti z izrabljanjem yerskih čustev. Naši ljudje dobro vedo. kaj jim je dala ljudska oblast. Po tolminskih hribih gori elektrika. Ali so jo napeljali gospodje kot so gospod kaplan 'iz Tolmina in n jemu podobni? Ah je pri tem težkem delu pomagal tisti /'očinskj časopis. ki blati našo ljudsko oblast, tisto oblast, ki je dala vse napore zato, da je s polno podporo delovnega ljudstva zagorela elektrika v najbolj oddaljenih krajih tolminskega okraja. Vsem je s tem povedalo' tolminsko Jjudstvo, vsem tistim namreč, ki tega še nočejo razumeti, da se v naši državi meri ljudi ne po besedah, ampak po dejanjih. Kdor gradi, je z nami in je naš, kdor pa bi razrušil, je naš sovražnik. To povemo na po* tudi gospodu kaplanu. In tudi tolminsk’ gospod dekan naj ve, da tolminsko ljudstvo dobro ve, da gospod kaplan ni svojega zločinskega delovanja počenjal brez vednosti gospoda dekana.
Škamperle Mirka,
Divača pomaga pri obnovi Tater
Prosvetno društvo v Divači si je bilo zadalo v tekmovalni načrt obvezo, da bodo člani naredili 200 prostovoljnih delovnih ur. Da to izpolnijo, so se napotili dne 28. julija na cesto Slivje—Tatre, po kateri vozijo material za obnovo Tater, in 42 članov društva je prijelo za delo in so od 7 do J2 popravili lep del poti. Popoldne pa so v Slivju priredili zelo dobro uspelo kulturno prireditev, katere |
so se udeležili tudi tržaški planinci, ki so ta dan obiskali slikovito kraško jamo »Dimnico«. Cisti doprinos prireditve so namenili za obnovo. Tako je prosvetno društvo v Divači izpolnilo svojo tekmovalno obvezo in pokazalo pravo pot novega prosvetnega dela, ki naj bo vedno in povsod združeno z delom za obnovo in izgradnjo našega delovnega ljudstva.
Štev. 32.
S fizkulturne parade v Čepovanu
Odločbe
šarine, ostale javne dajatve in največ 5%
V zvezi z uredbo o prometu z žitaricami odreja oddelek za trgovino in preskrbo pri Poverjeništvu PiNOO za Slovensko Primorje v sporazumu z oddelkom za kmetijstvo naslednje odkupne cene:
cene (za 1 kg): pšenica ječmen * rž >	.	•
oves .	.
soržica > koruza ajda .	.
proso .	.
12.80
11.50
11.70
11.50
12.30
11.—
20.—
17.—
Odkupne cene se razumejo Iranko
/..<> .1
Fizkultura je postala last kmetov in delavcev; telovadba v Čepovanu
skladišče odkupne postaje za dobro, zdravo in suho blago običajnih kakovosti ter stopi v veljavo takoj.
Prekoračenje odkupnih cen je kaznivo po uredbi o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
Razpis nagrad
OB PRILIKI PARADE DELA V AJDOVŠČINI 24. IN 25. AVGUSTA 1946 ZA FIZKULTURNE TEKME
Ob priliki »Parade dela dne 24, in '25. avgusta 1946 v Ajdovščini razpisuje okrožni iizkulturni odbor za Vzhodno Pri morsko za razna fizkulturna tekmovanja sledeče nagrade:
1.	Kolesarske tekme: Športna kolesa (na progi 75 km) : 1. mesto — spominski venec in športno kolo; 2. in 3. mesto — spominski venec in plaketa. — Turistična kolesa (na progi 25 km) : 1. mestò — spominski venec in moško kolo; 2. in 3. mesto — sponiinske plakete. — Zenska turistična kolesa (na progi 12 km): 1. in 2. mesto — spominske.plakete.
2.	Partizanski marš: 1. mesto — vsak poedinec spominsko plaketo; 2 mesto — moštvo spominsko plaketo.
3.	Šahovski brzoturnir: 1. mesto —
moštvo spominsko plaketo; 2. mesto — moštvo spominsko plaketo.
4. Štafeta 15X400 m: 1. mesto — moštvo spominsko plaketo; II. mesto — ino^ štvo spominsko plaketo.
5.	Tekme v košarki: 1. mesto — moštvo spominsko plaketo.
6.	Motociklistične tekme: 1. itiesto — v vsaki kategoriji pokal in spominski venec; 2. in 3. mesto — v vsaki kategoriji spominsko plaketo. — Najboljši čas dneva prehodni pokal.
Poleg razpisanih nagrad je še več manjših nagrad, ki jih bodo prejeli "posamezniki skupno z razpisanimi darili. .
Hazglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo dne 25. avgusta ob 20. uri v dvorani Avtopodjetja v Ajdovščini.
Začetek gospodinjsko-kmetijskega tečaja v Ložah pri Vipavi
Odločba
Poverjeništvo PNOO
za Slovensko Primorje, oddelek za trgovino in preskrbo, odreja v sporazumu z oddelkom za kmetijstvo naslednje maksimalne cene za seno in slamo (za 100 kg):
seno, sladko . « .	.	Lir	500.—
seno, kislo . « «	»	„	300.—
detelja	„	600.—
otava ......	.,	500.—
slama po kvaliteti .	.	..	200.— do
300.—
Cene se razumejo Iranko pri proizvajalcu in stopijo v veljavo takoj. Prekoračenje določenih cen je kaznivo po uredbi o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
Odločba
Oddelek za trgovino in preskrbo določa v sporazumu z oddelkom za kmetijstvo Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje naslednje cene (za 1 kg);
Vrsta blaga
maslo surovo, -kmečko .	. s .
maslS surovo, mlekarniško .	.
maslo kuhano, 25% poviška na gornje cene
sir, ementalski, polnomasten . sir, ementalski, polmasten .	.
sir, kravji, polnomasten .	.	.
sir, kravji, polmasten .	.	:	•
skuta iz kravjega mleka .	.	.
skuta iz ovčjega mleka .	.	.
sir, ovčji ................. .
mleko, 1 liter
med................. • » »
maline gobe, sveže
gobe, suhe ...»>••>
odkupna cena	cena za potrošnike
Lir	290,—	Lir	345.—
«t	340.—	M	400,—
	220,—	«f	270.—
	200.—	*	245.—
	200.—	fl	245.—
	120.—	•1	145,—
	65,—	If	78.—
	75.—	M	90.—
	220.—	*1	270.—
	15.— za	mlekarne	4.30
	290.—	„	345.—
	27.—	»*	30,—
n	40,—		
»i	450.—		
šarine, ostate javne aajatve u, prevoznih stroškov. Tako ses!av
kulacijc prodajnih cen morajo pre v potrditev Okrajnemu oz Mestne NOO. Primernost prevoznih 5fr0Š.'<<?vN?1rg sodi po krajevnih prilikah pristojni :
Čl 6, Za vino vinski destilat m z» nje v orginalnih, zaprtih steklenica , dovoliuje dodatek za polnjenje m kiranje ki pa ne sme biti višji od Lir za'eno steklenico
Čl. 7. Gostinska podjetja so dolžna v
svojih lokalih na vidnem mestu izo e cenike z naznačbo vrste, porekla in litete pijač, katere prodajajo.
Čl 8 Pri prodaji vinr in žganja debelo je obvezno izdajanje ra^un0uia točno navedbo količine, vrste, Pore jakosti v stopnjah in cene v litrih-
Čl. 9. S to odločbo se razveljavlja» členi. 5. 6, 7, 8, in 9 uredbe o projne* z vinom št. 62. Uradni list P°v- ” -u za Slovensko Primorje" z dne 20. ap
194či.St10V- Kršilci te odločbe se kaznujejo z denarno kaznijo do 50.000 hr a prisilnim delom brez odvzema Pr°f, do šestih mesecev Obenem se	inj
plemba vina. Te kazni izrekajo O ra NOO. V težjih primerih ter v slučajih P vratka so prekrški odločbe kaznivi P uredbi o pobijanju nedopustne Špeh cije in gospodarske sabotaže.	,
Čl. 11. Ta odločba stopi v veljavo d»1-1. septembra 1946_
% mašč.
RAZGLASI
Pri obnovi in raznih drugih l^! jc zaposleno mnogo prostovoljni)1
je zaposleno mnogo iirosiuvy.j**-; . lavcev, ki pa niso podvrženi ]soC'U|a5-
mu zavarovanju, ker delajo no. Za slučaj nesreče ali P.0." deliri delu pa bodo ti prostovoljni
liri ueiu |>a Dono o pio»,«..,.-, ■ lavci prav tako'imeli pravico do n
Cene so maksimalne ter je njih prekoračenje kaznivo po uredbi o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
Veljajo vključno prometni davek in stopijo takoj v veljavo.
Pov PNOO za Slovensko Primorje — oddelek za preskrbo izdaja sporazumno z oddelkom za kmetijstvo Pov. PNOO za Slovensko Primorje naslednjo
Zaradi dela na polju v poletnih mesecih se predvideni kmetijsko-gospodinjski tečaj v Ložah ni pričel s I. junijem, kot je bilo objavljeno. Pričetek pouka bo 1. septembra. Prijave za vpis z vsemi že označenimi podatki: starost, kraj rojstva, bivališče, |>o-trdilo o volilni pravici, naj bi se vlagale prejko okrajnega NO odbora, ki Ìli jih poslal vodstvu šole do 24. vlil. tega leta.
Primorske žene, one so bile pod fašističnim jarmom popolnoma odrezane od vsake osnovne, kaj šele strokovne izobrazbe, saj je znana fašistična težnja: kmet naj bo neumen, da ga Ihiiiio lažje izkoriščali.
Naša nova oblast pa nasprotno hoče, da se ljudstvo izobrazi, saj je ono nosilec oblasti. Naš napredek sam zahteva ljudi, ki bodo svoje -delo čim Inilj strokovno obvladali in stali na višji kulturni stopnji. Tudi kmečka dekleta se morajo zavadati, da veljajo vse pridobitve naše narodno-osvo-bodilne borbe tudi za n je. Da se bodo lahko izboljšali življenski pogoji delavca in kmeta, ni potreben dvig jzro-izvodnje samo Industrijskih izdelkov, temveč prav tako dvig proizvodnje živil. To bo mogoče le tedaj, če se bo izboljšal način pridobivanja in kakovost proizvodov.
Tudi žena jo v vse to delo vključena, poleg vzgoje naraščaja, skrbi za zdrav zarod, umevanja pravilnega porazdeljevanja dobrin se bo morala tudi tu udejstvovati. Ženi je za uspešno delo torej nujna izobrazba, zato jo tudi oblast podpira.
Mesečna vzdrževalnina "(vsa oskrba v internatu) znaša za gojenko samo 1.200 Lir, presežek krije oblast. Dekletom, ki zneska vsled slabih gmotnih razmer ne bi mogle prispevati, se nudijo olajšave, prijavi naj priloži le potrdilo krajevnega NO odbora o premoženjskem stanju. Prispevki se sprejemajo tudi v živilih, ki se obračunajo po dnevni trzni ceni.
Pričetek pouka na srednjih šolah Slov. Primorja (cona B)
Na gimnazijah v coni B in na učiteljišču v Tolminu se prične redni pouk 16. septembra, v prvi polovici meseca se bodo opravili popravni in sprejemni izpiti ter vpisovanje. Na gimnaziji v Ajdovščini, II. Bistrici, Kopru in Tolminu se bo zaradi počitniških kolonij pričelo šolsko leto za teden dni kasneje. Točen razpored izpitov in vpisovanja bo objavilo na oglasni deski ravnateljstvo vsakega
ODLOČBO
o reguliranju cen vina, vinskega destilata in žganja na področjil P<ov. PNOO za Slovensko Primorje.
Čl. 1. Cene vina, vinskega destilata in žganja se maksimirajo, in sicer franko skladišče proizvajalca, brez javnih dajatev."
Čl. 2. Najvišje proizvodne cene za v-ina smejo biti po stopnji maligana naslednje:
zavoda, kjer dobe dijaki tudi vse druge informacije. Na gimnaziji v Idriji in Tolminu se letos odjire (udi peti razred, ako se vpiše zadostno števik dijakov.
Za pripustitev k sprejemnemu izpitu je treba najkasneje do 28. avgusta vložiti s 30 lirami kolkovano pismeno prošnjo na' zavoda, kjer želi opraviti sprejemni izpit. Prošnji je priložiti rojstni list, iz katerega je razvidno, da je učenec izpolnil 10. leto starosti, iu spričevalo o dovršenem^ 4. razredu osnovne šole; za učiteljišče je priložiti izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu. Kolkovane pismene prošnje morajo vložiti tudi oni dijaki ki imajo popravni izpit.
Za vpis v šolo dobi vsakdo pri ravnateljstvu svojega zavoda tiskani obrazec prijave, lo prijavo jo treba izpolnjeno iu kblkotano oddati pri vpisovanju, podpiše se oče ali njegov odgovorni namestnik.
1.	vina do 9% maligana Lir 4.— za stopnjo;
2.	vina od 9.1% do 11% maligana Lir 5.50 za stopnjo;
3.	vina od 11.1% do 14% maligana Lir 6.— za stopnjo;
4.	sortna vina (kot pinot, sovinjon, malvazija itd.) Lir 7.— za stopnjo.
Čl. 3. Proizvajalcem žganja in vinskega destilata se odrejajo naslednje najvišje cene po hektolitrski stopnji jakosti:
1.	slivovki in žganju iz k"oščičevega sadja Lir 6.— za stopnjo; *
2.	od ostalega sadja (tropinjevec) Lir 5.50 za stopnjo;
3.	vinski destilat Lir 6.50 za stopajo.
Destilat se ne more izdelovati manjše jakosti kakor 40%
Čl. 4. Veletrgovci z vinom in žganjem smejo na ceno, plačano proizvajalcu, pri-računati največ 6% kosmatega zaslužka
pri vinu in največ 10% pri žganju. V teh zaslužkih so všteti tudi prevozni stroški
----------- I- -----
od proizvajalca do skladišča in vsa manipulacija. Kolikor veletrgovci nabavo vina samo posredujejo, smejo priračunaji nabavni ceni samo 1% posrédovalnine.
Čl. 5. Razpečevalci alkoholnih pijač na drobno smejo na nabavno ceno,»pla" čano veletrgovcu, priračunati pri vinu 15%, pri žganju in vinskem destilatu pa 25% kosmatega zaslužka ter dodati tro-
lavei p ra v iuko imen praviov .. plačne zdravniške pomoči, zdravi zdravljenja v bolnici.	rj
To pomoč bo ponesrečencem ’’
prostovoljnem delu za obnovo ih IV. stovoljnem nedeljskem delu nudil ^ krajinski zavod za socialno z&varo nje. V slučaju nesreče mora «r?»!1 ^ cija ali organizator dela predložit' , zgodno naznanilo najbližji Pošlo niči Popra jinskega zavoda.	. ()r.
Brez prijave o nezgodi s stran1 iranizatorja dela. ponesrečenci |U’ v. ilo imeli pravice do brezplačnega 2,1 , „ 1 jen ja. — Odsek za socialno skrth’ in zdravstvo pri Pov. PNOO
Tov. Kalc Valentina, roj. 23. ’■
v
337
Podgrajah. bivajoča v II. Bistr^L ' je izgubila osebno izkaznico st- ^

izdano od Krajevnega odbora B- ®'0 strica 24. 4. 1946. S tem proglasa
zgoraj navedeno osebno izkaznic0 neveljifvno.	plV.
Dne 7. 8. 1946 je izgubil tov.1'" , šič Rafael iz Podgozda osebno nico št. 17 izdano od Krajevnega - jj|. Ravnica. S .tem se navedena. tlo'° niča proglaša za neveljavno.
• Tov. iVadnjat Frančiška, roj & £ 1926 je izgubila osebno izkaznic0
1VZO JC IZgUlllUl OSULMKJ	p(V
244. izdano od Krajevnega -NO'1 . . stojna. d«e ,'t<)."4. 1946 in pa izka/I' SIÀU št. 171. S tem proglašam« 'irve. raj navedene dokumente za i'e Ijavne.
DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD — DOZ
podružnica
Ajdovščina, Gregorčičeva ulica štev. 32
Sprejema vse vrste zavarovanj (požar, vlom, nezgode, jamstvo, motorna v0 proti razbitju stekla in druga).
Za informacije in sklepanje zavarovanj se obračajte na naše zastopnike v večjih krajih Sloven. Primorja ali na našo podružnico.
vseb
Nekaj o nedeljskem ženskem delu za našo obnovo


Sedanje, naloge naše ljudske oblasti so zelo težke in pereče. Najbolj pereča naloga naše oblasti v sedanjem trenutku pa je obnovitev porušenega gospodarstva. V sedanjem trenutku je to naloga vseli nalog. Rešitev vseli ostalih perečih nalog je odvisna od te najbolj pereče notranje naloge.
Ideali so zelo lepa stvar. To je nedvomno. Tudi potrebni so in koristni. Pet in dvajset let boja primorskega ljudstva proti zatiralcem in štiri leta junaškega boja naših narodov na bojnem polju proti naci-fašističnim okupatorjem so potrdila resnico, da, kadar preidejo ideali /v zavest ljudstva, kadar mu preidejo v kri in meso, postanejo delovni ljudje nepremagljiva sila. Vse to je res. Res pa je tudi, da se ne more večno jahati le na idealih. Ljudstvo mora tudi jesti. Prav za prav mora predvsem jesti, če.hoče graditi svojo kulturo, če hoče delati svojo politiko. Zato mora imeti obdelane svoje njive in svoje vrtove. Mora imeti hiše, da bo v njih stanovalo. Mora imeti prometna sredstva, mora. imeti orodja, mora imeti vse, kar je potrebno pa pošteno življenje v današnjih časih. Vse-to je naše ljudstvo že imelo. Pa je prišel v našo deželo strašen sovražnik-in je porušil ogromno količino vsega tega, kar je nase ljudstvo že imelo. Če hočemo resiti druge naloge, ki vemo, da so tudi pereče, moramo najprej obnoviti, kar nam je sovražnik porušil. To je naj-Ih)1 j pereče, to nalogo moramo najprej izvršiti.
Je pa ta naloga tako velika in
tako težka, da je ne morejo izvršiti posamezniki. Pri izvrševanju te naloge mora sodelovati vse ljudstvo, morajo pri tem sodelovati vsi državljani. Obenem pa je ta naloga tudi izredno nujna, tako nujna, da če je ne izvršimo pravočasno, ne bomo mogli izvršiti pravočasno niti drugih nalog, ki so tudi nujne in pereče. Zategadelj se pri izvrševanju te težke, velike in nujne naloge ne moremo posluževati navadnih, vsakdanjih načinov dela in gradnje. Zategadelj se moramo posluževati pri tem tistih sil. ki so nam na razpolago, in takih metod, načinov dela in gradnje, s katerimi utegnemo to veliko, perečo nalogo najprej izvršiti. Od tod nujnost udarniškega dela, od tod nujnost tudi nedeljskega dela.
Nekateri ljudje — ni jih mnogo, večinoma so duhovniki — so začeli zaradi nedeljskega dela napadati ljudsko oblast. Ne bomo pretiravali, če rečemo, da je vprašanje nedeljskega dela v tein primeru le banalna pretveza. Ti ljudje so nasprotniki ljudske oblasti. Ker sl ne upajo direktno napasti ljudsko olitasi, napadajo njene ukrepe. In jib napadajo tem bolj, čim bolj utegnejo ti ukrepi koristiti ljudstvu.
Povedali smo, da je nedeljsko delo pri obnovitvi porušenega gosixidar-stva prav tako nujno, kakor je nujna obnova sama. Čudno pa je, da so se ti zaščitniki nedeljskega počitka^ spomnili na nedeljski počitek in na »nemoralnost« nedeljskega dela prav
sedaj, ko gre za obnovo našega gospodarstva.
Nedeljskega dela nismo iznašli mi, ni ga -iznašla naša ljudska oblast. Kakor ni iznašla naša ljudska oblast niti ženskega dela.
Nedeljsko delo ni nič novega, nič, kar bi bilo naša posebnost. Po vsem kapitalističnem svetu se dela ob nedeljah, pa se zaradi tega nihče ne huduje. Saj ne gre drugače.
Železnice tečejo tudi ob nedeljah. Po njih se vozijo tudi duhovniki. Ne tečejo same. Noben stroj se ne more gibati brez delavčevih rok. Železničarji delajo torej povsod tudi ob nedeljah. Navadno imamo ob nedeljah še več vlakov kakor ob delavnikih.
Tramvajski uslužbenci v mestih delajo, tudi ob nedeljah, kajti brez njih ne bi mogel tramvaj poslovati.
Parniki in ladje se ob nedeljah ne ustavljalo sredi oceanov, gredo naprej in morajo torej mornarji in pomorski delavci ob nedeljah delati. Prav za prav je tudi pomorski promet ob nedeljah bolj živahen kakor ob delavnikih.
Kje je sploh tista stroka delavcev, ki del njenih članov ne bi delal tudi ob nedeljah? O čevljarjih je znano, da so delali ob nedeljah celo v srednjem veku. Brivci imajo ob nedeljah povsod največ dela. V plavžih morajo delati delavci tudi ob nedeljah, ker se plavž ne sme ugasniti. Delajo od nekdaj ob nedeljah mestni pometači, zdravniki, bolničarke. Kaj bi rekli ljudje zdravniku, ki bi na nedeljo zapustil svoje bolnike, ali bi odklontl obisk pri nenadoma obolelem človeku? Delajo ob nedeljah povsod pekovski 'delavci, da ne bi ostali ljudje brez kruha. Umetniki in usluž-
benci v gledališčih delajo ob nedeljah. Kinematografi delajo tudi ob nedeljah; torej tudi uslužbenci in delavci kinematografov. Delajo vsako nedeljo še bolj kakor ob delavnikih natakarji in nedeljski uslužbenci. Če je treba, delajo celo uradniki ob nedeljah. Za ogromno večino delovnega ljudstva v kapitalističnih deželah je nedeljski počitek le prazna, pobožna želja. Družba je dosegla v svojem gospodarskem razvoju stopnjo, ko se v nedeljo delo ne more ustaviti.
In vendar ne pridigajo duhovniki nikjer proti nedeljskemu delu, kajti ono je prav tako potrebno in nujno kakor ob delavnikih.
Tudi ženskega dela niso iznašle naše ljudske oblasti. Tu no bomo mnogo pisali. Mislim, da ne dela noben človek na svetu tako silno in tako intenzivno, kakor naša kmetica. In to neprenehoma, na polju in doma, ob delavnikih in nedeljah. Saj sploh ne pozna počitka. Tega ji ho dala šele naša ljudska oblast.
Za obnovo našega gospodarstva je tudi nedeljsko delo prav tako nujno potrebno, kakor delo gasilca, kadar gori poslopje. Obnova je nujna. Nismo mi podirali, toda obnoviti moramo mi, ker hočemo živeti! Kdor je proti našemu nedeljskemu delu. je proti obnovi! Kdor je proti obnovi, je proti ljudskemu blagostanju!
Tisti, ki se pri nas zgražajo proti nedeljskemu delu, niso samo nazadnjaki, niso samo sanjači, nlarveč so tudi škodljivci našega dela za obnovo. Po končani obnovitvi se bomo lahko usedli za pogrnjeno mizo in bomo tam lahko razpravljali o tem in onem. Danes ni časa za to! Kdor resnično ljubi svoje ljudstvo, komur je
srcu predvsem blagostanje na?eE, ljudstva, ve, da ima samo eno nost: zavihati si rokave in pridi"11^ se tistim, ki obnavljajo naše seno gospodarstvo. Saj ne more res, ne mòre biti res, da ne hi ^ Bogu dopadljivo delo v korist IJ11 stva. Saj' ne more biti res, ne m0 biti res, da ne bi Bog blagoslovil človekoljubnega dela. Saj ne Hj0^
biti res in ni res, da ne bi Bog
na
goslovil dela ljudi, ki žrtvujejo , svoj počitek za blagor svojega 1.111
Sovražnik je zadal gospodarsb' naše dežele hude rane. Te ra»6 1 treba zaceliti. Zaceliti jih more ^ udarno, nesebično delo. Delo? vseustvarjajoča sila, vseobnavljiU . moč, ta velika pesem človeka, ki v omamljajoči harmoniji iz kar je sad človeških rok in človeš^ možganov. Delo je edini tok za rane. Ožigosati je treba tiste, hi 1 delajo, tiste, ki nočejo pomagati ee rane, ki nam jih je prizadel s°vr8 nik, tiste, ki nočejo, da bi mogli s deti jutri naši ljudje pri boga*0 \ čedno pogrnjeni mizi, tiste, ki V° ^ rejajo ljudske interese svojim čelom«.	na
Kakor je zmagalo naše ljudstvo bojnem polju, tako bo zmagalo lU g na polju obnove. 0 tem ni in ne s11^. biti nobenega dvoma. O tem naj nihče ne .dela nobenih iluzij.
In nobenih iluzij naj si nihče n dela o tem, da bo padlo naše vi^f _ zavedno ljudstvo na glavo in zac® blagoslavljati svoje sovražnike. Izdala Propagandna komisijo pri okrožnem odboru Slovansko0 italijanske antifašistične unijo Vzhodno-primorskega okrožju
»Primorska Imrlm : idi baja tedensko v Ajdovščini. — Urejuje - Mladinski odbor.