Si. I?, arhivskih fondov m zbirk ARHIVI XXU 1999 UDK 147.23(>(497.4-15)"11/18 Urbar j. za gospostvo T olmin DRAGO TRPIN Kdaj ločno jc prišla Tolminskn v posest Ogleja in sc oblikovala v zemljiško gospostvo, ni znano. Prva znana omemba Tolmina v dalacij:. neke listine iz. let med 1U63 in 10681 (v času patjarha Rabcngerja) kaže na to, da sc jc za menjava dohodkov oglejskega patriarha in brik senškega Škof;1- po posrednikih izvršila v središču oglejski: posesti v Gornjem Posočju. Lela 1077jc bna patriarhu podeljena Furlanska krajina in odtlei je bi! ta svetni knez tudi na Tolminskem. Znčctkc duhovne in cerkvene podreditve lega ozemlja čcdajskcint: kapitiju in posredno Ogleju pa moremo najti ?.c nekoliko prej v času pokristjanjevanja in oblikovanja prvih župnij v Volčah, Bovcu in na S ;ntvisk: Gori v 10., izpričano p;i v začetku 11. stoletja.2 Svetno oblast na Tolminskem je v imenu patriarha izvajal oskrbnik, imenovan gaslald, ki je imel upravne gospodarske in sodne pristojnosti. Običajno je hkrati opravljal ludi funkcijo glavarja, k- je skrbel z.n obrambo na tolminskem gradu.7 Gastaldija seje delila na manjše upravne enote, drkanijc, ki so jim račcloval. dekani.'1 Dve enoti mlajše kolonizacije sc imenuj :lit rib larija z 'hlarjCm znn/u so značilne vcjjc gospodarske in pravne ugodnosti kol za ostale podložni ke.5 Tolminska je formalno ostala pod oglejsko oblastjo vse do njenega propada 1420, vendar je bila večkrat v drugih rokah bodisi nasilno osvojena in podvržena, kol npr na prelomu 13 ir 14. slolclja od goriških grofov, bodisi ziistavijena Od sredine 14. stoletja jc hila v neposredni upravi Ogleja le še v letih 1375 do 1379, ko jo je oglejski patriarh Markvard zaradi finančnih potreb z vidcinsko pogodbo zastavil mestu Če dad za ^600 mark soldov za o obe Ci let z mož nosijo podaljšanja. Mesto jc Tolmin oddalo naprej v zastavo skupini mestnih plcmičcv, znaiini od imenom tolminski konzo'li, za oOOO mark ' Ti so s krajšimi prekinitvami svoje posestne pravice uspeli obdržali, saj patriarhu Tolmina Lii uspelo odkupil nazaj kli lb poskusom v začetku F. Kun. Gradivo va zgodovino SlnvciK-ev v srsdncjm veku Iti. Ljubljana l'JI l. Si. 227. 2 M. Ki«. Uibiirji Slovcnsk :ga 1'riiinrja t. Lin lil ju na 19-IH. ¡.ir. I? 3 HK, sir. I ii-20. 4 Kasneje sc v neiti--l.ih viiih navajajo iupc z župani, ki pa sli o/cilx.*ljski) ilianjíc in iinajn pnleg upravne ludí samoupravno vli Igli. 5 M. Kos.Urbaiji 1.....sir. 20 21 r' M. Ki is, Uiliaiji 1 ... sli 42 4 4 S. Rular, Zgndovim Tul-urinskega,Goiicn 1NK2 .lr. 54-.SS. 15. stoletja, v katere so b li na eni ali drugi strani vpleten: še Videm, papež, in Benečani. Slednji pa po prevzemu svetne oblasii nad Fiiriaivjo ni?o več posegai v obstoječe z.emljiškoposeslne raz mere in so Čcdajeem JelA 1450 potrdili njihove pravice na Tolminskem.7 Izumrtje Goriških in spopad Habsbiužanov in liencčanov za njinovo dcdišč.no sla spremenila politični zemljevid lega ozemlja. V rojni 150K 16 so bile Benetke poražene in so sc morale od povedati tako Tolminski kol aspiraeijam po Goriški Tolminsko jc Maksimilijan lela 1511 razglasil za deželnoknežjo posest ter jo zastavil Mihaelu Ncuhauserjii. Ta jc skušal 1:1 nje v 12 letih kolikor je bin njen ¡nieliik, čimveč izlisi iti, kar jc povzročilo bistveno poslabšanje socialnega položaja podložni kov in povzročilo upiranje kmetov v letih 1513 do 1.515.* V Času vojne in premirja so konz> irti izguhlli vse zcmljiško-poseslne pravice. ;lc v pogodbah, sklenjer.ih v letih 1521 v Wormsu ir. 1523 v Benetk,ihjc bdo določeno, da sc obnovi pred vojno zemljiško-poscslno slanjc in praviec pod pogojem, da < 'edajci prisežejo zvestobo cesarju. Konzorti so sc verjetno vrnili na Tolmin:;ko leta 1523 aii kmalu zalem.9 Politično oblast in zastopstvo deželnega kneza jc odslej izvajal deželni glavar. V 16. stoletju so to službo večinoma opravljali gorišk; picimči, ki sc b li v večini pr¿mcrov obenem goriški glavarji in so svojo oblast izvrševali po upraviteljih, ki so jih sami imenovali. Najpogosteje sc pojavljajo v leh vlogah člani družin Egk, Thuin, Orzon in ob koncu stoletja Formcnlin Medtem ko med cesarsko glavarjevo oblasto in konzorti ni prmajalo do večjih sporov, pa jc zabeleženih več konfliktov glavarja ali upravitelja s čedaj-skim kapilljem kol cerkveno oblastjo J" Leta 1597 je nadvojvoda Ferdinand Tolminsko razglasil za komorno posest. Na p'¡tožbo konzortov jc odgovoril z. zahtevo po dokazih, da jc to ozcmlic njihov fevd, vendar jih ti r«so imeli. Vladar jim jc sicer leta 1604 Tolminsko ponovno podelil v fevd kol svojim vazalom, za kar so si konz.orrt močno prizadevali. Hkiati je obljub", izdela', poseben urbar za fevd Formcn- M Veitiif, Idrijski rudnik du kotleti loj Mnklju. inavguralna discriacija v lipknpisu, Ljubljana 1%5. ¡.ir 1W170. M. Vcrbič. Gospodarski in mh talni položaj Icilminskega krnela v yate I k ii I (i. si ole I ja in upnH lolmmskih kinctnv v lelih 1513 do 1515, 2.Č 1974/1-2. sir. 1-43. IJ M. Vcrbii-. Idrijski litdmk ..., sir. 172-17.1 l() Rular „sli.91-94. arhivi xxu iyyy Iz arhivskih fondov in zbirk 181 tinov" in drugega za vse osialc konzortc, kar ic biio izvršeno leta 1606.'2 Ni pa pojasnjeno, kako so mogli že lela 1607 Tolminsko dobili v fevd Dornbergi; pomembno, če že ne odločilno vlogo je pri lem verjetno ndigrala zastavna vsota 66.500 goldinarjev. V 17. slnlcliu je slika vendarle nekoliko jas nejša. V pivi polovici stoletja jc bilo tolminsko gospostvo zastavljeno oz. podeljeno v fevd: najprej od lela l(i07 Dornhergom; ko pa so \i leta 1633 izumrli po moški veji, j,; vladar posest podelil Rrcuncrjcm 11 Ti so lela 1649 od ,vl«d™ja najprej iz.poslovali, tla jim jc gospos!vo spremenil v alodialno posest,1'' halo" pa lc-to 1651 piodali goriškim Coroninijem,15 ki so ostali me govi lastniki in glavarji vse dn leta 1848. Do leta J377 nimamo podatkov o obsegu gospostva oz. gaslaldijc. Urhar iz tega le a pa kaže, da so spadala vanj porečja Soče od Čc,. soče do DoMarja ter Idrijce in Bačc. Na Bovškem sta k Tolminu v znmliiškopescslncm smi slu spadala Čczsoča in Log Cczsoški; Breginjski kol in ozemlje zahodu" od Kobarida ter Livck niso šteli h gospostvu.16 V zgornji dojim Idrijce jc najprej Še redko poseljeno področje Idrije pri padalo Tolminu, vendar jc z odkritjem in kopanjem živega s m brc pomen lega oz-jmlja tako /rasel, daje bilo postopno izločeno,17 sc oblikovalo v posebno gosposlvo m prešlo do sredine 18. slolcija v sestav Kranjske.'" Na drugi slrani je v letu 1509 ali 1510, v času vojvode Briinsviškega, poliiičnoupravno prišel pod Toliivn vzhodni del Brcginjskega kola do vasi Sedlo,,lJ v posestnem pomenu pa se to področje začne navajal, kol del gospostva v urbarjih šele od sredine 17, stoletja pod Coron i ulj i.20 Urbar iz, lela 15? 3 sicer navaja '' Urliar I-65 v AliS i/ka/uje ]i 11 sc \t liraluv Virgin ija in H ic nizi i m a FurmcnIin:i 1111 |nisan*.'/nib kmelijali in zemljiščih v slevilnili v.iseli ¡111 celem nosposlvu: pisi.ti jc v italijanščini v prvi nsebi nbeli brntiiv, ilaliran naknadno (v urliivuV). Drugi, I-fift. il;iiiian s IfiOfi in ¡mlpisan ml ifc/ctnokne/jih knmi.suijev jc pisan v lil miTiil 111 /ajema S» Al J C mej d Formetiliiia, kije pOlll lllllO ra/|llširi1!l |lll cclcill gUSJlllSlVll. 12 M.Vciliii, ktiijski rudnik ... Mr. m, I Kil- 1X1 11 AUS, riikupis 1-42. 14 RuUr sir. Klfi. Tako .sc jc mliljskii veja -ri 111 P>inu začela imenovali lulminska (PSHL, I. /v., sli. 1%-Iy7); lela 1K3'J jc njena lieilišCina pripadla sorodniku ./ knunticrškc veje in la ju jc lik pred zemljiško inlvczn prodal nekemu vilezu Kreineiju. (Rular . , sir. 201.21)2). lJiijcni gospostva (llcirsclinfl) sn pričeli uporatiljati šele Avstrijci pn zasedbi Tolmina. Deželni kne/ si jc v /ustavnem pismu Dni 11 b^iim lela 1607 pridrial idrijsko /upt> /a pnliehc rudnika (niha' 1024, lisi 313). Tudi urbar i/. 1523 ne navaja Idrije. J. ŽJiniar, Siruk.ura uprave in siidsiva na Sli>venskem, Ljubljana 1lJlJK,slr. 7^-KO. ,r Rular sir. K(i;Uibar 1523 v graškeni SiLA, lis 437, lisi l'J0. Zemljiški pi.scslnik v teh vascli je liila večinoma rniaška upalija ler nckulcrc cerkve i/ CeilJila, Indi Kubanda, icr posameznik i i/. Čedad» in Vidma. še Livck, ki p 1 je kasneje zemliiškoposcslno zo-pc; pripadel Čedadu in poliličnoupravno Benetkam vse do njihovega zatona Zlasti severna, pa tudi južna meja gospostva sla b.li relativno 11 rej en i in stabilni, drugače je bilo na vzhodni in zahodni meji Tolminskega. Meja s frcisinškim gospostvom Škofja Loka ic segala od področja Soriee do področja 2irov, Sprva nenaseljeno ali zelo redko naseljeno ozemlje jc bilo postopno koloniz/rano z obeh slrani, kar jc povzročalo mejne spore (npr. glede pra-vicc paše), ki so se vlekli več slolciij. Podobno so na /.aiiodni meji z Benetkami neprestani spori zaradi meje, največkrat povezali z gozdnimi in pašnimi pravicami, čeprav hribovit greben od Mijc preko Matajurja do Kolovrata predstavlja naravno mejo med Tolminsko m Fnirlar.ijo- Upoštcvaioe obseg tolminskega gnspe.stva tako v srednjem kot v zgodnjem novem vekn lahko rečemo, ua je to prikrivalo ozemlje današnjih občin Tolmin in Cerkno v celoti, Idrije in Ko bari da v večini na Bovško pa jc komajda segalo. Prof. Kos jc skušal izračunali približno šlciio prebivalcev leta 1377 in prišel glede na 606 gospodarskih enot do številke 460Č.22 Podatek sc lepo ujema z izračunom na podlagi podatkov v urbarju iz 1523: na istem ozemlju, torej brez vasi zahodno od Kobarida, jc popisanih okrog 650 gospodarskih enot kar znese približno 5000 prebivalcev Domnevamo labko, da jc prebivalstvo v naslednjih stoletjih precej hitreje naraščalo, saj jc do leta 1880 inr.slo do 78700 (R'itar, str 308 310), torej sc jc povečalo za 5,7 krat. 16. in 17. stoletje sla obdobje intenzivne ncnačrlnc notranje kolonizacije. To nam izkazujejo ljudi urban- s svojim popisi no .'in in rovlov ti so lahko sc slavni de1 temeljnih in priročnih urbarjev ;ili pa so nastavljeni k nt .samostojni urliarialni registri V splošnem so gospostva urharje nnsiavJjala, obnavljala ali reformirala zaradi sprememb posestnega stanja, pndložniških dajatev in služnosti, njihovih prevedb, sprememb prane pod ložnikov in gospostva, pa tudi ob nastopu iuo cga imetnika.'23 V tem okviru moramo iskati različne razloge za nastanek naši!1: urbarjev. Prvi ki obsega Ic posamezne kmet ,e V nekaj vaseh na Cerkljanskem, Šcntvisk' planoti iS v okolici Tolmina, jc povezan s podelitvijo teh posesti v fevd .ili podfcvd čedajskemu plemiča Johanncsu Longu, ki jc bil v 2. polovici 13. stoletja tudi tolminski gastald, Šlo jc za razdrob Ijcno rodbinsko posest, ki jc poleg kmeti" na Tol nunskem obsegala indi posest in dohodke na Bovškem (Plnžna), v Beneški Sloveniji in v Bi V urnarju 1523. lisi 191, sc pii npisii meje pinli Eirfji Loki umerjajo nek |mlok na hribu Oscliea, nek hrib pri Lcsknviei; na področj-j "oriec in Pelnivcga [trda pa sn mejnik visoke gore 22 M Km, Urtiaiji [. sir. 40 23 t. Uinck, RMiirminini urtiaiji dciclnokncijili gospostev na K/anjskam. Zt 19K?/4,slr. 3 i I. 18? Iz urili vskiU fondov in zbirk ARHIVI XXII 1999 dih, in jc bila kol taka podrobno popisana,24 O vzrok in nastanka urbarju leta 1377 pove največ M Kos v svoji objav,.-5 Kot glavna razloga navaja dva' ekonomskega, ki pomeni pre vedbo naturalnih dajatev v denarne, in političnega, k ic povezan s povrnitvijo gospostva i1/ zakupa pod neposredno upravo Ogleja (glej zgo raj). Urbar, ki jc naslal okrog leta 1523, do nedavnega sploh ni bil znan in jc v literaturi prvič uporabiicn šele leta 1994.26 Ker gre za novo pnkliiičeno ozemlje, čigar statfis jc bil določen z mirovnima sporazumoma 1521 in 1523 (glei zgoraj), je izdelava tega urbarja gotovo povezana z vrmivijo zemljiškonoscstnih pravic kouzortoin. Označimo ga lahko za reformiranega,27 sflj so ga dcželuoknezji komisarj' zdelali na podlagi predhodnih urbarjev in i/j a v županov in sosesk o lem, kateremu od konzoriov so pnpadab v času Benelk ter katere dajatve in obveznoili so služili Mihaelu Nenhaiiserju. Podobna urbana sla v lem času nastala tudi v gonski2!i in pazinski2ljl grofiji. Goriški urbar, od katerega se je ohranil le drugi del s popisom robotnih in drugih skupnih obveznosti sosesk icr sodstva, jc napisala ista roka kot tolminskega. Skladno s prakso reformiranja urbarjev dcželnokuežjih gospostev, k' se je na Kranjskem začela konce J 5. stoletja, so verjetno tudi ui izdcleli po dva izvoda: enega za polrebe gospost"a, drugega za nadrejeno deželnoknežjo upravo.3'1 Slednji so se ohiar-ili v večji meri, kar velja ludi za naš primer Urbar pz leia 1598 je povezan z odvzemom Tolminske kon/ortom in njeno podreditvijo dvomi komori. Nastal jc po ukazu deželnega kneza, izuelal ga jc lolmir.ski glavar Formeutin na podlag pozrra podl'v.iukomf naj mu prijavijo svoje diijatvc in služnosti,11 Urbai iz lela 1624 jc nastal pnd Dornbergi ir! je et'in. /nam urbar .z njihovega časa. Dvojnik tega urbarja hmni tudi Deželni arhiv v Gradcu Urbar 1654 no.ii sicer naziv Breuner, vendar se to ne ujema z dejstvi' vsekakor pa lahko tijCgov nastanek povezujemo s spremembo last nišlva leta 1651 Iz obdobja Coronuiijev, v katerem je nasialo in jc ohranjenih največ urbarjev, pa velja ornemu le obsežen urbar za leta 1730-36, ki zajema celotno gospostvo z vsemi dajatvam.. M Kus, Urbarji Sli« ,'nsl.er:a tVimurja 1!. LiJbljana l!>54, sir 771. 2S M Kus, Urbarji I.... sir 4(1-46. i,.- S Tinkar, Zgiirnja Daška dnlin.i po lulminskcni urbarju i/, m?. Kronika IW!/l,slr. 2lJ-3f>. ti.Umck, Kclurmirjiii urtiarji sir 313. 21i ARS. Vic K3, O Xtlt V objava prevrnla v M. Kos, Urbarji II sir. I52 ly5. ARS. Vii'. M J; upis in objava v D. Juriflt! Čjrf», Gi)s]ii«larsk' ra/viij lu posavskega giispiMva v Ib. Miilolju, Ljubljana 1VW. E, U.nck, Rcfnnoinini ui barji , sir. .112. -11 M. Vcrbič Idrijski rtulnik .. .sir. I7S. Glede na uveljavljeno ilelilcv urharjev po zvrsteh-*2 lahko zgoraj navedene, razen prvega, označimo kot ylavuc. Za vse ostale i/, spodnjega seznama pa veija oznaka priročni urbarji ali rc gistri nanašajo sc bodi: i Ic na določene tlele gospostva ali pa vscbuicio le popis dajiitcv in najemnin od posameznih zemljišč, največkrat novin in rovtov. Knmoh.ški seznam vseh /uanili urbarjev in iirhnrinlnfh registra v zji historično ozemlje 'lul minskega Urbar rodbine Longo iz časa med 1275 in 1300 za kraje na Tolminskem, v Beneški Sloveniji in Goriških lirdih original uničen v 2, sv. vojni- objava v M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, drugi del, sir. 267-281■ ob;ava narejena po ohranjenem prepisu' lat. Urbar Tolmm 1377 Lihei ceusnaiis cccle.siac Aqtiiiegi.'iists (naslov v arhivskem popisu) obsega celotno takratno tolminsko zemljiško po scsl 134 listov, pribl. formata A4, lat. Archb'io oi slalo di Trieste, se/ione dip'omatiea, serie V2 (po Perron1 ji ¡5 Kopija (fotografije) v ARS, urbarji 53 Objava M Kor„ Urbarji Slovenskega Primorja, prvi del, Ljubljana 1948' isli. Tolminska gaslal-dijH leta 1377, Carmola VI11/1917, str, 1-15, 147 162 Urbar Tolmin s.d. (1523) za vasi v eclotnem gospostvu, tudi vasi Z od Kobarida i 11 jvek 221 listov, pribl. formata A4, nem. SILA. Hs 437 Mikrofilm (Mf,) v ARS Urbar za stare m nove rovte, podložne konzor-tom 1550 BmgdiSbmm uiuid rerzniclams der nctien utul idteu gereuth za I idhucinur herrsclmjj! dm con ■ - 1L. Uinek, Reformirani uibarji ...,sir. ¡JI 1. l\i navajanju urbarjev i/, ^rašlc^a arhivu !ra/en urbarja i/ 1523) :>cm umirabil Iteli-Jke Silva Vurkarja, ker jc bit atbiv v času naslajanja članka neilnslnpert. Njegove tx'kvke si) h|e narejene /a ilm^c n umore, /atu je popis punianjklj.v in pi>-jick»xl nejasen. Turka nt sc rabva!jujem /a piiroilitvane pivnike. Urbar za dele Tolm i irskega; slarcj.ii, delno datiran s 1482" večinoma področje Drcžnicc, Suzida 34 listov (fol 506 539) Stciermijrkisclies Land^arehiv (Stl A) Graz, Sachabtcilnng der Hefkauimer (SHK), Karton 118, Hcft 2, No. 48 ARHIVI XX[1 1999 I/. ari;;. skih t undo v in zbirk 1X3 sartlru vnit Ciitidu! zinspar manjši obseg, nem. Sll., A, S H K, Karton 117, Hei"t 4. No. 2 Urbar Tolmin 1574 SO za nekaj v .v s i na področju med Tolminom in Knežo1 kol priročni urbar za najemnine od ko i «ni jI vrtov, mliiiov, poli torzo od lol. 19-38 po širin polovičen format, i tal Arcbivio si orieo-provinc i ale v Gorici (ASPG), urban 25 Urbar Tolmin 15X8 hi Rada Ilnllmignori annurit di Tulmiiio 54 listov, ilal. StL-A. SHK, Karton 118. llefl 34 Urbar Tolm/n 159P4 obsežen t/rbar za cclo gospostvo 592 str., polov/Čcn format po šinili, ilal. ASPG.urb.iri 32a Mf. urban, rol.Vškatla(R) 1-3 Urbar Tolmm 1598 Urbar iiher dtc Iten schaffl 'Ddntcti /a cclo gospostvo; deli se na urbar dajale v od starih kmetij in urbar dajatev od rovtov ju krčeviti 150 ['slov A4 formata; nem. Ali.S, urb;;rji 1-64 obdelal P, -Slih, T olminsko gospostva po urbarju iz leta 1598. Goriški lelntk 19S4, str 95 115 Več iirbanalmh rcg;slro\ za posamezne dajatve, zvišanie dajatev, prevedba nalnraiij v denar; nastali so okrog 1600 (vsekakor med 1598 m 1624j No. 27 (fol. 1 126. ?02 251). No. 27+ (f. 252 277). Nt.. 27a (I. 278-311), No. 28 (f. 312-315) skupaj pr/bl. 500 str., nem. StL-A. ^HK Karton 118, Hcfl 2 Urbar pesesti Jerneja Fonncnlina nI Tolminskem 1606 l)rhury Bartltalaiuecu Foniionlliiiis der ime zucgcsvliribncii /turi crthaHlcii Ivliciis^nc-tteni /a posamezne kmetije v številnih vaseh po celem gospor.tvii 18 popisamli listov formata A4, nem. Jr.S, urbarji 1-66 iJrbar posesti bratov Pomičnim s d. (naknadno s svinčnikom datiran '606) Urhorvo hcrrn Vir^iuio nad J en mi m o !•'(»>» en • thiin' ^''brdeder za posamezne podložnike po številnih vaseh gos-posl va 11 listov formata A4; ilal. AR.S, urbarji 1-65 V aihiv.iktut pupisu ru>M o/nako Curortini, je napatno. Urbar gospostva Tolmin 1624 7iilliiicin ¡-nan! obsežen urbar za celo gospostvo, tudi vasi 7 od Kobarida, in lurijn 345 popisanih listov formata A4. nem. ARS, urbarji 1-6"7; prepis oz. dvojf'k v StLA Graz. Lamberg. .Seli. '75. Heft l Urb.ir Tolmin 1600 45 Affitazioni deii'Vriwna d. '¡'<) zajema celo gospostvo z cvidcneo najel i h zc/nlj/šč in najemnine 310 str., formal ptibl A4; ilal. ASPG, urban 26 Urbar Tolmin 1633 36 obsega celo gospostvo, dajatve (najemn na) za novi ne in posamezna zemljišča prihi.5(K) listov, večji format, brez platnic in naslova. ilal. ASPG, urban 49 Urbar Tolmin (Brc:iner) 1654 cclo gospostvo s cclolnimi dajatvami (pra^'da^i.) 664 str. nem. ASPG, urban 55 Mf. v ARS. R 3-4 Urbar Tolmin 1661 7() zajema večino kra,cv. manjka Tolmin z ožjo okolico in Šentviška pianola 406 str., ilal. ASPG, urban 58 Uf. v ARS, P 4-*i Urbar Tolmin 1661 71 (dejansko vpisi 1651-y4 ter PM 41) Urbario d t offituziaiic evidence najemnin za posamezna zcmluŠČa Zajema večino vasi. a ne vse; nekatere vn-.i se ponovijo dvakrat 256 sir ilal. ASPG. nrhari 59 Urbar Tolmin 1671-79 Vasi od ldrskcga do Hačc. Šebrcljc. vmes manjka 100 listov 200 popisanih sir., ital. ASPG nrbari 69 Mf. v \RS, R 6 Urbar Tolmin 1677 Poljubilij. Baška grapa. Cerkljansko. Tolmin 26"? sir., i tal. ASPG. nrbari 75 Mf. v ARS, R 6-7 Urbar Tolmin 1680-88 Kobariško. dolina .Soče in Idrijce, Šentviška pla nota (glede ozemlja st dopolnjuje s predhodnim oz. naslednjim) 589 popisanih str., ilal. ES J z urhivskih fondov in zbirk ARHIVI XXil 1909 ASPG, urbari 79 Mf. v A RS, R 8 9 Urbar Tolmin 1682 95 Polinbmj, Ritška grapa, Cerkljansko (skupno 24 krajev, podobno kot 75) 202 str., iial ASPG, urban 80 Mi. v ARS, R9 10 Urbar Tolmin 1689-99 Urlmbia... kraji podobne kol pri 79 505 str., ilal ASPG urbari 87 Ml. v A RS, R 10-11 Urbar Tolmin 1696-1707 Urhario di Tolmina obsega del gospostva, pretežno vzhodni 320 sir,, hal. ASPG urbari 93 Mf. v ARS, R 14 Urbar Tolmin 1698-99 eelo gospostvo 288 str., po širini polovičen format, itai. ASPG, nibari 90" Mi, v ARS, R 16-17 Urbar Tolmin 1700-9 Urban 1 (h iahnina eelo gospostvo 649 st.-, i tal ASPG, urhar. 97 Ml. v ARS, R 17 19 Urbar Tolmin 1703 večina gospostva razen Baške grape in Cerknega z. okolico; brez naslova, na začetku vloz.cn list z uvodom o denarju več 100 neoštevileenih strani, več 1 format ilal. ASPG, urbari 102 Urbar Tolmin 1730-39 Urbanu d\ Tabu i 110 dal o 1710 ftno al a. 17.19 obsežen urbar, obsegu vse piši 253 listov, večji format, ilal. ASPC, urbari '31 Urbar družinske posesti Formcntmov na Tolminskem 1736 Urharia dc.Ui jcitdi nelht si gnana et captlanato d Talnima... posamezni podložniki in zemljišča po številnih vaseh gospostva 83 str. i tal. ASPG. urbari 137 Mf. v ARS, K 44 Urbar Tolmin 1740 49 davčni register za košanije in tlako, novinc; ob- sega Z iti J del gospostva s Tolminom 80 listov, večji format, i tal. ASPG, urbari 145 Urbar Tolmin 1750-59 Urharia di Tabnina de H'Anini /750 sina 17^9 pokriva isto ozemlje, in vsebuje enake dajatve kot 145 okrog 90 liiitov, večji format, ilal ASPG urbari 154 Urbar cerkve sv. Jerneja v Cerknem 1750 Urban it m V Ecelesiae S. Bartbolaniaei ob anaa 1750 dejansko sega do 1806 okrog 80 listov, večji format, lat'n ASPl , urburi 154e Urbar Tolmin 1756-67 Urharia del! Ubito. s/t. con. Pic ira Antonio de Caramni 1756 vue. ¡767 davčn: register urbarialnib dajatev; obsega Koha-riškcl doli 10 Soče in sega do Podmelea; brez Tolmina z okolico. 40 listov, večji format, ital. ASPG, urbari 162a Urbar Tolmin 1761-70 Urharia del Mante lirbanalni register dajatev za nekatere vasi na Cerkljanskem 43 listov, polovičen format po Sir ni, ilal. ASPG, nO,ar/ 174 Urbar Tolmin 1768-79 Urbatio d "Il l1 lina. sig. canle P1 etra Antoni a de Coran v vasi na Kobaršskcm ter med Po ljubi njem in Seli nad Podmclcem 155 str., ital ASPG, urbari 18 ih Mf. v ARS, R 56" Urbar Tolmin 1770-81 Ur bo rit1 del Mtai'e pc.r gli otnti 1770 sin allait. ¡779 delhi porziono del la si gnana di Tabnina a\un tenente al c. P A. Caramni področja entviške planote, Baske grape in Cerkljanskega 123 listov, večji format, ital. ASPG. urbari 189 brbar Tolmin 1774-83 Urbar l'ont Cebierge dc 1774 lus ¡7H3 ista področja kot pri 189 ok'og 10C listov, večji format, ital. ASPG, urbari 197 Urbar Tolmin 1781 90 Urharia del Monte dallTVHl sine. 1790 isto področje kot predhodna ter dodatek po Stockcrjcvetu urbarju za vasi Tolmin, Volčc, ARHIVI XXII 1999 I/ :irhiv ;k lil loH»y il) X.'lirK 185 > iginj Modrci, Stopce 146 bslov, večji format, "tul. ASPG, tirhsrr 202 Urbar Tolmin Ur baria de i Monte pet I i aiiui H8I siu ali (luno J 790 deda Lw1nfe>n7j d Tohniao apelante ro I805 sino 181 * področji ^entV'skc planote 83 lislov, večji format, ilal. ASPG, urbari 216 , Urbar Tolmin 1814-30 Urbana dcllc cotntnu di Ce.porrina Čreda e To! oiiiio deli auna I S! 4 L' al.. 1830 Kobariško do Tolmina z okolico, vpisi na tiskano tabelo (tudi rubrika hišna šl.) 198 listov, večji format ital. ASPG. urbari 2.21 Urbar Tolmin 1823 vf.isi v liskan obrazce z rubrikami lastnik in par cela. klasifikacija, vrcdnosl ter dajatve po urbarju 82 lislov. velik formal (pribl, A3). ilal. ASPG, urban 222a Urbar pusesli Tcrezc Jug na Tolminskem 182939 Urbar, t della Siv nora Tre rese Ji ich di Corizht de anno 1829 sino inclusive posnmczn i podložnlkl (skupno 22) v vaseh od Kobarida do Tolmina. Volčali. Ciginju, Ročah, Cerknem 23 Jislov, po širini polovičen format, ilal. ASPG. urbari 222b Urbar Tolmin 18?1 40 pixlroejc Šentviške planolc. Baske grape. Cerkljanskega; itak ASPG, urbari 223 Urbar Tolmin 1831 40 ostali del gospostva: Kobariško, Tolininsko do Sel nad Podmclccm; ilal, ASPG, urbari 224 Urbar Tolmin 1837 39 Šentviška pianol.'i in dolina ldrijcc; ilal. ASPG, urbari 225 Urbar Tolmin 1837-40 od Voiar j lo Idriic pr Baei; ii.al. ASPG, urbari 226 Urbar 1 olmin 1840-19 Slap, Šentviška planola. dolina ldrijcc. del Cerkljanskega; ilal. ASPG. urbari 227 Urbar Tolmin 1841-50 Tolmin z o/jo okolico. Kobarid, Bača, Idrija pri B„ Volč, Scla, Lom. Kal; ital ASPG. urbari 228 Urbar Tolmin 1844-51 obsežnejši: /.a Baško grapo. Cerkljansko, dolino Idrijce, Šentviško planoto; ¡tal ASPG urbari 22? ZUSAMMÜNFAS.S UNG Olli UR HA lil- DHR lllikRSCI I Al T TOLMIN Der R;ium Tolmin (Tomicm) dürfte im 11. Jahr liunderi in ttcii Besitz der Patriarchen vor. Atfuilcfa Ii hergegangen sein, tindc des 14. Jahrhunderts Wirde er an Civididc verpfändet, mittelbar an eine Gruppe von Smdiadeligen, genannt ams.irii. Diese behielten den Tohnmer Btsil?. auch unter venc/.i-inisclicr und später iisterrcidiisclier llcrrscliaft mit einer Unterhrccliung zur /,eit der; Kriegs zwischen Ösb:rrcicli und Venedig bis zum Ucgimi des 17. Jahrhunderts. Ks folgen die Dörnberg, tircemer und dann v.wcih ttnder; Jalirc lang die Co roll im. l^ic Herrschaft umfaßte einen giotleu Teil des oberen Isanzcgehicls, des Rtitlgebiels von Mriica und Unča. Um 1600 wurde die Ortschaft Idrija (Idria) ausgesondert und Diirler westlich von Knharid (Karfreidl) angesclikissen. i8(i__b. .1 rlnv.;kin ftmdov m zh rk__ARH1V1 XXII 19»9 Zanliehst wurde die I IcrrscliaCl bzw. die xatluldiu in "kunzorti" throughout the rub (if Venice and on into the (groliere) Verwallungscinheilen, die D"Aowvfi' aufiielcill. Austrian rule up until the I7l)l century with Hie exeep-später werden nur (kleinere) Zu pen erwähnt. die aneli Iura only of the duration of the Ausiro-Vt nefan w.-tr. cine Sclbslvcrw^ltungsfunktion ausübten. I'nUuwLnu the IkJi/oE". tlic property was owned bv ttie /u Ve rwal t u ng sz weck e n entstanden in der /eil Iiis Dörnbergs, followed hy tin. Brmncrs, alter whicli it was zui Ab schab uni; des Feudalismus in der Mitte des 19- lie kl hy the pSSinis' for an entire 20C years. Jahrhunderts viele l'rbarc und Urbarregister. Davon pioperly of Toi mm Ineompasscd a large jfort of haben sieh gut iO bis heute crlialten, die meisten aus der the Upper Posoeje regier, and the river ba in* of the Zeit der Graten Coroniin. Sie werden in den Archiven in Idrijca ,md the liaea. Around 1600, Idrija vas separated Ghr/, Ljubljana, Graz und Tries! verwalnt. frniu the properly, while all the villages west o!' Kobarid weiv annexed to it. Innially, the landed property, or "gasialdija", was divided into (sizable) administrative SUMMARY units c:ilk(l "dekanijr", while later sources mention only smaller parishes, which also enjoyed a degree of auion-I.AND KfiGlSThliS 01; Till; LANDI'D I'ROI'IrRTY omy. Cflj TOLM1N During the lime of the aholishii'cnt of tlic feudal system in the midrllc of Uk I9Ih century, a number of Most likely Tolmin bctame the property of the land registers and other registers wen1 created lor adnin-Aquilcian Patriarcliy in tlic I Ith eentury. At the end of istrativc purposes. Korc than 50 of these have been pre ihc I4,h century, it fell forfeit to Cividale and indireetly served to date, most of winch date back to the jinfc of llie to a body of the city's noblemen eallcd the "konzorii". Coroniui counts These registers are kept in the Archives Tlie property of Tolmin lemamed in the possession of the nf Gori/.ia, ) jubijana, Graz and Trieste (Trsl). w.mv.Vt Wv Vv^i*' j+i't jU' Wv- kvwwvj/ tV-yJvf/ rKw^'-.-jj-iv, Ii ^ -¡>?> n " /] $<>('(<■ i/iHi -T0W (1< t*v ■(»( (h/H>V fnW»' Vvvw.^v? ^wvdS 9v- Wv Vit^irHt fi&fk* fa ^Vv«""«*),- tiV ft «t^vt^i- fUlf W tl^jM J^f^^JKiir Tolminski urbar iz. leta 1-523, folij 190 v, Stcicrmiirki.schrs Lmdesureh v Gradec. Hs 43?