Oblastna zadruga za kmet. kredit se je ustanovila v Zagrebu za vse hrvaške oblasti ter za obe slovenski oblasti. Ustanovitvi so prisostvovali za stopnikl hrvaških zadružnih organizacij in voditelji Radičeve stranke. Ta nova zadružna centrala je nepotrebna, ker obstoje na Hrvaškem 4 in v Sloveniji 3 zadružne centrale, katere lahko zadoste vsem potrebam in uživajo že zaupanje najširših slojev ljudstva. Salezljanski zavod na Rakovniku pri Ljubljani ima obrtno šolo s strokovflimi oddelki za čevljarstvo, krojaštvo in mizarstvo s strugarstvom. Šola ima pravico javnosti. Pouk traja štiri leta. Gojenci imajo v zavodu vso oskrbo in se poučujejo poleg drugih predmetov tudi v strokovnem risanju in knjigovodstvu. Šolsko leto traja od 1. avgusta do 29. junija. Spre jemajo se le zdravi dečki, ki so dovršill z dobrim uspehom osnovno šo- lo in so vsaj 14 let stari. — Istotam je tudi konvikt za dijake nižjih razredov, ki obiskujejo državno gimnazijo. Za sprejem se je obrniti na vodstvo salezijanskega zavoda. Kap ga je zadela. V pondeljek, dne 4. junija, je delala pri tvrdki Wogerer v Lajtersbergu pri Mariboru sku pina kaznjencev, v kateri je bil tudi 541etni Ferdinand Lang. Ta kaznjenec je imel odslužiti samo še nekaj tednov do zaželjene svobode. Med de lom je nesrečnika zadela kap in je pri priči izdihnil. Poklicana rešila postaja mu ni mogla pomagati in ga je mrtvaški voz odpeljal. V mladosti prostovoljno v smrt. Iz neznanega vzrojia se je vrgel v Št. Juriju ob južni žel. pod vlak komaj 201etni Srečko Šmid. Stroj je mladostnega samomorilca popolnoma razmesaril. Teleta povzročila avtomobilsko ne srečo. Dne 6. junija zgodaj zjutraj je zgorel veliki tovorni avtomobil mesarja Nikole Marcjaša iz Dolnje Dobrave, ki je vozil živa teleta v Maribor. Nesreča je nastala radi tega, da je bil na avtomobilu sod bencina, ka terega so teleta prevrgla. Vozeč se iz Obreža proti Ormožu, je bil avtomobil naenkrat ves v plamenu in v trenutku je zgorel popolnoma. Nekaj telet je zgorelo, ostala so bila močno opečena in so jih morali v Središču zaklati. Šofer in spremljevalec sta dobila težke opekline. Avtomobil, od katerega je ostalo samo železno ogro dje, ni bil zavarovan in znaša škoda do 100.000 Din. Strašna toča v Slovenski Erajini. Pretekli torek je zadela gornji del Slovenske Krajine velikanska nesreča. Proti večeru so se začeli zbirati ob avstrijski strani črni oblaki. Prav kmalu je zadivjal silen vihar, ki je odkrival poslopja in lomil ter podiral drevesa. Med viharjem se je vsula toča, kakršne že dolga leta ni bilo V kratkem času je uničila žitna polja, v zemljo je zbila mladi krompir, koruzo, opustošila vrtove in vinogra de. Najbolj je trpela cankovska fara, kjer letos sploh ne bo žetve. Zelo so prizadete tudi sosedne vasi. Na lice mesta se je takoj peljala iz Maribora komisija, ki je precenila povzročeno škodo. Nesreča je za ubogo Ijudstvo, ki je že lani imelo slabo letino, velikanska in vprašanje prehrane mnogim vzbuja strah. Tatvina v župnišču. Župnišče v Dobrovniku (Slovenska Krajina) je imelo nepoklicanega nočnega gosta, ki si je natovoril eno kračo, velik kos slanine, kruha, dve srebrni žlici in se je na tihem poslovil. Dve novi hranilnici v Slov. Krajini Začetkom junija je začela v Murski Soboti poslovati občinska hranilnica in nova hranilnica se je ustanovila tudi v Puconcih pri M. Soboti. Vojne žrtve kozjanskega okraja. Vojne žrtve, vojni invalidi, se obveščajo, da se v nedeljo, dne 24. junija, ob pol devetih dopoldne vrši v Kozjem v dvorani restavracije Podlinšek občnl zbor bivSe invalidske podruž- nice. Na tem obCnem zboru se ustanovi krajevni odbor, ki naj obstoja v smislu tozadevnega invalidskega zakona. Ker je obstoj krajevnega odbora zelo važen, zlasti radi odpravnin invalidom, vsled tega se invalidi in vojne žrtve pozivajo, da se istega v obilnem številu udeležijo. Na občnem zboru poroča deleeat centrale Iz Ljubljane. 56 let v ječi. V kaznilnici v Straubingu na Bavarskem je med kaznjen ci neki Ivan Jurij Ottinger, ki je zaprt že celih 56 let. Leta 1872 je prišel v kaznilnico, ker je imel odsedeti 14 let ječe radi tatvine. Ko je imel za seboj že 13 let kazni in bi bil kmalu zopet svoboden, je zadavil v prepiru leta 1885 enega sokaznjenca. Po zločinu je hotel pobegniti skozi okno, a so ga prijeli in obsodili na smrt, pozneje so ga pa pomilostili na dosmrtno ječo. Ottinger je danes star 90 let, je že slab ter onemogel. Zaporom se je tako privadil, da sploh ne mara več iz kaznilnice. Veliki viharji na Japonskem. Po vsej Japonski so močni viharji v zadnjih dneh napravili veliko škodo. Na severnem Japonskem je strela udarila v skupino 16 vojakov, ki so bili na vaji. V Kokošini je voda poplavila 800 hiš. Več hiš je porušenih, med njimi policijski in poštni urad. Pri Sahalinu se je razbila manjša ladja. Uničenje strupenih plinov. Smo že poročali o veliki eksploziji strupenih plinov v Hamburgu. Eksplozija je zahtevala veliko človeških žrtev, ker so ti smrtonosni plini prodrli celo v kleti. Nemci delajo na to, da bodo odvrnili nadaljnje eksplozije in odstranili nevarnost zastrupljenja s plini. Ostale zaloge fosgena (tako se imenuje oni plin) bodo pogreznili v morje. 3000 steklenic bodo naložili na ladjo vlačilko in jih odpeljali iz luke. Na odprtem morju jih bodo naložili na parnik. Iz dveh velikih tankov (skladišče za plin), ki sta še polna, bodo izpraznili fosgen v 300 literskih steklenic na zračni pritisk in jih prepeljali na isti parnik. Parnik bo plul potem daleč ven na Severno morje in tam smrtonosne steklenice pogreznil na dno morja. Bojazen, da bi se mogel strup potem po ribah zopet zanesti med ljudi, je neopravičena; kajti razkrojevalne snovi — solne kisline in ogljikove kisline — se bodo nahajale v tako malenkostnih količinah, da na zastrupitev ni misliti. Za uničenje fosgena je dala vojska na razpolago 100 pijonirjev. Vremenska nesreča v Prekmurju. Dne 5. junija je obiskala prekmurske občine Grlinci in Cankova grozna vremenska nesreča. Popoldne omenjenega dne je začel divjati vihar, ki je prinesel seboj kot orehi debelo točo. Toča je uničila vse poljske pridel ke. Najbolj prizadeta je župnija Can kova, kjer ne bo niti zrna žetve. Zares strašen je pogled na poprej tako bogato obetajoče polje! Nič ni čudnega, če so kmetje glasno jokali po polju, ko so gledali uničen ves svoj up in jim je grozna skrb legla na srce . . . Vse je proti vojski! Amerikanci. Angleži, Nemci in drugi veliki narodi se posvetujejo, kako bi se za stalno preprečila krvava vojska. Samo Radičevci in samostojni demokrati bi bili radi izzvali novo vojsko z Italijo! V zadnjem »Gospodarju« smo to zadevo natančno pojasnili. Kljub temu pa še samostalni demokrati in Radičevci naprej šuntajo in delajo zgago! Ljudje božji! Spametujte se vendar! Daleč proč od teh strank, ki bi zopet rade povzročile nepotrebno vojno! Čudimo se splob, kako še more v Sloveniji in na Hrvatskem kdo držati s temi ničvrednimi strankami! Prosimo Boga za ljubi mir, delujmo pa tudi saini za mir med narodi! —t. Krasna Telova procesija v Beogra- du. Ne opisujemo procesij po posameznih župnijah, ali procesijo na lepo nedeljo (dne 10. junija) v Beogradu pa moramo malo opisati, da bodo naši katoličani videli, kako celo v »brezverskem« Beogradu čislajo prireditve katoličanov. Katoliška cerkev v Beogradu se nahaja v Kronski ulici blizu kraljevega dvora. Prejšnjo malo katoliško (avstrijsko) kapelo so lansko leto beograjski katoličani s prostovoljnimi darovi povečali tako, da ima v njej prostora par sto vernikov. Cerkev je posvečena »Kristusu Kralju«. Telove procesije so v Beogradu vedno izvanredno sijajne. Tudi letošnja je bila mična. Vodil jo je nadškof beograjski Rodič v spremstvu papeževega nuncija g. Pelegrinettija in beograjske duhovščine. Na čelu procesije so korakala katoliška društva, ki jih je že hvala Bogu precej v Beogradu. Tudi Orli in Orlice iz Beograda in iz sosednjega Zemuna so se udeležili procesije. Nadalje so bili v sprevodu: pevski zbori, katoliško dijaštvo, katoliški mojstri, pomočniki, delavci, uradniki, šolski otroci, a za baldahinom je korakal zastopnik kraljevskega dvo ra, zastopniki vlade, naši narodni po slanci in več tisoč katoličanov vseh narodov in jezikov. Videl in slišal si tukaj Slovence, Hrvate, Nemce, Mad žare, Angleže, Francoze, Italijane, Bolgare, Čehe, Poljake in mnoge dru ge narode. Beograjčanom se je prav posebno dopadlo, ko so se na ulicah pojavili Orli, Orlice in belo oblečena dekleta z zastavicami. In nič se ni Beograd, to veliko svetovno mesto, sramoval katoliške procesije! Na tisoče in tisoče občinstva je spremlja- lo našo procesijo, ali ljudske množice so se zadržale pošteno, ljudje so spoštljivo poklekali pred Najsvetejšim, če tudi niso naše vere. Naj se le skrijejo v Sloveniji vsi tisti »rdeči« in »demokratski« fantalini, ki n. pr. v Mariboru s klobukom na glavi in cigareto v ustih posmehljivo spremljajo naše procesije in se še celo norčujejo iz naših lepih cerkveno-verskih slovesnosti! Celo najbolj veri na sprotni listi v Beogradu priobčijo vsako leto spored katoliške telovske procesije in celo pozivajo občinstvo na udeležbo. Socijalistična »Volksštimca« z »Jutrom« vred pa zna samo smešiti krasne katoliške manifestacije. Prav zanimivo je tudi dejstvo, da se udeležijo v Beogradu katoliške procesije mnogi Slovenci, ki se sicer prištevajo med »liberalce«, ali tukaj v velikem mestu, ki je oddalje no od slovenske domovine okoli 600 km, jim je pa vendar le katoliška pri reditev nekaj domačega. Spominja jih tako nežno na one zlate čase, ko so še kot nepokvarjeni sinovi ali hčer ke slovenskega naroda z očetom ali materjo se v domači župniji udeleževali verskih slovesnosti. Milo se mi je storilo, ko sem to opazoval. Je pač res: katoliška Cerkev je tako ozko zvezana z našim slovenskim narodom, da takoj, ko naš narod ne bo več zvesto udan katoliški veri, to je veri naših pradedov, slovenskega na roda ni in ne bo več! Gospod urednik! Ne zamerite mi, da sem Vam to napisal, ali smatral sem za potrebno, da s tem spodbudim naše rojake. — F. Ž. Poroka. V lepo okrašeni kapelici mariborskega gradu se je izvršila dne 5. junija t. 1. rez. ing. kap. I. kl. Alfonza Stergarja, sedanjega prokurista tvrdke M. Berdajs, z gospodično Mofaldo, hčerko mestnega stavbenika Ubalda Nassimbeni. Da bi bilo arečno! Zopet požar v Prepolah. Še ni tega dolgo, ko je malodane popolnoma upepelil veliko vas Prepolje na Dravskem polju požar. Zadnjo nedeljo ob štirih popoldne je začelo goreti iz doslej neznanega vzroka pri posestniku Šibilu. Radi močnega vetra se je razširil požar z bliskovito naglico na poslopja posestnika Žunkoviča in od tamkaj na gospodarsko poslopje posestnika Peska. V kratkem času je uničil požar 10 poslopij in so imenovani posestniki ob vse imetje, ker so bili zavarovani le za malenkost. Na pomoč je prihitelo več pož. bramb, ki pa niso mogle delovati, ker ni bilo vode in so se lahko poslužili pri gašenju edino le gnojnice. Ogromna škoda še ni precenjena. Splošno sumijo, da je podtaknila požar zlobna roka. Gozdni požar. V nedeljo ob četrt na 11. uro v noči je začel goreti gozd veleposestnika Drago Kobija na Pohorju nad Bistrico pri Limbušu. Zgo relo je 25 oralov gozda in požar je razsajal štiri ure. Vzrok požara je še nepojasnjen. Odkritje spominske plošče umrlemu gospodu Simonu Cvahtejn v Mali Nedelji pri Ljutomeru. V Mali Nedelji pri Ljutomeru je svoječasno dolga desetletja učiteljeval in vzgajal narod v šoli in izven šole sedaj že osmo leto pokojni šolski ravnatelj g. Simon Cvahte. Iz vrst učencev blagega pokojnika je izšla misel, da se plemenitemu vzgojitelju v znak traj ne hvaležnosti postavi skromen spomenik v obliki spominske plošče na malonedeljski šoli. Pripravljalni odbor je izvršil vse pripi'ave za odkritje spominske plošče, ki se bo vršilo dne 5. avgusta t. 1. Zjutraj ob pol 9. uri bo na tamošnjem pokopališču poklo nitev pokojnemu, ob pol 10. uri spominska maša v tamošnji župni cerkvi, ki jo bo služil tamošnji rojak in Cvahtejev učenec č. g. duhovni svctovalec Franc Špindler, po maši odkritje plošče ob sodelovanju domače godbe in pevskega zbora, ob 12. uri skupno kosilo v Društvenem domu, popoldne ob treh pa otroška prireditev v Društvenem domu, pri kateri bode okrog 30 najrevnejših otrok tamošnje župnije obdarjenih z obleko in obutvo za zimo. Smrtna kosa. V pondeljek, dne 11. junija, smo pokopali pravo mučenico gospo Irmo Gosnik, mlinarsko po sestnico v Pobrežjah pri Prihovi. Je bila težko bolana celih 12 let in štiri leta je ležala priklenjena na postelj, in dve leti ni mogla nič govoriti s svojim možem in ne s svojimi peterimi otroci. Naj mirno počiva, jc vsaj enkrat rešena hudega trpljenja! Velika kolesarska dirka sc vrši v nedeljo, dne 17. junija, v Ljutomeru. V slučaju slabega vremena dne 24. t. m. Zbirališče, odhod in prihod gostilna Štiblar. Začetek ob enih popoldne. Bogata darila za vse dirkače so pripravljena. Vabljeni vsi kolesarji! — Prireditelji dirke. Oče sina s kolom. Pri Novem mestu na Dolenjskem so zaprli viničarja Matijo Arha. Stari se je prepiral s svojim sinom Alojzijem. Med kregom je udaril oče sina z gorjačo po glavi. Sin je izginil z močno zevajočo rano na glavi od doma. Zadnjo soboto, dne 9. t. m., so ga našli mrtvega za grmom pri vinogradu. 151etni zločinec. V vasi Loka pri Novem Sadu je izvršil 151etni Stjepan Paputa zverinski zločin nad 10letno Perso Mičinovo. Paputa je bil pri Persinem očetu v službi. Ker je bil odpuščen, je sklenil, da se mašču je. Deklico je odvedol na polje, kjer jo je vrgel v nalašč zato izkopano jamo, še poprej pa deklico zvezal. Nato jo je tolkel tako dolgo s kamnom, dokler je ni ubil, nakar je trupelce zasul s prstjo. Mladi morilec je bil aretiran in izročen sodišču. NEKAJ 0 USODI RAZISKOVALCEV SEVERNEGA TEČAJA. Že večkrat smo pisali, kako se je odpravil v majniku na raziskovanje severnega tečaja general Nobile z ve likim zrakoplovom »Italija«. Prevozil je tečaj, se vračal proti Spitzberjrom, a naenkrat je zginila vsaka sled za njim. Vse je bilo mnenja, da se je zrakoplov ponesrečil in 15 mož, ki so bili v zrakoplovu, je umrlo bogve kako grozne smrti. Sedaj naenkrat je začel Nobile javljati s pomočjo radio-aparata, kje da je in kako se mu je godilo. Iz dosedaj došlih poročil se da o »Italiji« in njeni posadki ugotoviti to-le: Ko se je »Italia« vračala v četrtek, dne 24. maja, proti oporišču v Kingsbayu, jo je presenetil hud vihar, ki se mu ni mogla upirati. Izredno močan veter se je polastil zrakoplova in ga gnal proti vzhodu ob obalah Severovzhodne zemlje. Na zrakoplovu se je naredila debela skorja ledu, ki ga je pritiskala k.tlom. Zaradi vetra je moral spodnji del zrakoplova, koder je bila ladjica s kabinami, večkrat zadeti z vso silo ob led. Gnana po viharju, je »Italia« kot ogromna žoga odsakovala od ledenikov. Kakih šest milj daleč od otoka Fov na v bližini vzhodne obale Severovzhodnc zemlje je ladjica zopet z vso silo udarila ob tla in se je odtrgala od zrakoplova, ki se je olajšan zopet dvignil in posili nadaljeval pot proti vzhodu. Nobile domneva, da je trup zrakoplova prišel na zemljo kakih 30 km daleč od kraja, kjer se je odtrgala ladjica. V ladjici je bilo razven Nobila še osem oseb, ostalih sedem članov pa je odneslo v trupu dalje proti vzhodu. O usodi tega dela posadke ni še ničesar znano. Če so srečno pristali, imajo baje dovolj živeža in tudi puške ter strelivo. Nobile z osmimi tovariši, med katerimi sta bila dva pri nasilnem pristanku poškodovana na nogah, je skušal najprej popraviti brezžično postajo, da bi čimprej obvestil svet o nesreči. Ker se pa to najbrže ni takoj posrečilo, je odposlal proti severnemu rtiču skupino treh mož, opremljeno z orožjem, živili in potrebnimi aparati za orijentacijo. Tudi o usodi teh treh mož ni še ničesar znano. Začela je delovati radiopostaja »Italie« ter se ji je posrečilo dobiti zvezo z ladjo »Citta di Milano«. Nobile s svojo skupino, ki šteje sedaj le pet mož in ima še za 50 dni živil, je na ledu, ki se polagoma pomika proti severozapadu. Z mrzlično naglico se sedaj pripravljajo razne pomožne ekspedicije. Pri reševanju članov posadke »Italie« bodo pomagali razen Italije tudi Rusi, Norvežani in Švedi. Svojo pomoč so ponudile nadalje še danska, finska in francoska vlada.