I Pl 4 1 VtSTHIK •“»nsnrat’ kJ K’ ‘<2 R iikil, I MiKviEsam«^ l HlKVKffiRCVSa vtsmicmiEl HKWHKVB1 i u J’ f k 1 '®WlKVESFItK' ■minicom 4.o.e., veaova 53, n. teh: 0£d 3S Tti. lita: H 9t^ Opilki letijo v nebo T r Nimm MaAGm!KI,K!LETiJOli f Dl Tl ■' \iraMa, *"« «1 oleAlini MMiielM j i: (■. (I I-I i a f SSSSSZSSM iiEitii I ifT~^ VESluIli Pnfffram,Jd I l I CREDITANSIALT Banka uspešnih ~ ~ -J" ■ ■ ■ - M. Sobota, Lendavska 11, tet.: M 7*1 tToivaivocf^AJ I VREME ! i' i Mursko Soboto, 27. a|^io 1995, teto XLVII, št 17, ceno 150 SIT ' Ob sedanji razbistritvi dejstev, kaj se je prav I Mprflv dogajalo ob stečajih j I, ^kopredelovalne industrije, J , I r I >rn teze, ki smo /ih že nekajkrat zapismi- eeviiijsfetmi poročili ;» uo.. ■ --' nndietit, «' 1 I^Pvmurje. , „ , y - kot upmk prej omen/emhpod^^^^^^^ j i^ttkroekonomsko politiko, okolje t. sctbna rflzmtWo«.l^ , rn-voine potenciale bi- i časovnih hortzomov. Omenjena zgoilba kov - monopm m «.r„a (ego je največja ■, ««rjev (k njej hi («hko dodali Se ‘^idu- nagrabljen kapital J stojo Pomurka) (er primerjav« te ,^„et.flii‘t še to n nremiČnin teii < potenciali in niihovn obliki nepremiČnt« ' propat^*’ Ob tem > gospodarskega razvoja regije. Kol dokaz k tej t pomurske kovin- trditvi lahko dodamo še nekaj cvetk, npr. Ijuto-industrije, ie potrjujejo neka- merski Turri-fn, kjer je brez predsodkov izdala . - J-- ..... bančne garancije nepreverjenemu tujemu po- I ‘Poročili je bilo ugotovljeno, da djetniku. V teh kriznih časih se je namreč j dnevno mikro- ali ničkolikokrai pokazalo, da Pomurska banka, j Omenjena zgodba kavi- sobna razmišljanja na dolgi rok, kar bi se ji primerjava le zgodbe z raz- ■ r.rrcJ»V*'«* -i-.irni potendad in njihovo v obliki 11 “6pi'estano šepanje in drsen/e repjf ' ' ^arniškim' p 11' lilijo razvojno raven v driavi, bi je vfs I morala dati misliti. je ves £as za zaščiio svojih interesov v propadla • Grobarji namesto ^spodbujevalcev odl^t<^^ Prtkaza^^’^^ Ptm-agro in Tehno- podjetja nastavljala namesto Jfjunskik /tsana- ? ' r^ja I rrikodo banka zavestno torjev« grohnrje podjetij, ki so vse za sabo dru(benega premaže- spravljali.v pepel. Resje, da jih je bilo nekaj, ki ' rtjeti Priprai, iovrsinim korakom ter so razmišljali drugače in so dosegli celo dolo- ir jasno stečaj omenjenih po- čene premike navzgor, toda ti so se zaradi moZ^^^Pak »'..^timo njeno bančnih manipulacij ali pa spornih kompenza- ! Odv^^ ^^^Piralo Ppravlfalct banice, kako aj dolgov dokaj hitro znašli na tankem ledu, in ir riiL,e^^''^i'^r težnje lega okolja, so se umaknili ati pa se umikajo pod prisilo . or, ... sr.,.. K..n .^a v Prt- i { . p '■ . , ■ manipulacijah s .stečajni*«' I mano vsakršne logike poplai I vidi pametno poslov**'’ l to onrf - ’ s ^.ijcS^. k fKždjlh ut banke. Vse bolj me obdaja občutek, da v Po-I vsotami, ko Sl murski banki dominira ozka skupina zunanjih 1 t fz l Dr. Ščap pokopava PAN-AGROkersije Pomorska banka prilastila prevee Panonijinega premožei^a. Podobno se dogaja s Tehnostrojem in Bliskom. SNEMANJE CD ROM>ov CREflTIV <1 /069/31-303 Oh koma ledna b« MVtaiao । aottSm to toplo vreme. i ftfiU^bMtr J I I n. vrt. »Mb. Man 30. a*«, oedeils. Kattrfoa j l na). mnaMtak. gist. Mt I 2. mai, torek, iirc. doto 3. IM), treda, FHIp Prtgovor i i; ii I' ji 'I 'i tt It oaltAtltfa, it tobea a J kruh Id »m. >' Li_______________________________.j‘ f-MdCmOti J- Zancliet in notranjih sodelavcev te institucije, ki di- J Vo dob ktoliiiko svoje Kiie, in rektno iz banke ati pa prek njenega odvisnega . nekai razvoj Pomuria, je podjetja obvladujejo celotno gospodarsko I “ . . ... . , I ■ .. i ttio 7‘'-'^ir kof , ivufir niie, m rttzkrit^if^^i tiekaj h 2 razvoj Pfimuria, je ^aitio b '‘rrjetno narobe. Oh sedanjih -.ceno in kljub zvenečim akademskim naslo-^rdamN^^' Odprolp^‘’trmeljnep-pretresti vom. žal za sabo te nimajo nobene pozitivne ^elovot^- ''“^^''biem doT^ mdusucje iri ivfefemr. uspešno pokopavajo podjetje za po- < k .te *' Itovinskoprt^ dfeijem. Kdo so m v okviru katerih ustanov Srobar t Pe>hazalo, da banka delujejo, pa morda ob kaki drugi pi iložnosn. vzpodhujevalec K VOTEK ČESTITAMO OB DNEVE UPORA SLOVENSKEGA NARODA PROTI OKUPATORJU IN MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA VESELE IN PRIJETNE PRAZNIKE Uredništvo in uprava Vestnika M ••reno in kljub zvenečim akademskim našlo- poti vodijo v Po sledi revizorskih zapisnikov v Pomurskih lekarnah in Galexu ^0 26. Af^RlUA DO 13. MAJA zelo ugodna prodaja strupov z okusom ORANŽE in LIMONE izdelovalca KK Vinarstvo Slovenske gorice > Haloze, Ptuj * Stara cena - 1,S>j>93^SIT * akcijska cena » 1,5 f 333,00 SIT Prodajajo Jih y vseh Potrošnikovih prodajalnah z zlvllf. Zapletena srednješolska mreža Dr. Karol Grossmanu -pionir slovenskega filma 2 vestnik, 27. aprila I aktualno okoli nas PO SLOVENIJI Pamflet ■ BRDO PRI KRANJU - Z uvodnim nagovorom zunanjega ministra Zorana Thalerja o mednarodnem položaju Slovenije so tu potekali dvodnevni delovni pogovori z vodji slovenskih diplomatsko-konzulamih predstavništev v tujini. ■ LJUBLJANA - Na povabilo slovenskega predsednika Milana Kučana je bil na tridnevnem obisku profesor Zbi-gniew Brzezinski, svetovalec washingtonskega Centra za mednarodne in strateške študije in v letih 1977-1981 posebni svetovalec za državno varnost ameriškega predsednika Carterja. ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so nadaljevali obravnavo sprememb in dopolnitev denacionalizacijskega zakona, ki je povsem razdelil poslance. Bistvena in najboO sporna je bila predlagana sprememba, da naj bi omejili vračanje v naravi. Ne parado 9 povorko, to potrebujemo! PO SVETU ■ KIJEV - Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je dejal, da se je Ukrajina dokončno odločila, da bo do konca tega stoletja zaprla jedrsko centralo Černobil, vendar le pod pogojem, da bodo zahodne države zagotovile vse stroške za nadomestni nejedrski obrat. MOSKVA - Na dvodnevnih sklepnih pogajanjih v Rusiji, na katerih naj bi odpravili morebitno najnevarnejšo žariščno točko v Evropi, je bil vršilec dolžnosti predsednika ukrajinske vlade Jevgenjj Maičuk. Gre za odnose med Krimom in Ukrajino, ki so se zaostrili po odločitvi Ukrajine, da si Krim priključi, ne glede na voljo tamkajšnjega prebivalstva. HM ANKARA - Turčija je dosegla glavne cilje ofenzive proti kur-■H dskim upornikom na severu Iraka, zato bo v prihodnjih tednih nadaljevala umik svojih čet, je dejala turška premierka Tansu Ciller. ■ KNIN - Mirovni posrednik Thorvald Stoltenberg je po pogovorih v Kninu napovedal umik Unere iz Krajine, če Knin ne bo upošteval njegovega mirovnega prizadevaiya, Modre čelade so namreč ovirali pri njihovem delovanju, zlasti na zasedenem delu hrvaške meje s Srbijo in srbskim delom BiH, ■ REVKJAVŠf - Islandski premier David Oddsson je uradno izročil odstopno izjavo svoje vlade predsednici Vigdis Finnbo-gadottir. Levosredinska vladna koalicija, ki so jo sestavljali konservativci in socialni demokrati, je namreč zabredla v krizo po zakonodajnih volitvah 8, aprila, katerih izid je bil takšen, daje imela vlada v parlamentu le še en glas večine. ■ MADRID - Na delovnem obisku v Španiji seje mudil slovenski premier dr. Janez Drnovšek. Sestal se je s predsednikom vlade Felipejem Gonzalesom, zunanjim ministrom Javieijem Solano in predsednikom Ljudske stranke Aznaijcm, Janeza Drnovška je sprejel tudi španski kralj Juan Carlos, predaval pa je na inštitutu za mednarodna vprašanja in zunanjo politiko na temo Položaj Slovenije v Evropi. E®W YORK - 25 let po uveljavitvi sporazuma o neširjenju jedrskega orožja so se zbrali predstavniki 174 držav podpisnic, da bi se dogovorili o njegovem podaljšanju. Prelomna konferenca, ki bo trajala do 12, maja, naj bi odgovorila na vprašanje, ali raztegniti veljavnost sporazuma za nedoločen Čas ali pa ga podaljšati na krajša obdobja, ■ BENETKE - Predsednik Slovenije Milan Kučan je bil gost predsednikov sveta in odbora Beneške dežele Umberta Carrare in Alda Bottina. Govorili so tudi o oživljanju skupnosti Alpe - Jadran. ■ DUBROVNIK - Na slovesnosti ob odprtju prenovljenega dubrovniškega letališča v Čilipih je govoril predsednik hrvaške vlade Nikica Valentič. Ko je ob koncu poudarit, da podobni napadi, kot so ga na veliki četrtek izvedli trebinjski četniki Božidarja Vuču-roviča, ne bodo ustrahovali Hrvaške, so si udeleženci prireditve morali poiskati zaklonišče. V neposredni bližini letališča je padla bomba. Premislil sem si. Mislim, da parade ne more biti. Čeprav mi je bila pred kratkim v tem časopisu zaupana naloga, da pišem uvodnik, v katerem sem trdil, da parar da mora biti. Vendar pa sem pri tem zanemaril dve dejstvi, kulturo-loSko in poiitiino. Parado je v prvi vrsti razumeti kot to, kar se kaže. Strnitev vrst, demonstracijo discipline telesa, kot bi rekel Foucault, percepcijo telesa drugega, skratka neko urbano ubranost, nekaj takega kot rezu-lat politične konsolidacije. V paradnih vrstah morajo korakajoči čutiti drug drugega, da si ne skačejo po petah, parada je organiziran način uvidevnega gibanja, je geo-metrizacija mestnega življenja - v mestih so na cestah velike množice. v mimoidoče pa zadenejo samo ruralci in neprilagojeni. Zato bi bila parada slovenske vojske demonstracija sprave, sprave teles in duhov. Spravljeni duh v spravljenih telesih. Žal je ne moremo imeti. Kultti-rološka dejstvo je namreč, da Slo-vend nimamo slavne vojaške zgodovine in potemtakem tudi ne za paradni korak. Kaj bi se torej delali nore. Še po tako strumnem prizo dogodkov, sc lahko vmes med vzklikajoče postavi tudi kakega z golido vode, ki naj jo zlije na korakajoče in potem zbeži. Vsi menda niso bili za okupacijo, kot se bo prikazalo tudi vnadaljevaiuu povorke. Po nekaj metrih naj se v njihove vrste tu in tam zažene skupini- I ( .11 li ‘i-ji .t ž Z ca napadalcev iz stranske ceste in okoliških hiš. Drugod naj iz stran- začetku bi naši vojaki začeli skaka- skih cest prikorakajo sveže Četice ti drug po drugem in vse skupaj bi se spremenilo v cepetanje. Poliiiino dejstvo, ki govori o in se jim pridružijo. Prvo so kttjpa-da partizani, drugo domobranci. Povorka ntu zdaj s temi pona- nemožnosti organizacije vojaške vijajočimi se piozori nekaj časa parade ob petdeseti obletnici konca teče. Vat^o se morajo vključiti tudi ■ BAMUT - Ruska vojska je zavzela mesto Bamut na zahodu Čečenije, zadnjo oporno točko Dudajeva v tem delu republike in predzadnje naselje v republiki sploh, ki je še bilo v rokah čečenskih borcev, ■ JOKOHAMA - Čeprav so na Japonskem po tokijskem atentatu zelo okrepili nadzor, se je spet zgodil incident. Najmanj 158 ljudi je zbolelo in bilo potrebno zdravniške oskrbe, ker so vdihavali smrdljivi dim na vlaku podzemskč železnice v Jokohami. ■ DUNAJ - Avstijski podkancler in minister za šolstvo Erhard Busek je po seji vlade napovedal odstop. Kot jc dejal, je ta poteza posledica prepričanja, da jc nominiranemu predsedniku ljudske stranke Wolfgangu Schtlsslu treba omogočiti nemoteno kadrovsko prenovo konservativnega dela koalicijskega kabineta. Odhajajoči predsednik OVP jc potrdil, da naj bi v okviru omenjene prenove Schussel zamenjal tudi zunanjega ministra Aloisa Mocka. ■ OKLAHOMA CITY - V vladnem poslopju je odjeknila moč- na eksplozija. Podtaknjene bombe so ubile najmanj 36 ljudi, med njimi šest otrok, ranjenih pa je več kot sto ljudi. Odgovornost je prevzela organizacija islamskih skrajnežev. MJ Vestnik z vami in za vas! VESTNIK Izdaja Podjetja za inforniiraaje Murska Sobota Časopisni sret: dr. Jože Bedemjak. Štefan Ci-gu(, Zlatko Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo; Inna Benko (direktorica in glavna urednica). Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda Balaiic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jetče. Feri Maučec, Štefen Smej, Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Julinov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31998,31 967 in 33 019. Venera (trženje) 22 403, St. telefaksa 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1995 je 1.670,00 SIT, polletna naročnina je 3.340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana, Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se Šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. druge svetovne vojne, je delovanje našega parlamenta. N^brž gre za gensko pogojenost. Ta parlament ne sprejema odločitev, temveč jih procesira: zakone, ki naj bi jih sprejel, vleče iz prvega v drugo in tretje branje, dokler se ob nekem nečasu razglasi glasovanje in potem naveličani poslanci glasujejo kakor pač, samo zato, da bi stvar že enkrat končali. Ko pa nasle-drtjega dne pridejo k sebi, začnejo o zadevi razprav(jati znova, ob drugih predlogih zakonov in tako naprej v nedogled. Za nameček pa za povojno Slovenijo nedvomno vejja, da je bila politika nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi, vsaka vojaška parada pa je demostracija konca sovražnosti in de file zmagovalcev. Tudi zato slovenske vojaške parade ob petdeseti obletnici konca druge svetovne vojne ne more biti. Bila bi namreč samo neke vrste paradna epizoda, nekaj takega, kot so partizani prirejali na začno osvobojenih ozemljih. Zato bi bilo še najbolj po slovenski kultorološki meri, v skladu z našimi prirejanji demonstracij in z našo zgodovino trpljerija, če bi namesto parade imeli mešanico med kmečko ohcetjo. Lendavsko trgatvijo in podobnimi prireditvami ter križevim potom. Nekak potujoči igrokaz, slovenski pasijon in veselico obenem. Procesirana parada. parada kot procesija in križev pot. Tak mimohod še najbolje označuje izraz povorka. Začetek povorke. Nekako je potrebno začeti, zato postavimo začetek igrokaza kot začetek druge svetovne vojne. Naprej naj tam nekje daleč na vzhodnem koncu ljubljanske Dunajske ceste začenjo korakati vojaki stare jugoslovanske vojske. V njihove rede se naj že po nekaj korakih vmeša nered, iz ozadja se pojavijo nemški, madžarski in italijanski vojaki. Jugoslovanski vojaki se nekaj porazgubijo med hišami, drugi se pridružijo okupacijski vojski in korakajo skupaj z njo. V nadaljevanju naj korakajo skupaj in gledalci povorke naj jim povečini vzklikajo. Kergrevendarle za igrokaz, ne pa za resnično re- Vprežni vozovi, traktorji s prikoli- f-/z A/onoš/n? cami in tovornjaki. Tako kakor smo jih videli na prireditvah tipa Lendavska trgatev, ob otvoritvi radgonskega sejma, nakmečki ohce-ti In v pustih karnevalih. Na vozečih se odrih naj se prikazuje mučepje, obešapje, streljapje talcev, Na enem pott^em prizorišču naj partizani eksekutirajo domobranca, na drugem domobranci partizana. Orgaiuzatoiji naj scenarije za dogajanje na teh prizoriščih prepustijo krajevnim skupnostim, zasavskim, primorskim in drugim pretežno rdečim ter rdečkastim občestvom naj zaupajo uprizoritve, v katerih so žrtve partizani, Dolenjcem, Štajercem in drugim tovrstnim pa komunistične zločine. Povorka korakajočih se med tem čisti, okupacijske vojske je čedalje manj, sprevod naj sc v tem času približa stavbam, v katerih so bili nekoč sedeži rdeče oblasti in izza njihov oglov naj prihajajo vojaki, oblečeni v uniforme Rdeče armade. Mogoče bi nam Jelcin celo posial zadostno število originalnih Sasov, kot se sliši, so men- * .1 da obljubili, da pridejo na parado, naj jih torej pride še nekaj več. Umikajoči se iz redov povorke naj izginjajo na severih straneh Dunajske, proti Karavankam, v smeri, kamor so tekli po drugi svetovni vojni tisti, kijih na povorki predstavljajo. Sprevod medtem prispe do leta glavni uliti"*! prečistile, od tega glavnegst^/ tu in tam odcepi ma^ia 1945. Vrste na lu Ul tam Lru.vv}ja ki se zapodi po stransbhulk®’ so tisti, ki uničujejo zadnjeosl^ kvizlingov, Podrobnejšt --V J — J,,.., nravhz' teh dogodkov naj se pra*-prikaže na vozovih, ki fi®) okrašeni kot nekdai adNnbf epizod*’ same. Za konec te skupina zakrinkanih M«’ , množico zajetih odžene ______________ čevskemu rogu, J^**^*™ tam, ko pride povorka jste.Vsklepn««?', lenjske ceste. V sklepn^. niy bodo tako imenovan* poboji na bregu nala. enuviuu J Orubeijev^n V nadaljevanju naj P v naaaijevanju “"J- j prikaže tudi povojno do(^ prisilno koIektivizacUo, «a^ procese, spor z informblM^^ iovanje sovražne dho samuupravljattja* sprevoda naj prikaže pt*** skega osamosvajanja, bo za ves ta glavnega mesta igrokaz sta Slovenije tka, zato naj povorka zaW rtd liiiKnflrKlrib obvožne^ tero od (rubljanskih obvt- , sploh spremeni v že 1 tev »po poteh tovarištva inJ^j nov«. Eh, da, v povoiki n* njkati prekmurska beja. Zato naj sc tam * delu mimohoda enkrat w majhna skupinica vojakov odcepi od in steče nekam čezLji*™ v tem primeru predsta^^ Muro, teče naj po predmledovalciin^™! nazaj. To je za prekjnurs lo dovolj, vse drugo je , vezati v nastop Rdeče Povorka bo gotovo dicionalna. Seveda bo poskrbljeno'tudi za čo. To je najvišje deJaftJ*’ ^^! sprave. V njem se duš» telo, tel« postane blU*> telesu, ideološke stvar zadohi značaj ga opredeDnjejo smo krvavi pod kož«) srioiemo, duše in duhovi se uneseio-bomo skrbeli samo za |gi prirea‘J'J'^ - za punovitev j.--naslednjc leto. gTEFAf" I Od črne nedelje do stavka j I močjo sive ekonomije. Tudi uradno se P*i^ \ v va. da se tretjina madžarskega gospt’**^! J na Amn »n c «ivn pVnrtnmiiO< ' 12. marec bo gotovo zapisan v najnovejSi zgodovini Madžarske kot črna nedela, Ta dan je namreč zasedala madžarska vlada in sprejela paket ukrepov, s katerimi naj bi znižala proračunski primanjkljaj s 170 milijardami. (Ta trenutno znaša več kot 200 milijard forintov.) Ukrepi, o katerih v teh dneh razpravlja madžarska skupščina, so seveda prizadeli večji del družbe, toda najbolj prav srednji sloj, kateremu seje do zdaj nekako uspelo obdržati. Kaj vsebuje ta zloglasni paket? Forint so devalvira za 9 odstotkov. (Za letos sc načrtuje 26-do 27-odstotna devalvacija.) Carino so povečali za 8 odstotkov. Pri državnih podjetjih in ustanovah bodo omejili dviganje plač. Za 15 odstotkov naj bi znižali število državnih uslužbencev, Družine otroškega dodatka ne bodo več dobivale avtomatično (do zdaj je to bila državljanska pravica), ampak le tiste, katerih socialni položaj to opravičuje. Ravno to se nanaša na podporo za negovanje otroka (t. i. GYES, 1 leto), nadomestilo za negovanje otroka (t, i. GYED, do tretjega leta starosti otroka) in dodatek med nosečnostjo. Od jeseni namerava vlada uvesti šolnino v visokošolskih ustanovah in zmanjšati število profesorskega kadra. Med načrtovanimi ukrepi je tudi ta, da naj bi prvih pet dni bolniškega dopusta plačali delodajalci, ne pa socialno zavirovanje. Predvideva se tudi, da bomo v zdravniških ambulantah plačevali za preglede itd. Ljudi sc je v prvem trenutku seveda lotila panika, vlada pa je spet začela pojasnjevati, zakaj to in zakaj ono, da to ni bilo tako mišljeno, da postavlja tudi Mednarodni monetarni fond določene pogoje... Nekateri pojasnjujejo ukrepe s tem, češ da naj plačujejo bogataši. Toda kdo se ima na Madžarskem za bogatega? 80 do 85 odstotkov prebivalstva gotovo ne spada v ta sloj. Torej naj bi plačevalo 15 do 20 odstotkov večinoma novopečenih miljjonaijev. Večji del le-teh je prišel do svojega premoženja na črno oziroma s po- deluje na Črno in s sivo ekonomijo. aeiuje na črno m s sivo eKonomijv, -madžarskega prebivalstva živi pod ' minimumom. Pri pjih vlada z novimi ( mi ukrepi prav gotovo ne bo veliko J la. Podobno se bo zgodilo pri bogatih, It* i živijo kot vrabec v prosu, toda dovolj so F -f sani, da se ne zve za njihove dohodke, ■ tudi davčna uprava ne more do živega- ! Slaba stran novih socialnih ukrepov J® v tem, da je pravica do vseh podpor o*!*^ ^.7 ■ osebnega dohodka. Vlada je zgornjo ločila pri 25 tisoč (približno 250 j tih na osebo. Torej bo najbojj prizadet spy^ J dnji sloj, kajti ta meja je precej nizk4- učitelji, državni usluž^nci, kvalificirani v podjetjih z malo boljšimi plačami HJ-tiefi Iri SA na :>-i*Hnfih vnfitvAh s svoiiHlI ( V tisti, ki so na zadnjih volitvah s svojin*' zamenjali prejšnjo vlado z novo, social’’-^ oi J občutljivo (vsaj tako so mislili), in vsi katerih naj bi temeljil razvoj. Toda teh j® manj. Večina je že uporabila tudi hranke, odpovedala sc je izdatkom za dopuste, izobraževanje itd. Nekateri li po lestvici navzdol, veliko pa je takif*’ ta nevarnost preti. Zaradi nameravanih ukrepov so testirali študentje, ki so množično po vseh madžarskih univerzitetnih Strinjajo se sicer s tem, daje šolnina zlo, toda ne vidijo zagotovitve, da se denarjem visoko šolstvo posodobilo-strirali so tudi pedagogi zaradi ‘IclneJ^ tve plač in 15-odstotnega »kadrovski" sežka«. 20. aprila pa se je začela vsespltišh^^j^ madžarskih železničarjev, stavka za nfč j čas, kakršne Madžarska ni videla vs« 1904. Neposredni vzrok za prekinitev ker se železničarski sindikati in državne železnice niso mogli dogovoriti tivni pogodbi, posredno pa je to vplivalo । napetost zaradi vladnega »črnega MARIJANA J I I 27^ aprila 1995 aktualno doma J ij«< ttb’ Sl* caltiL s# it)k jtrf de* bltli" S rfT l> i«* r jtP [jit* 'sp<* iit* 1^ JU!* Sl* J * PR A J# z i; 1 m* .f' •vf of [T 5.1 d*; rJ! S(»: s! t^'i Svetniki Občine Radenci so šli najprej na smetišče v Hrastje-Moto, nato pa so zasedali v bližnjem ribiškem domu »Okupirali« smetišče l^ončno SO dobili in potrdili vse zapisnike za nazaj, sprejeli osnu-.. o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave, spah o nadomestilih za uporabo stanovanjskih površin in tak-traktorje ter tudi o financiranju političnih strank s* svetnin^j”?!**? ’ Radencih Se nima lastnih ali nnlelib pnjso toA redno *’’"**^® različnih mestih. Tako so imeli minuli če-v Hras^Muti. Najprej pa $o se peš Hm >rtdni«K “““^a odlagališča komunalnih HiJpadkov, kjer so se Lais/'^*dstavnik Komunalnega podjetja Gornja Radgona ®*^ona v Rad Temeljne enote Ribiške družine Gornja ®’rtidkisn, Ffattc Rantaša in vaški fimiclonBT Jože Košar, •“a domačinov fa prepričali, da so n* pogostejša opozo- Posledip.k rtbičev o neurejenosti tega smetišča in njegovih kvar-'“cannaoko^e upravičena. Hiči vlagaj. kakob^^^''^’ zelo jih ^'^jarae (pronica) v “'^ta Se f ® do 30. proti od- 6 °®‘i‘nalne2"d .P“‘’®*3vnik Radgona h, P^*^J®tja Gornja ?f'Ptavlia^S^"’ podjetju ^'«tnep£'“«’,el«bir«o P»«i.,vpl,v odlaga- ^**'**li’'^ fistlši« družine Goriča lo v bližnje gra- s prostim oče- - r-MJVUjl ('^Pravljakc za odiaga- 111 lišča na okolje, način sanacije idr. Konec tega meseca naj bi delavci ZRMK-ja iz Ljubljane začeli z vrtanjem, saj je pogodba že podpisana. Karkoli bodo storili, pa celovita rešitev problema sploh ni možna, kajti tisto, kar so odlagali tamkaj doslej, že učinkuje po svoje, ^biči terjajo predvsem Čimprejšnjo preprečitev odtoka (izcejanja) vode v bližnje gramoznice in dovoljenje nekaterih zasebnih lastnikov, da bi lahko očistili okolico. Zdaj poskušajo omiliti posledice v eni od jam tako, da vanjo vsako leto vsipajo od 30 do 40 vreč apna. O problemu odlagališča pa na sami seji niso posebej razpravljali, ampak so po pobudah, predlogih in pripombah svetnikov najprej prejeli več zapisnikov za nazaj, nato pa so obravnavali osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Radenci. Predvidevajo, da bodo imeli 4 upravne enote oziroma referate, in to za družbene dejavnosti, gopodarske dejavnosti (in urejanje prostora?), finance ter urad župana. Pomislek so imeli le glede službe za urejanje prostora, saj ne bi bilo dobro, če bi od države sprejeli le naloge, denarja pa v ta namen ne bi dobili. Nato so odločali o določitvi višine nadomestila za uporabo stavnega zemijlSČa v Občini Radenci. neg! i. C( 'cprav so bila 4* * »l' j.. J. •.*^- ■^! •M .■•‘a',*-'"*'- kS^'- \ ■' 4. . .aik. Svetniki Občine Radenci so zadnjo sejo začeli na prizorišču odlagališča odpadkov v Hratje-Moti. Tam jim nikakor ni bilo prijetno. (Foto-rafija: J. G.) fckaSobota financiranje po ^Wjstinah Scibo- lrunii,.:7;“\‘’«fauieni ■ a'vn e^n 4>b _ u«-^ '‘“lili’!-■■--> ■ '**ssa5?^~ ®rKirale potrehp potrebe porabnikov iz proračuna mesečno v višini dvanajstine realiziranih odhodkov lanskega občinskega proračuna, ki ustrezajo deležu mestne občine. Ob tem je treba dodati, da bodo za potrebe mestne občine kupili avtomobila R19 in Audi A 6. pri čemer so nekaj denarja dobili z zamenjavo starih vozil z novimi. Nakup boljše^ službenega vozila Audi za daljše prevoze bo pod ugodnejšimi pogoji zagotovilo partnersko mesto In-golstadt, ki želi na tak način ob Soboških dnevih prispevati delež k promociji svojega mesta. Zvedeli pa smo tudi, da bo novi proračun »težak« milijardo 188 milijonov tolarjev. Sprejeli naj bi ga na majski seji mestnega sveta, dotlej pa naj bi uskladili še nekatere zadeve s krajevnimi skupnostmi. M. JERŠE Posvet vodstva državnega sveta Ovire za nemoteno delo občin O njih so se župani in predsedniki občinskih svetov z območja nekdanjih občin Murska Sobota in Lendava pogovarjali z vodstvom državnega sveta, in sicer s predsednikom dr, Ivanom Kristanom in podpredsednikom Poldetotn Bibičem ter državnima svetnikoma s tega območja dr. Jožetom Magdičem in Evgenom Sapačem. S tem državni svet n^aliuje s prakso neposrednih stikov z odgovornimi funkcionarji v slovenskih občinah. Tokratni pogovor je bit organiziran na sedežu volilne enote za volitve državnega svetnika - predstavnika lokalnih interesov. Na ta način želijo čim bolje spoznati probleme na terenu ter vzpostaviti tesnejše in neposrednejše medsebojne odnose. 5^ 4om v Lendavi ^om Mini. za *^’^lturo R «:i Vr« EeShn- Slove- ^®džarc R Občini to S^"^torske lozsef ki j *^ndi bjltiurt n^-Zdajizripi ®tos in S«6ell ,P8 Je la- «amo 5 čle- la za v Len- Je Sed Ul ^ckajkrat Prt Veliko be- pa sc je na razkošni vošči- i?? meril "’«rtov, stal pa 5.000.000 mark naj bi 5.000.000 nemških mark v tolarski protivrednosti. Je to 400.000.000 tolaijev? In kje bodo vzeli denar? V državni blagajni, vendar! Slovenski minister za kulturo je povedal, da ni več razlogov, ki bi ovirali začetek gradnje, katero naj bi jo končali v dveh letih. S podpisom seje zavezal, da bo Republika Slovenija dala dve tretjini potrebnega denarja, eno tretjino pa bodo zagotovil: Urad za zamejske Madžare Republike Madžarske, Občina Lendava in Madžarska narodna samoupravna skupnost. Š- S. Po dnevu ZenUje Iki IcIJ njihova menja deljena, ali je prav, da mora nekdo v Radencih plačati nadomestilo za svojo parcelo,. na kateri stoji hiša, v okoliških vaseh pa ne, so na koncu vseeno sprejeli sklep, da znaša nadomestilo za zazidavo stanovanjskega zemljišča v L coni 2,5. v II. coni I pa l,8tolarjazakvadratnimeter. I Tisti, ki imajo poslovne prostore, pa bodo morali prispevati po li 3,00 oziroma 2,50 tolarja. Tako ; bi znašala skupaj zbrana sredstva i okrog 6,7 milijona tolarjev, ki jih bodo uporabljali strogo namensko za komunalno urejanje stavbi nih zemljišč. Ob tem pa soše sk-; lenili, da bodo terjali od bivše > skupne Občine Gornja Radgona J seznam vseh zavezancev, ki ! bodo pregledali in vnesli morebitne spremembe. Precej časa so se nato zadržali ob točki financiraqie političnih strank. Kot je to sprejeto v državnem merilu, lahko občinski sveti sprejmejo sklep, da pripada vsaki stranki, ki ji je uspelo priti s svojimi kandidati v občinski parlament, do 30 tolarjev za vsak glas na volitvah. V primeru Občine Radenci gre kar za 8 strank. Največ glasov je zbrala SKD (448), sledijo SDSS (427), DeSUS (323), SLS (272). ZLSD (253), DS (203). LDS (194) in SNS (165). Pri tem niso upoštevani glasovi za župana Jožeta Toplaka, ki je kandidiral na listi SDSS, In ravno v zvezi z določitvijo višine »prispevka« za njegove glasove (1.15 4 v drugem krogu) se je zataknilo. Večina jih je menila, da ne bi bilo prav, če bi ta denar Sel le na račun SDSS, saj so ga v drugem krogu podprle tudi druge stranke. Odločanje o tem so zato preložili na prihodnjo sejo. Tokrat pa so med drugim razpravljali tudi o taksah za trakulje. Doslej so veljale tudi v »stari« radgonski občini, denar, ki so ga zbrali na ta način, pa so namenjali za vzdrževanje poljskih in krajevnih cest. Zavezanci so le tisti, ki imajo registrirane traktorje, kar je vsekakor nepravično, saj morajo le-ti plačati določen znesek za uporabo cest že ob registraciji vozila. Zato so nekateri (zlasti Miha Petek) terjali, naj opavtja policija strožji nadzor in kaznuje po veljavni zakonodaji tiste, U se vozijo z neregistriranimi traktorji. Sicer pa bodo skušali v krajevnih skupnostih pripraviti seznam vseh lastnikov traktorjev in izterjati takso tudi za neregistrirane. Tako so delali tudi doslej, med slednjimi pa je pora- f vnalo svoje obveznosti le do 70 I odstotkov, ponekod pa precej I manj. Višina letošnje takse bo L znašala od 3.344,00 tolarjev (za ■ traktor z 18 KW) do 7.706,00 7 tolrajev (za trakor nad 88 KW). Tudi ta vir prihodkov bodo vključili v občinski proračun. Zanimivo je. da so bili med razpravo nekateri proti tem taksam, ob glasovapju pa so se strinjali. JOŽE GRAJ Uvodoma je predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan nanizal najpomembnejše dosežke in probleme v dvoletnem delu državnega sveta. Na 42 sejah so v večini primerov obravnavali zakone v različnih fazah postopka sprejemanja v državnem zboru. Organizirali so tudi več posvetov, na pobudo državnega sveta pa sta bili dve javni tribuni o problematiki cest in predstavitvi stališč do predloga zakona o šolski inšpekciji. Poleg tega je državni svet dvajsetkrat vložil suspenzivni veto, ki ni nekakšna kaprica ali nasprotovartje odločitvam državnega zbora, ampak prizadevanje, da se čimbolj soočijo različna stališča, kar naj bi prispevalo h kakovostnejšim odločitvam v državnem zboru. To pa je navsezadnje tudi smisel celotnega zakonodajnega postopka. Hitrih zakonodajnih postopkov je po mnenju predsednika državnega sveta preveč, s čimer se nehote daje potuha pri-pravljalcem zakonskih besedil. Kot smo slišali, kar 22 od 40 državnih svetnikov pokriva tako imenovane lokalne interese, po štirje svetniki so iz vrst delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, 6 svetnikov pa je zadolženih za negospodarstvo. Kot je poudaril dr. Kristan, je težitja državnega sveta, da se preko svojih komisij vključuje pri sprejemanju predloženih zakonov še pred prvo obravnavo v državnem zboru in tako tvorno sodeluje pri nasipanju zakona. Delo državnega sveta poteka v šestih komisijah: za mandatno-imunitetna, poslovniška in administrativna vprašanja, za politični sistem, za gospodarstvo, za negospodarske dejavnosti, za regionalni razvoj in za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Delo državnega sveta je organizirano tako, da so državni svetniki sproti seznanjeni z vsemi gradivi za razpravo na sejah državnega zbora. Razen tega je državni svet navezal vrsto mednarodnih stikov, zlasti v Nemčiji in Veliki Britaniji, kjer so izmenjali izkušnje. V prihodnje pa si želijo, da bi v javnih glasilih namenjali več pozornosti temeljnih funkcijam državnega sveta, kot so informiranje o tem, kakšen in kolikšen je pretok socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov iz ustreznih socialnih grupacij oziroma volilne baze v državni svet, ki jih le-ta nato izraža in zastopa v parlamentarnem sistemu. Kdo bo poplačal Benka? v razpravi so predstavniki občin opozorili, da se ob reorganizaciji poljavljajo številne težave, kar pomeni, da življenje v novih občinah ni steklo povsem nemoteno. Delitev pristojnosti, ljudi in premoženja med državno upravo in občino, razmejitev pristojnosti in odločanja, nedorečeno financiranje novih občin in težnja države po vse večji centralizaciji so po mnenju večine razpravljalcev Še nerešene ovire za polno življenje na novo zastavljene lokalne samouprave. Tako je župan mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer izpostavil problem zahtevka po plačanju odškodnine dedičem nekdanjega lastnika mesne tovarne Josipa Benka. Gre za 10 hiš z 2,5 hektara suvbnih zemljišč in 9,5 hektara kmetijskih zemljišč, kijih zdaj večni mogoče vrniti v naravi. To bogastvo je bilo nekoč v lasti ranjke države Jugoslavije, ki ga je prenesla na Okrajni ljudski odbor Murska Sobota in takratno podjetje. Skupna vrednost znaša 800 tisoč do milijon nemških mark, kar pomeni več kot tričetrt celotnega proračuna zdajšnje mestne občine. Brigita Bavčarje v imenu mestnega sveta sprožila pobudo glede 37, člena zakona o lokalni samoupravi, ki govori o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev, državni svetnik dr. Jože Magdič pa se je zavzel za spremembo tistih določil ustave, ki govore o vlogi in delovanju državnega sveta. Župan občine Kobilje Pavel Nemet je načel problem lastništva zadružnih domov. Čeprav so občani že februarja 1948 s prostovoljnim delom zgradili tudi zadružni dom v Kobilju, je ta prešel v lastništvo kmetijske zadruge. Zanimiva je prav gotovo njegova pobuda, da bi z otvoritvijo mejnega prehoda v Kobilju v mnogočem lahko razbremenili mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi, hkrati pa bi se njihovo območje lahko na ta način hitreje razvijalo. Tudi predsednica občinskega sveta Kuzma Elizabeta Klement je načela vprašanje lastništva zadružnih domov, kot največji problem pa je omenila to, da po štirih mesecih še vedno ni zaživela umetna tvorba, ki je nastala z združitvijo krajevnih skupnosti Grad in Kuzma, ker si nenehno nasprotujejo, Državni svetnik Evgen Sapač je seveda govorit o delu komisije za kmetijstvo, ki po njegovem mnenju dela dobro, čeprav se srečuje s številnimi problemi, saj je treba zastopati različne interese po vsej Sloveniji, Jože Kocet, župan občine Turnišče, je kot največji problem izpostavil mačehovski odnos Telokoma do njihove področja. Zavzel se je za čimprejšnje poenotenje cene telefonskega priključka v državi, kajti ob najvišji ceni, ki jo plačujejo na območju Pomurja, in znaša v povprečju ol^og 190 tisočakov, niti ne morejo dobiti telefona. Pridružil mu se je tudi župan občine Gornji Petrovci Franc ŠUhthuber, ki je izpostavil tudi problem slabih lokalnih cest in sanacijo plazov. Medtem pa je predstavnik beltinske občine gospod Maučec kritiziral prepočasno izvajanje denacionalizacijskih postopkov in omenil sklep njihovega občinskega sveta, po katerem so proti obvoznici bodoče avtoceste na njihovem območju, ker bi nastali preveliki posegi v okolje. Po besedah župana občine Moravske Toplice Franca Cipota naj bi čimprej sprejeli zakon o določitvi razvojno šibkih območij v republiki. ker od njega pričakujejo določen denar. V nezavidljivem položaju so se znašla tudi razna društva, ki »lebdijo v zraku« in ne vedo, kakšna bo njihova nadaljnja usoda. Za rogaSovskega župana Janka Halba pa je bistvenega pomena reforma volilnega sistema, od katerega bo odvisna čimbolj verodostojna zastopanost lokalnih interesov, MILAN JERŠE J ’ 4 vestnik, 27. aprijajg gospodarstvo Skupno nastopanje paradržavnih skladov in investicijskih družb Poroka iz koristoljubja Seja vlade Razlastitve zemljišč za avtoceste po hitrem postopki S skupnimi močmi bodo pokrili večji prostor kapitala Družbe za upravljanje, ki so v medijski kampaniji vztrajno vabile lastnike certifikatov in ki še vedno vabijo, saj je vlada za pol leta podaljšala veljavnost certifikatov, vse bolj kažejo svojo pravo barvo. Kakšna je sedaj, bi težko rekli, saj je še premalo izrazita, še ni dokončna, zagotovo pa je to barva, ki ji odtenke določa kapital. In kdor ima v rokah kapital, ta ima tudi moč upravljanja, odločanja. Družbe za upravljanje, ki so vabile pod okrilje svojih skladov, ter paradržavni skladi, ki jim za to premoženje ni bilo treba s prstom migniti, prihajajo v podjetja kot novi solastniki. Pridejo, nekateri z visoko dvigrtjeno glavo, a golobradi, novinci polni sami sebe in prepričani, da imajo v rokah ves svet, drugi izkušeni, ki dobro vedo, kako se je treba zavrteti na novem parkem. Po vljudnostnem pismu torej prihajajo v podjetja novi ljudje. Daje to dogajanje manj pomembno, bi lahko rekli, ker po zakonu v podjetju sploh ne morejo biti večinski lastniki. Toda poznate tisto o vrani, ki vrani ne izkljuje oči: družbe za upravljanje in paradržavni skladi so se pobratili. Ne samo pobratili. Omožili so se in nastopajo po tistem načelu: vsi za enega, eden za vse. Na skupščine družb namreč pošiljajo skupnega, enega pooblaščenega Človeka, ki z enim glasom odtehta štirideset odstotkov glasovalnega odločanja. Družbe za upravljanje pravijo temu sodelovanju s paradržavnimi skladi »enotni nastop v podjetjih«. To, da pošljejo slmpnega človeka v podjetje, pomeni vsaj dvoje: prvič, da se vnaprej dogovorijo za generalno strategijo in taktiko nastopanja v podjetjih, kar tudi pomeni, da bodo povsod v podjetjih sledili jasnim ciljem, ki jih je postal vrh. Poslani (na skupščino) pri odločanju skoraj zagotovo ne bo odstopal od začrtane mu poti; in drugič, z mnogo marV ljudmi bodo tako lahko obvladovali mnogo večji prostor. Torej bodo »s skupnimi močmi« povsod tam in v tistih podjetjih, kijih zaradi dobrega poslovanja ne mislijo izpustiti iz rok ali prodati svojega deleža. Zato vse bolj padajo v vodo teze, da bodo predvsem državni skladi na hitro pro^jali lastništvo tistih podjetij, ki zanje ne bodo zanimiva ali v katerih ne bodo mogli (zaradi premalo ljudi) sodelovati pri upravljanju. Sedaj je lahko že jasno, da je poroka med državnimi skladi in družbami za upravljanje, pa čeprav ni bila sklettjena iz ljubezni ampak koristoljublja, obojim prinesla korist. Postali so močnejši, ker obvladujejo večji prostor, torej imajo v rokah pomemben del premoženj, kapitala in s tem večji vpliv pri upravljanju in odločanju. Saj tako je povsod, kjer sledijo interesu kapitala, bi lahko dodali k slednjemu. Da, toda na drugi strani je kup drobnih delničarjev, njihovi posamični glasovi pa so v primerjavi z enim glasom od investicijskih družb in državnih skladov kaj malo vredni. Bili bi seveda pomembnejši v primeru, če bi se zlili v enem interesu, kot ga zastopajo v podjetju tisti, ki vanj prihajajo s »pobratenim« glasom. Ampak tako številčni zbor lahko uglasi le dobri zborovodja in še takrat se lahko primeri, da kateremu iz množice zataji glas. Delničarski sporazum je možna pot za organiziranje malih delničaijev v podjetju, toda prednost je vendar na strani velikih. Ti svoje dogovore ali sporazume lahko konkretneje podprejo z »daj - dam« dogovori in sporazumi. Eden takih je na primer dogovor, da bo paradržavni sklad delnice podjetja, ki jih je dobil v procesu lastninjenja in katere misli prodati, najprej prodal tisti investicijski družbi, ki je že kupila delnice podjetja na dražbi Sklada za razvoj. Ce bodo slednje res speljali, bo to pomenilo nič drugo kot koncentriranje kapitala ali večanje lastništva določene družbe za upravljanje v podjetju. In da ne pozabimo: najuspšncjše družbe za upravljanje, ki so dobro polnile sklade, so iz vrst bank in zavarovalnic, Vse pa seveda obljubljajo lastnikom certifikatov varno naložbo in zagotovljen dobiček, v podjetjih pa aktivno sodelovanje pri upravljanju z iskanjem rešitev za podjetje. Če res ne bodo ožemale podjetij do zadnje kaplje in ix>birale le po pameti dobrega gospodarja, pa bodo zagotovo podlegale, kako se v podjetju troši. Najprej seveda, koliko se izplača za plače in druge prejemke zaposlenih. Po i^avah nekaterih predstavnikov družb so to ponekod že storili. Naprej so pogleda^ li, ali plače zaposlenih presegajo kolektivno pogodbo. Slednje počno seveda zaradi jasnega namena, zato se bo zgodilo to, kot je nekdo že izjavil: ni daleč čas, ko bodo plače po kolektivni pogodbi za zaposlene postale minimum in hkrati maksimum. Prej kot podpisan sporazum o politiki plač v državi med socialnimi partnerji bodo na rast plač zaposlenih predvsem v podjetjih vplivali novi lastniki podjetjj. ki vapje vendar prihajajo z namenom pridobiti si del dobička. MAJDA HORVAT Država si bo izborila zakon, da bodo lahko začeli z gradnjo avtocest tudi na zemljiščih, ki niso pridobljena - V prvi letnik visokošolskega študija vpisanih 5 tisoč kandidatov preveč - na naravoslovnih in tehničnih področjih pa nezasedenih 2.300 mest - Vlada je proti odstopu ministrice za pravosodje Metke Strategija gospodarskega Zupančič. Vlada je na zadnji seji obravnavala besedilo predloga zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocest v državi; zakon naj bi državni zbor sprejel po hitrem postopku, njegov namen pa je hitrejša gradnja avtocest. Cilj predlaganega zakona je zagotoviti prizadetim lastnikom nepremičnin ob trasi avtoceste pravično odškodnino po postopku, ki dnie lastnikom glede določbe zakona o razlasti-tivi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeno lastnino popolnejšo varstvo njihovih pravic. Pa tudi DARS bo tako hitreje prihajal do nepremičnin, ki so jim potrebne za gradnjo avtocest po Sloveniji. Predlog zakona sta predstavila predsednik uprave DARS Jože Brodnik in dr. Stanko Štrajn. Zdaj seje izkazalo, da so določbe veljavnega zakona pretoge in zlasti zahtevajo dolgotrajne postopke. Po tem zakonu bo šlo vse hitreje, po besedah predstavnika DARS-a pa tudi nosilci pravic do nepremičnin ne bodo prikrajšani, V primeru, da se lastnik in investitor ne sporazumeta v zakonsko predviden-me roku (šest mesecev), v katerem mora investitor lastniku ponuditi vse možne nadomestne nepremičnine, ki jih lahko dobi na trgu, oziroma z njim doseči sporazum o višini denarne odškodnine v okviru zakonskih možnostih, se uvede postopek za razlastitev. Če zaradi objektivnih razlogov ni mogoče pravočasno zagotoviti potrebne nepremičnine za gradnjo avtocest, daje pre-dlagni zakon v ozkem pasu avtoceste v izjemnih primerih možnost pričeti z gradnjo avtoceste tudi na zemljiščih, ki Še niso pridobljena, Takšna rešitev pomeni poseg v posest in omogoča naknadni odkup potrebne nepremičnine ob plačilu pravične odškodnine. To predlagano rešitev narekuje dejstvo, da je nevzdržno zavlačevati s pričetkom gradnje na posameznem odseku samo zato, ker še niso pridobljene vse parcele, zagotovljena pa so fi- nančna sredstva, sklenjene izvajalske pogodbe in pridobljena vsa potrebna soglasja za izvedbene načrte za gradnjo. To pa ne pomeni, da bi se segalo v pravice, ki jih imajo lastniki objektov, kijih je treba porušiti, če se ne sporazumejo o izselitvi. V teh primerih bo pač treba počakati na dokončanje razlastitvenih postopkov. Predlagani zakon rešuje temeljno vprašanje, kako uskladiti varovanje lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb z javno koristjo države in kako preprečiti veliko materialno škodo, če ne bi pravočasno pričeli s pripravljalnimi in gradbenimi deli in bi prišlo do zamud pri izvedbi programa izgradnje slovenskih avtocest. Po besedah Stanka Štrajna gre v praksi za manj kot en odstotek primerov, ko sc invenstitor in lastnik tudi po dolgotrajnih pogovorih ne moreta dogovoriti o odškodnini. Tako je na trasi Trojane-Arja vas le jiekaj takih primerov, z gradnjo pa ne morejo pričeti. Prvič manj prijav na visokošolske zavode Vlada Republike Slovenije je na seji dne 20. aprila sprejela sklep o spremembah obsega vpisa v študijskem letu 1995/96 ter sklepe o soglasju k omejitvam vpisa v visokem šolstvu za študijsko leto 1995/96, kot sta jih oblikovali obe univerzi oziroma samostojna Visoka šola za hotelirstvo in turizem. S tem so znane nekatere podrobnosti pred vpisom v naslednje študijsko leto. Vpis na visokošolske zavode je na tiskovni konferenci predstavil državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport dr, Pavle Zgaga, Februarja je bilo razpisano 12,1001 mesto za vpis v prvi letnik rednega visokošolskega študija, kar je največ doslej. Na razpis je prispelo 17,065 prijav ali 533 manj kot lani. Tako se je prvič po letu 1986 dogodilo, da smo glede na leto poprej zabeležili padec prijav. Za redni študij se je prijavilo 4.964 (lani 6,296) ali 41,0 % (lani 56,0 %) več kandidatov, kot je prostih vpisnih mest. Na Univerzi v Ljubljani je presežek prijav 51,1 % (lani 71,8 %), na Univerzi v Mariboru pa samo 7,0 (lani 22,0). Ker je bilo letos razpisanih 823 mest več kot lani, prispelo pa je 533 prijav manj kot lani, je glede na prejšna leta manj razkorakov med željami in možnostmi, manjše pa je tudi število programov z omejenim vpisom, Lani je bilo med 162 razpisanimi programi oziroma področji vpis omejen na 57 (34,1 %), Nekateri visokošolski zavodi, ki so zabeležili povečan interes kandidatov, so predlagali dodatno povečanje razpisnih mest (220 dodatnih mest; povečanje na skupaj 12,321 mest), ki jih je Vlada Republike Slovenije vsa odobrila, tako da omejitev vpisa ni potrebna. Na 21 (izmed 35) visokošolskih zavodov ostaja po izteku za oddajo prve prjjave še 2.365 nezasedenih mest za redni študij, pretežno na naravoslovnih in tehniških področjih. Nanje sc bodo kandidati, ki bodo v izbirnem postopku na študijskih programih z omejenim vpisom izpadli, lahko prijavili v drugi polovici septembra s t,i, tretjo prijavo. Izrazit presežek prijav se je letos skoncetriral praviloma na nekaterih krajših in strokovno usmerjenih študijskih programih, predvsem na področju ekonomije, zdravstva, turizma, javne uprave, pa tudi predšolske vzgoje, socialnega dela, organizacijskih ved, farmacije in lesarstva. Tako se jc na le 12 višješolskih oziroma strokovnih programov z omenjenih študijskih področjih prijavilo 5,266 kandidatov ali kar 73,3 % vseh, ki kandidirajo na tovrstne programe, za katere poleg mature zadostuje tudi zaključni izpit. Za izredni študij 1 • letniku je bilo razpisanih 4,646 mest (lani 4,513), zaenkrat pa seje prijavilo 1,726 kandidatov, To pomeni, da je za izredni študij skoraj povsod še zadosti prostora, ki se bo - podobno kot prejšna leta - zapolnil v septembru. .i> razvoja Vlada je sprejela tu« kumenta o strategiji skega razvoja Slovenije-vni konferenci ju je predstavil direktor makroekonomske voj dr. Janez Potočnit^^ nejšo predstavitev bodo priravili ta tad^-^ menta se imenujeta Evropi - rast, konkureo integriranje in Razvoji^'^ tve ob pripravi sttate^^-' darskega razvoja, Strit^ pravljajo več kot leto so sodelovali skoraj vsi strokovnjaki, predvse®' nomskega področja. Vlada je na svoji vrnila oredlOK o zavrnila predlog o n*" delu pravosodne Zupančič in bo Pf^^^r nemu zboru, da stori cO^.j daje tudi oblikova^y'j) izvajanju dogovora o I in drugih prejemkov v gospodarstvu in o s .- ■ sporazumu za IctošiU« oboje pošlala v se bo o njiju odločal postopku. Vlada je t'*’" ? načrt zdravstvenega ’ j Zdravje v Sloveniji o” Mari*® ti«' Pomurske lekarne javni zavod, vendar majo urejenega ustano’" Slednjega v času, ko i vse, kar jc bilo murskega«, in v interesa^jj) tudi ta javni zav^ mejah, prejšnje ob ' sprejele, ^gif'. »Besedo ustanoV^v težko uporabim, štiri leta, od leta 91, mo, da bi nas ustanoi^j^ štiri občine. Pa nas da nočejo privju*! vnuke pa so ptfriv*l^' ne zasebnikov tve lekarn po občina” mogli speljati dotlej, enega ne ustanovijo-v dogovorih z Murska Sobota, da 1***^./ stno obravnavali ustanovitve in javnega itve in zavoda ne,« je problem poji Benkič. Bolj kot drugje v .rf' Po sledi revizorskih zapisnikov v Pomurskih lekarnah in Galexu Sumi v napačno smer je zascbništvoraPfJ'^^ pV ' Sredi poletja so Inšpektorji družbene knjigovodske službe prejeli zahtevek prejšitph štirih pomurskih občin, Id ga je podpisal predsednik gontjeradgonskega izvršnega sveta, za revizijo v Pomurskih lekarnah ter podjetju Galex zaradi suma oškodovanja družbenega pre-mozeoja. Pomurske lekarne in zaposleni so namreč marca 91. leta ustanovili podjetje Galex, Pomurske lekarne kot javni zavod so postale lastnik 49-odstotnega deleža, zaposleni Pomurskih lekarn, torej tudi delavci sedanjega Galexa, pa 51-odstotnega deleža podjetja. Izsledki revizije tako za Pomurske lekarne kot za podjetje Galex so že zbrani in zapisani v zapisniku. Direktor Pomurskih lekarn mag. Milan Benkič pravi; »Če je bil podan zahtevek za revizijo poslovanja v javnem zavo- du Pomurske lekarne in v Ga-lexu zaradi suma oškodovanja družbenega premoženje iz vseh štirih pomurskih občin, torej od vseh ustanoviteljic, glede na zapisnik lahko rečemo, da zahtevek ni dosegel svojega namena,« Pomurske lekarne je v tem času pregledala tudi strokovna komisija, ki jim jo je poslal zdravstveni minister, in sestavila še zapisnik o strokovnem nadzoru s svetovanjem. Končali so ga z ugotovitvijo: Iz strokovnega vidika je poslovanje in sodelovanje med Pomurskimi lekarnami in Galex-som ustrezno in komisija ni ugotovila nobenih pomanjkljivosti ali napak. Lekarniška zbornica zato sporoča zdravstvenemu ministrstvu: «... zato menimo, da ni zadržkov za izdajo odločbe o verifikaciji analizo ega laboratorija Pomurskih lekarn in galenskega laboratorija družbe Galex, ker zakon ne omejuje galenske proizvodnje na lekarne,« »Prestali smo tudi to strokovno revizijo, ki jo je naročil minister!« je zaradi vsega nadziranja, ki so ga imeli v Pomurskih lekarnah, jezno povedal direktor. Ob ustanovitvi podjetja Galex torej ni bilo oškodovanja družbenega premoženja. »Ne oškodovanje, lahko bi ugotavljali, da je pridobilo v tem času vrednost državno premoženje. Seveda pa so bile s strani revizorjev ugotovljene nekatere knjigovodsko-računovodske napake,« je dejal mag. Milan Benkič. Kako zadovoljni so torej v Pomurskih lekarnah z lanskim poslovnim letom? »Naše strokovno organizacijsko poročilo za leto 94 sem strnil z mnenjem, da smo bili pri opravljanju svojega strokovnega dela v letu 94 uspešni. Taki smo bili tudi v ekonomskem pogledu,« je povedal direktor Pomurskih lel^rn. V lanskem letu je 81 zaposlenih delavcev Pomurskih lekarn (37 odstotkov z visoko strokovno izobrazbo) izdalo zdravila na predisanih 981 458 receptov, v lekarni v Murski Soboti so izdelali 1492 kosov očesnih kapljic in mazil ter 3939 kosov avtokJa-virane vode ter drugih sterilnih raztopin. Preteklo leto pa si bodo v kroniko lahko zapisali kot leto, ko so uspeli pridobiti nove prostore za lekarno v Gornji Radgoni in Lendavi. »Načrtovali smo tudi drugo lekarno v Murski Soboti, vendar smo zaradi nerazumevanja vodilnih občinskih struktur to misel opustili. Zato smo se odločili za lekarno v Lendavi. Tako s sedanjo murskosoboško občinsko strukturo to naložbo načrtujemo za letos. To bo novogradnja, saj računano, da bo v zgradbo investiral Galex, d.d., v opremljanje lekarne pa zavod s svojim denarjem. Načrtujemo, da bomo investicijo speljali brez, kot smo nekoč rekli, družbenih, občinskih, sredstev,« je rekel Milan Benkič. Pomurske lekarne dokončujejo tudi prizidek pri soboški lekarni in obnovitev prostorov, s Čimer bodo zadostili predpisom za verifikacijo lekarne. Naložba jih bo stala približno toliko, kot so vložili v novi lekarni v Gornji Radgoni in Lendavi. lekarniški dejavnMt*' > menilo, da so odšli farmacevti vnost povečini -štorih javnega A Tako vseh vpras® zaseb”?« F' med javnim in farmaciji Sc niso nove koncesijske le delati s popolni”* , nami. Temu nisinb ' saj je bilo zasebniStv” v našem razvojneni^ smo ga sprejeli takrat, ko smo spr®!*^ , tev o Galexu. ..in >?S' Zaenkrat ni ii(^ podpit*'J zadev in vanja naših farmacevtov, ki l zasebniSko delo, J Grad in Gornje " držki niso pri na®-., podeljevalcih konc^^ _______Milan ncc povedal Mila” majp^ yestnit^27. aprila 1995 5 gospodarstvo Pomurska banka uničila kovinsko predelavo v Pomurju Opilki letijo v nebo I Za Čigav zapitek si je Pomurska banka v prisilnih poravnavah plačala svoje terjatve in zakaj sedaj spravlja Tehnostroj in bili . — ivnuvouvj PAN-AGRO v stečaj. Se boji revizorjev, ki U£Otavliaiz\ -J-' un- Ob nastopu novega direktorja sc je v Pan-agri znašlo na cesti polovica proizvodnih delavcev, zaposlitev pa so ohranili vsi režijci. ugotavljajo, da je bilo ob prisilnih J poravnavah oškodovano družbeno Pi‘etnoženje. rt it IMaj nenavaden je kar naenkrat najavljen odstop direktorja Teh-^orja Roškarja, čeprav je pod izredno »hipoteko«, ki mu jo je napr-Pomurska banka ob tem, ko sl je v stečajnem postopku izplačala J* terjatve in si zagotovila lastniški delež v novonastalem po-počasi dobiva *• ^apaza pogodbt..^^, ja ramv«. tv*r podjetja Feniks. Ob teh dogajanjih se > FtnlLs kot pi^-pogrebec pokazal v pravi luči in je dokončno nainl knU pokopa ro oajvečji podjetji kmetijske mehanizacije v Pomirr^ ■ Stečajne •UaPomursk' za > svoje ozadje. Prav tak« se je zbistrila nastavitev pogodbenega direktorja Pan-agre, ki je zaposlen delavec podjetja do sedaj nekako životarila, živeti pravzaprav niso mogla, kajti v obeh primerih gre za delovno ekstenzivni panogi, ki na svoje izdelke nista mogli ustvariti bogsigavedi kakšne dodatne vrednosti. Za svoje preživetje bi verjetno ustvarili dovolj, če ne bi bilo bančnega zajedalca, ki je svoje terjatve ob premoženju pobiral še z žiroračunov (ob tem seveda izvzemam nekatere sporne poslovne odločitve nekadan-jega vodstva Pan-agre). Tehnostroj pa si je pod sedanjim vod- 1*11 * l#: nepravilnosti ter goljufauje delavcev In — " “"»pnikov Kot je znano, sta oba, nek-Tehnostroj in Panonija, pristala v stečaju. V Panoniji je Prišlo do prisilne poravnave, " r.«stečnjeni pa je nasta-podjetje Pan-agra. To se ''^poredi novo IHA« ✓ a 1/ i< a f: tir i - ..»ujcije Pan-agra.To se je po prisilni poravnavi ponovno znašlo v krizi In takrat je sc jc brnita odločila m v svoje okrilje spravila vetji del premoženja Panonije. S tem naj bi v celoti plačala svoje terjatve do Panonije v višini 280 milijonov tolarjev (prek prenosa premoženja Pano-stečajem s« bile obvez-nmfi Panonije do banke 81 mi-^Bov takratnih dinarjev, do osta-™ upnikov pa med 15 In 20 ml-nlOBi dinarjev. Iz prej omenjenih mihjooov prisvojenih dinarjev :b hanki :a v svoje okrilje poplačala laijev okrog 20 i} J p i 'i i I f M k K li' ji h' I I ■^l - - svoje teijatve izplačala v celoti na račun podcenjenega premoženja iz stečajne mase oziroma prisilne poravnave, medtem ko so drugi upniki ostali dolgih nosov. Po veljavni zakonodaji bi morali biti vsi upniki v enakopravnem položaju in si enako izplačati teijatve. Enako seje zgodilo tudi s Teh- stvom zagotovil trg v tujini, toda ta trg žal ne priznava hipoteke, ki jo je mimo vse logike in mimo predpisov obesila na hrbet banka novemu podjetju in povrh vsega vodstvu zavezala roke z lastniškim deležem. bil dolg Pan-agre 81 milijonov tolarjev. , J* p,j j® prisvojila banka za poplačilo svojih te-rfniiiii **"’ Poravnavi ocenila banka sama. Kot je razvi-bjonov Poročila, je Pan-agro oškodovala ^no izteriav * •iooar bi Pan-agra lahko dobila nazaj z “o^tolaij^ direktor dr, Ščap ni duvi lil plačila 120 bila, v Žad postopka. Čeprav m la sredstva v Pan- *' bi jo bre2 n m Pan-agra ostala se brez elektrike, nerazpon!|tnc(B deviznega jasno ®® ® ponovno ni strinjal. Iz tega je za 160 mi- puaaVTrtIV IM "»"iJjtaa« J'' --Mui /K ’^^den scenarij uničenja Pun-Bire. ki naj bi se Ne iM ”i težave v Pan-agri je ocena, da bi ta lahko osta- - in nomJn-------- ------------------------- «Pri 'lornialno poslovna z določenimi motnjami. ^juni prijavljene upnike. Neka-»»nSki, kot je Elektro, pa je poplačala It tekoč««-F^slovanja, Zanimiv« je še, to so ® Zb prisvojeno premoženje bankirk določili ceno sami. Ob tem j« W«nesla Se en tol obveraosti v tovonastalo Pan-agro, ki ga je spttnenila v lastniški tolci-'«> da je banka v času poslovan ja redno servisirala Pan agto, ki s ^'ejo proizvodnjo ni mogla priti aa zeleno vejo, povrh vseaa <»> ’’ 'zdalavua; - :a •" agro, ki s L..^“ierp J, ''-'•o Dornttv« bili V''« dvomi' poroštvo posle, « so *K^ejo. izvoz bXk Pred "s Prej Sni« Prevalimo krmilo kaj?®*®« ' J® ooell primerih za so nestorjem, ko je banka del premoženja prodala in od 60 milijonov obveznosti, ki jih je prenesla na novo nastalo podjetje, 30 milijonov resda spremnila v lastniški delež, preostanek pa naprtila novonastalemu podjetju in ga tako praktično obsodila na propad. Bančni apetiti so bili in so brez meja. S tem bi sc po poslovni logiki lahko strinjali, če bi bilo vse v skladu s pravili igre, in če bi novonastala podjetja dejansko lahko zadihala in tudi poslovno preživela. Kljub stečaju, ki naj bi pomenil čiščenje bilance in postavitev novonastalega podjetja na zdravih temeljih, sc to ni zgodilo. Družbena banka oškodovala družbeno premoženje Bančni scenarij dobiva svoj epilog najprej v zamenjavi direktorja Tehnostroja oziroma sedanje Modeme opreme, ki očitno ni bil pripravljen sodelovati v scenariju, ki ga je pripravila banka, in nastavitvi dr. Ščapa, sicer specialista stečajnih postopkov, za direktorja v Pan-agri. No, mimogrede, v preostanku st rega Tehnostroja še vedno sveti direktor Feniksa Bojan Žunič, kije tudi stečajni upravitelj IMP Bliska, kije delno tudi v tem scenariju. Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi na osnovi lastninskih programov v omenjenih podjetjih prišlo do revizije premoženja nekdanjih podjetij. Zadeve so menda tako umazane, da se znji-mi ukvarja celo kriminalistična služba. Toda, kot kažejo revizijske ugotovitve, je banka močno podcenila premoženje, ki si ga je prisvojila za plačilo svojih terjatev, in to podcenjeno premoženje sedaj prodaja po bistveno bi Država oziroma davkoplačevalci so krmili banko Nobena skrivnost ni, da so novonastala podjetja za svoj zagon dobila precejšen zalogaj davkoplačevalskega denarja za kapitalizacijo delovnih mest, tistih, ki so še ostala. Toda tudi ta denar je že imela pod kontrolo banka, prek svojih terjatev in lastniških deležev. Navkljub vsemu so ta višjih cenah. No, v Teh n ost roju pa je »odprta« še prodaja enega dela premoženja s strani banke, ki je bilo močno podcenjeno. Banka si očitno z močno podcenjenim premoženjem naj ne bi pokrila svojih terjatev v celoti. zato jih je prenesla na nova podjetja, glede na dejansko vrednost pa si je terjatve pokrila v celoti in s prodajo tega premoženja naj bi po ocenah strokovnjakov prišla do predcejšnjega profita. V Pan-agri znaša ta presežek prisvojenega premoženja 160 ntilojonov tolarjev. Zalo je tudi neupravičeno precejšen del navidezno »neporavnavnih« obveznosti prenesla na nova podjetja in sijih s tem podredila. Dejstvo je, da bi si na osnovi revizijskega poročila Pan-agra la sredstva lahko ponovno pridobila s sodno izterjavo. Za stroške le izterejave bi moralo podjetje položiti 120 tisoč tolarjev. Ta sredstva so bila po naših informacijah v Pan-agri, toda od banke nastavljen in v banki zaposlen direktor dr. Ščap je prepovedal sprožitev izterjave in pologa omenjenih sredstev pri sodišču. In tako je predvideno, da se bo Pan-agra znašla v petek, 28. aprila, v stečaju. Kdo in za čigav račun bo to storil, je dovolj jasno. Banka pošilja podjetja v bankrot, namesto da bi odplačala svoje dolgove Banka je, da bi zaščitila svojo špekulacijo, pritisnila na podjetja, tako kot v Pan-agri bo verjetno tudi v Tehnostroju postavila svojega človeka, ki bo podjetje spravil v stečaj po hitrem postopku in s tem opral Pomursko banko njenega greha, V Pan-agri je novi direktor z nekaterimi potezami že nakazal, da $ stečajem misli resno, najprej z odpustitvijo polovice proizvodnih delavcev, s tem da noben režijec ni bil ob službo. Nekateri kupci grozijo s tožbami, ker novi direktor ne spoštuje sklenjenih dogovorov prejšnjega vodstva, ko so kupci ob naročilu že plačali izdelke in jih novi direktor naj ne bi odposlal. Vse sklenjene posle ima namreč za nične, čeprav izdelki ležijo na dvorišču. Ne moti ga niti, da na vrhuncu prodaje proizvodnja stoji zaradi izldopa elektrike. Na podoben proTitabilen podvig se banka pripravlja tudi v Blisku. Kot je znano, je šel v stečaj IMP Blisk z 22 milijoni tolarjev nepokritih obveznosti. Iz tekočega poslovanja ima livarna 12 milijonov nepokritih obveznosti. Nekdanji IMP Blisk je namreč ustanovil dve hčerinski podjetji Montažo in Livarno in proizvodnjo. Čeprav montaže ne bremeni nobena hipoteka, se banka odloča, da jo bo zaradi lastniške prepletenosti prodala v paketu, in sicer naj bi blila cena 2 milijona mark, kar spet krepko presega neporavnane obveznosti celotnega nekdanjega Bliska. J. VOTEK Gmotna podpora geotermalnega projekta Iz sredstev proračuna mestne občine Murska Sobota za leto 1995 bodo 3 milijone tolarjev namenili za nadaljevanje začete študije o uporabi geotermalne energije v mejah rentabilnosti in ekološke sprejemljivosti. Na Evropsko unijo (program TERMI) in na pristojne republiške organe za pridobitev sredstev iz državnega proračuna so naslovili ustrezne vloge, saj si obeujo gmotno pomoč za izvedbo omenjenega projekta. Gre za študijo »Tehnično-ekonomska določitev optimalnega programa izkoriščanja toplotne energije iz nizkotem-peratumega geotermalnega vodonosnika Terma! 1 v Murski Soboti.« Za vodjo programa so imenovali dipl, inženirja Petra Kralja z Geološkega zavoda Republike Slovenije, za odgovorno osebo, ki jo je predlagala mestna obči na, pa dipl, inženirja strojništva Antona Benkoviča. M. JERŠe Iz revizijskega poročila za Tehnostroj Banka s privilegijem O Stečaju, ki je imel ozadje V sklepnem delu revizijskega poročila Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje piše za pravno osebo Industrijo vozil in kmetijske mehanizacije Ljutomer p.o. naslednje: »Industrija vozil in kmetijske mehanizacije Ljutomer p, o je v letu ’90 predlagala uvedbo stečajnega postopka. Še pred uvedbo stečajnega postopka je ustanovila delniško družbo s soustanoviteljicama Republiko Slovenijo in Ljubljansko banko - Pomursko banko Murska Sobota. Na dan uvedbe stečajnega postopka je sklenila pogodbo o prevzemu dolga, s katerim je svoje obveznosti prenesla na novo ustanovljeno delniško družbo Tehnostroj - Modema oprema ter s tem dejanjem obveznosti do Ljubljanske banke izvzela iz stečajne mase. Navedena dejstva kažejo na uvedbo programiranega stečaja z namenom oškodovanja upnikov ter postavitve Ljubljanske banke -Pomurske banke Murska Sobota v priviligiran položaj. V opravljenem postopku revizije lastninskega preoblikovanja podjetja je izražena domneva o oškodovanju družbene lastnine po 48. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - zaradi uvedbe programiranega stečaja podjetja, kar je imelo za posledico nastanek stroškov stečajnega postopka ter prodajo [»slovnih prostorov po izjemno nizkih cenah. Oškodovanje družbene lastnine po 48. a-členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je bilo ugotovljeno: - zaradi nepravilne razporeditve revalorizacijske rezerve na vložena sredstva delavcev, pravnih oseb in zasebnikov, čeprav ta sredstva ne predstavljajo delniškega kapitala, ampak dolgoročne obveznosti, - zaradi odpisov terjatev do kupcev doma in v tujini ter terjatev do izvoznikov, ki niso bile utemeljene z ustreznimi dejstvi.« Sklepne ugotovitve je dobro pojasniti še z nekaterimi ugotovitvami in dejstvi, prav tako zapisanimi v revizijskem poročilu. Stečajni postopek je bil uveden na predlog podjetja Tehnostroj -Industrija vozil in kmetijske mehanizacije 25. januarja ’91, za stečajnega upravitelja pa je bil imenovan mag, Štefan Ščap. Še pred tem je bila na podlagi pogodbe o ustanovitvi delniške družbe ustanovljena delniška družba Tehnostroj - Modema oprema, v kateri so kol ustanovitelji imenovani: staro podjetje kot večinski lastnik, ( 92,98od-stotka) Republika Slovenija (6,16 odstotka osnovne glavnice) in LB - Pomurska banka (0,89 odstotka osnovne glavnice), V pogodbi o ustanovitvi niso bili zajeti zaposleni delavci s svojim vložkom, čeprav je delavski svet sprejel sklep, v katerem je med delničarje zajel tudi zaposlene. Pred uvedbostečaja je bilanarejena tudi delitvena bilanca, po kateri je bilo premoženje Tehnostroja - Industrija vozil in kmetijske mehanizacije razdeljeno na del premoženja, ki ostane v podjetju, in nadel, kije bil vložen v ustanovljeno delniško družbo Tehnostroj - Modema oprema. V novo podjetje so vložili 119 milijonov 648 tisoč tolarjev, v starem podjetju pa je ostalo premoženja v vrednosti 11 milijonov 336 tisoč tolaijev. Ta sredstva so potem čez čas v Tehnostroju - Moderna oprema evidentirali kot dodatno vložena sredstva, prav tako so pripisali 13 milijonov kot izplačilo denarnih nadomestil za brezposelne in 4 milijone s spremembo terjatev pravnih oseb. Teh 19 milijonov 560 tisoč tolarjev je zaradi tega, ker o prenosu na novo podjetje ni odločala skupščina, revizor jemal kot oškodovanje družbenega premoženja. Banka profitirala za več kot 200 milijonov tolarjev Na dan uvedbe stečaja, torej 25. januarja '91, so LB - Pomurska banka kot upnik, Tehnostroj -Industrija vozil in kmetijske mehanizacije kot dolžnik in novo ustanovljena družba Tehnostroj - Modema oprema sklenili pogodbo o prevzemu dolgov v skupni vrednosti 39 milijonov 866 tisoč tolarjev. Prevzemnik dolgov je s tem v celoti, z vsemi obveznostmi, stopil na mesto starega dolžnika, medtem ko je bil slednji brez vseh obveznosti do banke. Koliko je Pomurska banka s tem pridobila? V primeru, da bi bila terjatev izplačana iz stečajne mase dolžnikov na dan 21. decembra ‘92, ko je bil sprejet sklep o prisilni poravnavi, bi upnik prejel 53 milijonov 43 tisoč tolarjev ali 50 odstotkov revalorizirane glavnice. V primeru, da bi Pomurska banka ostala v družbi ostalih upnikov, bi ob prisilni poravnavi dobita izplačano v dveh obrokih ( 25. maja '93 ter 25. novembra ’93) skupaj 56 milijonov 63? tisoč tolarjev. Dejanska obveznost glavnice 39 milijonov 866 tisoč tolarjev, ki jo je novi dolžnik Tehnostroj -Modema oprema ostal dolžan upniku Pomurski banki, pa je na dan ustavitve stečaja, 21. decembra ’92, znašala že kar 273 milijone 785 tisoč tolarjev. In kdo je potem zapolnil prazno mesto upnika ali nadomestil Pomursko banko v stečajnem postopku? Novo ustanovljena družba Tehnostroj - Modema oprema je odigrala to vlogo in do starega podjetja nastopila s terjatvijo, ki bi jo dejansko morala izkazovati Pomurska banka. Koliko je dobila poplačano iz stečajne mase? Je poplačilo porabila za plačilo prevzetih obveznosti? Kolikšen del dolga je Tehnostroj - Modema oprema uspela poplačati največjemu upniku? Stečajni postopek je bil po ugotovitvah revizorja programiran z namenom oškodovanja določenih upnikov. Prodaja proizvodnih prostorov pod ceno Podjetnik Marko Slavič, direktor podjetja MS Ključarovci, d.o.o. je kupil del proizvodnih prostorov na podlagi javne dražbe ali mesec dni pred sklepom o prisilni poravnavi. Marko Slavič je za proizvodne prostore plačal v dveh delih 523 tisoč mark, kar naj bi po oceni stečajnega upravitelja mag. Ščapa znašalo 50 odstotkov ocenjene vrednosti objektov. Toda primerjava ocenjene vrednosti objekov, ki jo je opravil cenilec, in plačanim zneskom za kupljene prostore, zanika trditev stečajnega upravitelja mag. Ščapa, daje prostore prodal za polovico ocenjene vrednosti objektov. Prodajna vrednost predstavlja le 29,16 odstotkov ocenjene vrednosti ali upoštevajoč koeficient cen na drobno 37,61 odstotka-, kar je še zmeraj manj od tiste- ga. kar navaja stečajni upravitelj. MAJDA HC«VAT Il vestnik, 27. aprilg^ 6 sociala, šolstvo, zdravstvo Rakičanski dom za starejše čaka na Davek Solidarnosti ni dotolkel nrnmpuTiclrl Hpniir Prizidek še vedno Lastnike tudi invalidskim brez strehe Prizidek doma starejših v Rakičanu vedno počasneje dobiva svojo dokončno podobo in gradbišče pogosto sameva. Direktorica doma Vijola Bertalanič pa o tem: »Dokler ne bo sprejet proračun za letošnje leto, denarja ne dobimo.« Iz proračuna pričakujejo še 27 milijonov za dokončanje strehe in ureditev notranjosti, koliko pa bodo res dobili, še ne vedo, V proračunu namreč niso posebej navedeni, ampak zajeti v skupnem znesku 470 milijonov, namenjenih za obnovo in gradnjo domov za stare po vsej Sloveniji. Na ministrstvu pa tudi nimajo natančno izdelanih kriterijev, kaj je prednostno oziroma komu dati več denarja in najprej. Čeprav proračun še ni sprejet in, kot kaže, tako kmaiu tudi ne bo, bodo domski prizidek v Rakičanu pokrili po praznikih, saj je izvajalcem, ki so že dobili 11 milijonov, dom iz svojih sredstev nakazal 5 milijonov, V ceni storitev za obnovo seveda nimajo vštetega niti tolarja. Prav zato zanje ni sprejemljiva pot najetja posojila, saj ne vedo, kako bo z denarjem iz proračuna, najeto posojilo pa bi bili primorani vrniti. Prejšnji teden pa so dom obiskali tudi sindikalni predstavniki in se z vodstvom pogovarjali o vprašanju plač negovalk oziroma bolničarjev. Zaradi večjega števila nezaposlenih medicinskih sester pri nas je dom na mesta negovalk sprejemal medicinske sestre in jim zaradi srednje izobrazbe priznaval tudi nekoliko višjo plačo. Po kolektivni pogodbi pa te možnosti ni, oziroma jim plačnik, zdravstvena zavarovalnica, ne priznava višje plače za delo negovalk. Drugi domovi po Sloveniji ob pomanjkarvju medicinskih sester tega problema ne poznajo. Gre torej za vprašanje plač v domu zaposlenih negovalk, ki imajo končano srednjo medicinsko šolo. Ce bi imele priznano le mesto negovalke, bi to zanje pomenilo ne le nižjo plačo, ampak bi bile tudi brez možnosti za napredovanje. Vodstvo doma in sindikalni predstavniki so se potem dogovorili, da jih pri plačah razvrstijo višje, delno pa bodo delale kot zdravstveni tehniki in delno kot negovalke, čeprav zanje od zavarovalnice ne bodo dobili denarja za višje plače. Denar bodo zbrali z notranjim urejanjem števila zaposlenih. MH V Lendavi je bilo vseslovensko srečanje ekonomskih, trgovskih in administrativnih šol Veliko O ginmaziiah, premalo o poklicnih šolah V vezi s pripravami na maturo je toliko administrativnih opravil da gre nekaterim na bruhanje Dvojezična srednja šola Lendava, ki izvaja gimnazijski, ekonomski in kovinarski program, je bila konec minulega tedna gostiteljica oziroma organizatorka tradicionalnega srečanja ekonomskih, trgovskih in administrativnih šol Slovenije, Kot je ob koncu dejal predsednik skupnosti teh šol Janko Poklic iz Celja, so se gostitelji, še zlasti pa ravnatelj lendavske Sole Ti-bor Fflle, dokaj izkazali. Udeleženci so bili najprej na strokovni ekskurziji v Zalaegerszegu na Madžarskem, nato so obiskali dvojezično srednjo šolo v Lendavi, zatem so imeb v hotelu Lipa skupno strokovno predavanje, ravnatelji pa še sestanek skupnosti, na katerem so spregovorili o novi šolski zakonodaji in nekaterih aktualnih vprašanjih, ki so povezana z njihovim delovanjem. Kaj je planiranje in kaj organizacija? Zanimivo predavanje o tem je imel univerzitetni profesor iz Ljubljane Rudi Rozman. Povezoval ga je tudi z učbenikom, ki ga v zvezi s to temo uporabljajo v ekonomskih šolah, in med drugim dejal, da se mu Je zdelo škoda časa, da bi podrobneje pregledal ta učbenik. Iz tega se Je dalo sklepati, da ni najbolj primeren. Čeprav naj bi bilo planiranje in načrtovanje eno in isto, gre po njegovem za določeno vsebinsko razliko. Planiranje je po njegovem zamišljanje določenih stvari, ki jih nameravamo izvesti. Planiramo, kako bomo storili to in ono. Za gradnjo hiše pa naredimo načrt. Kup zemlje pred hišo planiramo, in ne načrtujemo. Vsak delovni proces mora imeti tri faze - zamisel, izvedbo in nadzor. Planiramo zato, da bi bili uspešnejši. Za daljše časovno obdobje naredimo strateški plan, za časovno omejene termine pa operativni plan. Organizacija pa je sestav razmerij, ki le-ta povezuje v celoto. Kontrolo nad tem, kako neka organizacija deluje, opravlja menedžer. Po njegovem bi lahko to besedo prevedli v ravnatelj, saj so tako tudi nekoč rekli vodilnim v podjetjih, V prejšnjem sistemu smo imeli uraden naziv poslovodni organ. Na kasnejšem sestanku ravnateljev omenjenih šol smo slišali mnenje, da sc v zadnjem času v povezavi z novo šolsko zakonodajo veliko govori le o gimnazijah, o poklicnih šolah pa bore malo, zato se mora njihova skupnost aktivneje vključiti v javno razpravo. Med drugim bi se kazalo obrniti tudi na Ekonomsko fakulteto in Visoko upravno Šolo, da bi do- podjetjem Novembra predlanskega leta je država začela pobirati prometni davek od izdelkov inv^idskih podjetij, zaradi česar so se ta oglasa in naznanila, da pod takimi pogoji ne bodo mogla poslovati, ampak bodo morala počasi zapirati svoja vrata. Čez čas je potem vlada sprejela sklep, da bo za vsakega zaposlenega invalida invalidskemu podjetju nakazala del njegove plače v višini polovice zajamčene plače, Aleksander Krpič, direktor invalidskega podjetja Solidarnost v Murski Soboti, o lanskem poslovnem letu pravi: »Lansko leto smo sklenili tako kot skoraj vsako leto z izgu- bo, ki pa jo sami pokrivamo v skladu z zakonom o zaposlovanju invalidnih oseb. Izguba je knjigovodska, saj imamo odstopljena sredstva za plačilo prispevkov za zdravstvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prispevke moramo obračunati, s tem ustvarjamo izgubo, po drugi strani pa to knjigovodsko pokrivamo, Leto smo končali približno tako kot vsa prejšnja.« Pobiranje davkov podjetje torej ni dotolklo, čeprav, kot je povedal direktor, so morali biti na trgu prodornejši prav zaradi podražitve njihovih izdelkov in storitev. Lani so tako državi plačali 6 milijonov 935 tisoč tolarjev davkov na njihove proizvode, država pa jim je za delno izplačilo plač 42 zaposlenim invalidom nakazala 6 milijonov 312 tisoč tolarjev. V podjetju Solidarnost je zaposlenih 87 delavcev. Govorice, daje v podjetju majhna skupina dobro plačanih, večina pa slabo, je direktor zavrnil s podatkom, da je njihova povprečna bruto plača 73 tisoč 918 tolarjev, razmerje med najvišjo (direktorsko) in najnižjo plačo pa ena proti štiri. Pomembno zanje je to, da so s plačami dosegli pomursko povprečje, za katerim so pred petimi leti zaostajali tudi do 40 odstotkov. Pridobiti si gotovino za redno mesečno izplačilo plač v sedanjih časih, kjer so domala vsa podjetja vpeta v kompenzacijske posle, ali ko so le redka sposob- na plačati v denarju, je blem domala vseh direktofl* ' ''‘ti "J njem Je govoril tudi direktuf Udarnosti Aleksander Kip'® »Jezni smo, kersmosen^ li lastniniti. V prvi fišjt 11 lasrninni. v prvi izvzel taka podjetja y J*'- ,7 pomena, saj je vendar trel ji ;ba''^ ti, da pri nas dobička n« bo.i' 11, aa pri nas .jg. validska podjetja niso VjtUUOhO. puojctj« LUUO f ampak bolj socialnega tem bi račune morala žava, državni zbor pa j« * le sprejel, da se moramo H* . , ca se drugem ti,« je o „ . djetja govoril direktor pričakovanju pa so vsi v podjetje prinesli svoj certifikat, tako da sobreJP- mov j' :ikat, tako da so i, lahko sestavili Kaj morajo vedeti bodoči srednješolci in tudi poklicni svetovalci v šolah? Zapletena srednješolska mreža Že zdaj pa je znano, da je zaželjen stol v srednješolskih klopeh zagotovljen za okrog 60 odstotkov osnovnošolske generacije Lahko bi rekli, da je bilo svoj-čas tistim, ki so končali obvezno osemletko in so se odločili za nadaljnje izobraževanje, precej lažje, kot vetja to za zadnje generacije. Bili so namreč časi, ko se je lahko skoraj vsakdo vpisal tja, kamor je želel, razen če starši niso bili v stanju plačevati stroškov Šolanja v primeru, če se je njihov osmošolec odločil, da bo sel v kakšen boji oddaljen kraj, štipendije pa tudi ni bilo možno dobiti. Prostora pa je bilo skoraj povsod dovolj, t^o da so lahko razmišljali o vpisu v srednjo šolo šele po končani osemletki. Zdaj se je treba prijaviti že sredi šolskga leta, ko nekateri niti še ne vedo, ali bodo sploh izdelali razred. Poleg tega se dogaja, da imajo nekatere šole preveč prijav in morajo sprejeti sklep o omejitvi vpisa, to pa pomeni, da bodo izbrale samo določeno število najboljših učencev. In potem lahko odklonjeni poskusijo še enkrat v borbi za 10 odstotkov neoddanih stolčkov v prvem krogu ali pa se vpišejo na kakšno šolo, kjer imajo še prosta mesta. Ampak to potem že ni več njihova poklicna želja, ampak nadaljevanje usposabljanja po sili razmer. Koliko je zaradi tega nezadovoljnih! 2a] je takšna stvarnost. In na kaj morajo biti pozorni poklicni svetovalci v prihodnjih dneh, da bodo lahko kar najbolj pomagali bodočim srednješolcem? O tem je tekla beseda prejšnjo sredo na regijskem posvetu na OŠ Gornja Radgona, kamor je prišel tudi predstavnik Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport. Vlada Republike Slovenije bo na osnovni mnenja šolskega mi-nistrtsva predvidoma 4. maja sprejela odločitve, katere srednje Nekoliko drugačen postopek velja za otroke zdomcev iri izseljencev, in sicer se lahko le-ti prijavijo ne glede na določene termine, vendar pa najkasneje do 22, junija na tiste Sole, kjer bo uvedena omejitev vpisa, na druge pa lahko tudi kasneje. V izbirnem postopku pa nimajo tako rekoč nobenih prednosti pred »domačimi« kandidati. Zattje velja celo dodaten pogoj, in sicer da morajo Se prej poskrbeti za nostrifikacijo spričevala (pristojna služba na Aškerčevi 9 v Ljubljani). šole bodo omejile vpis - kar bo pomenilo izbor na podlagi uspešnosti učencev pri preverjanju znanja iz materinščine in matematike v 8, razredu, splošnem učnem uspehu in morebitnih uspehih na pomembnejših tekmovanjih - in na katerih šolah bodo morali povečati število vpisanih novincev. Točno bo tudi določeno, koliko novincev bodo lahko vpisaU glede na število predvide- iffi a ' 'it' 'W Udeleženci srečanja v Lendavi so bili navdušeni tudi nad dvojezičnim kulturnim programom, ki so jim ga ob tej priložnosti pripravili djjaki gosliteljske šde pod vodstvom profesorjev slovenskega jezika Štefana Kardoša in madžarščine Beate Lazar. (Fotografija: J. G.) bili odgovor, ali so kandidati za njihove programe v prvi vrsti dijaki srednjih ekonomskih in upravno-administrativnih šol ali pa morda predvsem gimnazijci. V zvezi s pripravami na maturo pa je eden od ravnateljev dejal, da mu gre na bruhanje, ko mu kurir neprestano prinaša takšno in drugačno »zaup- no« pošto. Nasploh pa imajo preveč administrativnega dela, za katerega ne dobijo ustreznega plačila. Opozorili so tudi na neustrezno nagrajevanje pomočnikov ravnateljev v srednjih šolah, podobno pa velja tudi za svetovalne delavce. JOŽE GRAJ Novi prostori -nove telefonske številke PODJETJE ZA INFORMIRANJE -od 24. aprila v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti, h.c. 31 960 DIREKTORICA 31 646, VESTNIK - uredništvo 33 019, MURSKI VAL -uredništvo 33 020, MURSKI VAL -studio 32 313, VENERA - agencija za trženje 33 015, NAROČNIŠKA SLUŽBA (mali oglasi, čestitke) 31 998, TELEFAKS 32 175 stninjepja, po katerem činski lastniki podjetja Sedaj čakajo na drugo se« Agencije. »Strošek lastnini bil tudi pri nas visok, ® y stvari pripravljali sami ih iskali cenejše možnosh.J^-nas bo lastninjenje stalo (* tisoč mark.« O načrtih v prihodnj®^. nimo le načrtovanje katero bi pridobili nih metrov prostorov. jp jo sofinancerje za stori pa ne bi bili za o delovno varstvenega ®®'’^p»' jemljejo kot tretji djetja, kajti zanj iščejo ay i _____________nrCSU’?., ni mo le načrtovanj s Sitev, in sicer večje naj sedanjih prostorij’ ... ..... . .. 1., -1. _ 11 i 11 -J varovance lahko uredili vanjsko ali stanovanj^/' [j vanjSKO aii sianuvo^j-nost. Prizadevanje, d® ______ namenjeni stari jega bolnišničnega odd® so namreč zaradi neresefJ sanj opustili. MAJDA Ht* nih ponavljalccv. Za bo potrebno na vsak n® ppl virati mesto v oddeli maja morajo vsi o VSi uv*'*' v . omenjen l?‘^s]£i>'. ali jih čakal---- >»■"' de na oddane prijave. J®’ Na pomurskih srednji^ ta odstotek sicer pr®®®^ , niji takšnih blizu dar pa sc »sprejentn®'”” Al ne bo mogel izogniti seje prijavil na sredni® j ,iavii na 1^ riboni, Ptuju ali kje so imeli občutno smo že pisali.). Skot^ [F I da bodo omejitve nomskega in upravneS ' na SETUAŠ M- 4^ ziji in Zdravstveni Soh ut* ta ter v programu kul’* jjf.'' na Srednji šoli za turizem Radenci, pek sc bo začel 22. / pa bodo lahko sodelu tisti kandidati, ki njevali vse razpisne takrat morajo predloj dokazilo, 4a 4 „ (jF končali osemletko. uiG do tega datuma ne opraviti popravnega ; avtomatsko izpa^**’ ul V bodo prenesli šolo, kjer bodo še sno SOJO, Kjer oouo r- jjpr f In tam jih bodo motal ‘ do 15. septembra, bo uspelo opraviti izpita. Prvi spisek sP cev pa bodo vse šol® ucv pa uuup »as j- , Oglasno desko oglasno desko zo. i' j bo objavljen tudi sez katerih se bodo li za 10 odstotkov mest za drugi krog -vno rangiranje pok’ ji.rj odklonjenih učene® pa bo znano, kje so ^^4 prosta vpisna m e sta n« vno majhnega števila P™' vpisanih kandidatov- ts« Pa naj še kdo r®®®’ J zapleteno! I9i Zgstnik^g 7^ aprila 1995 ____ 7 kmetijska panorama Kolobar na govedorejskih Liberalizem v kmetijstvu da ali ne? Pritiski se stopnjujejo r t.O' L kmetijah 1' h * |C >■ *1 7 obroku živinorejskih strokovitjakov ncKiibokrBl knlejo, tb Je v ’’ol!»kori* koruze - prrv« Hwrilk In premalo žaseian’h ' b ''•^bno tudi na naših poljih, katerih Miru polovica je Najpoj. ? detelje pa so skoraj v celoti Izginile Iz knJsliarJa. živosti tal^'*' ""lobar: koruza - koruza - žito povzroča upaduife rado- S kolobarjem v tabeli 4 bi zadovoljili potrebe po krmi in ob pravilnem razporedu gnojenja z gnojevko (pred setvijo, za dognojevanje in po spravilu) tudi potrebe po gnojenju koruze (mineralnih gnojil ni potrebno dokupiti). Vendar je z biološkega vidika to zelo slab kolobar. Za preprečevanje utrujenosti ta! bi morali vključiti vsaj eno krmno žito ali sejani travnik ali ljuljko kot podsevek silažni koruzi. Država je s prelevmani pobrala za več kot polovico manj kot bi lahko J it Pl I (: d' P t* |l jovt - GLAVNEM KOLOBARJU (vključimo jo namesto deleljno-travnih mešanic predvsem na suhih tleh, in če je v kolobarju sl. pesa), - V STRANSKEM KOLOBARJU - če je samo del njiv primeren za setev lucerne, - NA IZLOČINAH, če so tla zelo različna; sejemo jo na najtežjih tleh, njivo na ta način za 7-8 let izključimo iz kolobarja. Deteljno-travne mešanice v kolobaiju Deteljno travne mešanice ugodno vplivajo na izboljšanje fizikalnih in kemičnih lastnosti tal, izboljšujejo mikrobiološko aktivnost tal. V zemlji pustijo veliko organske mase in s tem izboljšajo strukturo tal. Detelje dvigajo hranilne snovi iz podtalja in vežejo dušik iz zraka. Ker pa detelje, sejane samostojno, rade poležejo, jih sejemo v mešanici s travaifii. V mešanici s travami je poleganje manjše, hranilne snovi se bolje izkoristijo, pleveli se težje razvijajo. Pokošene se lažje sušijo. . Sveže krmljene ne povzročajo napenjanja. Trajnost mešanic je večja. Večletne mešanice so sestavljene iz večjega števila trav in detelj, kratkotrajnejše so bolj poenostavljene in imajo več detelj (do 75%). Žita FLISAR - NOVAK, dipl. ing. agr. Vestnik z vami in za vas! •ZhAJ SE ŠE JUAJEJ f PofOLPNE CA- 7E PEL3E &«sTdJ» JAJJt?- G^oKEM-JStCo fM TAM l*rtU l>o£Ak>tS TO bi 100 LET- V zadnjih dneh je prišlo pri kmetijski politiki do nekaterih radikalnih zasukov. Kot kaže, je kmetijsko ministrstvo končno spoznalo, da mora ukrepati. Vprašanje je le, če bodo ukrepi zalegli. Kot je znano, so uvedli prelevmane na uvoz goveje živine in prašičev, prav tako pa je bila sprejeta zelo stroga uredba o prepovedi klanja telet. Ne glede na to, kdo si pripisuje politične točke za omenjene ukrepe, je dejstvo, da so bili sprejeti prepozno. Klavniške in mesarske police se šibijo pod uvoženim mesom, zato je vprašanje, ali bodo ukrepi dosegli namen. Podobno je z uredbo o prepovedi klanja telet. Taje prej blažev žegen kot učinkovit ukrep, kajti z njim bi ministrstvo moralo intervenirati že pred dvema letoma, ko je območja, kjer prevladujejo mlečno-mesne pasme govedi, prizadela suša In se je kot posledica suše na teh območjih zelo zmanjšala osnovna čreda. Z dosedanjo nenačelno politiko je bila kmetijstvu prizadejana precejšnja materialna škoda. Ves čas sta namreč na tapeti proračun in pomanjkanje denarja za razvoj kmetijstva, po drugi strani pa je bilo pobranih po podatkih zadružne zveze med 1,5 do 1.8 milijarde tolarjev, namesto štirih, če bi vlada namreč dosledno spoštovala izhodišča kmetijske strategije in zaščitno politiko domačih proizvajalcev. Teza, da to ni bilo mogoče zaradi vključevanja Slovenije v nekatere mednarodne ekonomske inštitucije, kot je podpis sporazuma GATT, ne vzdrži, brez brskanja po vsebini sporazuma pa sta vlada in ministrstvo s sprejetimi ukrepi postavila svoje dosedanje izgovarjanje na glavo. Tako kot je bila vlada do sedaj v odnosu do živine pod vplivom lobija predelovalne industrije, mesarjev in prekupčevalcev, se že odpira nova nevarnost pritiska pri odkupu krušnih žit. Predstavniki blagovne borze si namreč pod pretvezo, da pridelamo premalo krušnih žit, zelo prizadevajo, da bi bila pšenica tako kot žito in ječmen vključena v posle na borzi. Zaenkrat borzo pri tem omejujeta tržni red in zaščitna cena določena s strani države. Borza in posredno z njo tudi mlinska industrija torej Že pritiskajo na državo in se zavzemajo za popolno liberalizacijo cen tudi na tem področju. Ob tem zavzemanju se seveda sklicujejo na podpisan Svetovni trgovinski sporazum in k temu dodajajo, da pod težo tega sporazuma popušča celo EU, Nadalje trdijo, kot lahko razberemo iz njihovih izjav, da država s svojim inlervenc ioni zrnom izključuje trg in ga vnaprej kvalificira kot nepoštenega. Na prvi pogled lepo in prav in tudi v skladu z logiko tržnega gospodarstva, toda povsem v nasprotju s temelji agrarne ekonomije. Ce država tudi na tem področju pristane na čisto tržno logiko, potem bo posredno storila to, kar si vsi predelovalci (živilskopredelovalna industrija v celoti) prizadevajo že ves čas ne glede na barvo političnega sistema, namreč neposredno podreditev kmeta svojemu interesu in prenos vsega rizika poslovanja na zadnji ali prvi člen v verigi, to je na kmeta. Brez racionalne intervencijske politike bo tudi nezanesljiva oskrba prebivalstva in posredno bodo stroški take politike dolgoročno bistveno večji, kot bi bih ob prej omenjeni, Vlada ali država si tega ne more dovoliti, in to ne samo zaradi kmetov, pri tako občutljivi panogi, kot je kmetijstvu, kjer sta obrat kapitala in reprodukcijski ciklus izredno dolga. Zato je ne glede na pritiske blagovne borze po uvedbi prostega trgovanja s pšenico obnašanje vlade zaenkrat še racionalno, kajti s svojo interventno politiko ne izključuje trga, ampak ne pristaja na ekonomijo kratkih časovnih horizontov, ki so usmerjeni k čim večjim profitom v čim krajšem času. Dolgoročno pa so rezultati tovrstne pohtike enaki vsoti nič ali še kaj hujšega. V našem primeru, glede na objektivne okoliščine stroške pridelave, to pomeni uničenje domačega kmeta. Zanimivo ob tem pa je, da je ministrstvo na prej omenjeno logiko pristalo v primeru nekdanjega družbenega sekt roj a Izključevanje tega sektorja iz kmetijske proizvodnje že Čutimo, zato se posplošitev te politike na dolgi rok vsekakor ne bo obnesla. J. VOTEK Mnogocvetna ljulka Mnogocvetna ljuljka je eno- do dveletna krmna rastlina, ki jo navadno sejemo po spravilu ozimnih žit. V letu setve da srednje velik pridelek suhe snovi, ki ga presnega pokrmimo ali zeleno gmoto siliramo v kombinaciji s koruzo. Mnogo večji pridelek zelene gmote pa dosežemo spomladi. Je rastlina, ki se spomla-. di med prvimi regenerira in zelo hitro raste. Zelo pozitivno reagira na dognojevanje z dušikom, in če nismo pazljivi, kaj hitro uide iz razvojne faze, primerne za krmo. Običajno mnogocvetno ljuljko spomladi siliramo, nato pa sledi setev koruze za silažo ali zrnje. Hranilna vrednost in prebavljivost organske mase pa sta zelo odvi- ) sni od razvojne faze rasti. Kot je razvidno iz preglednice 1, s sla- |-rostjo Dinogocvetne IjuJjke narašča delež surove vlaknine, zmanj- ' šujeta pa se prebavljivost organske snovi ter delež prebavljivih beljakovin. Preglednica 1: Vsebnost hranilnih snovi v mnogocvetni ljuljki razvojna faza suha prebav. surova prebavljive škrobne snov vS org. s novi vlaknina surove belj. v% g/kg enote «/kg l.k.v bilčenju l.k.v zač.latenja l.k.v cvetenju silaža v bilčenju v latenju 16 17 25 80 72 64 3,0 4,2 7.5 20 10 10 112 103 125 35 35 75 67 7.1 11,0 40 19 200 !j6 Najpriniernejši čas za siliranje mnogocvetne ljuljke je med razvojno fazo bilčenja in začetkom latenja. V tej razvojni fazi so rastline precej olistane, razmerje hranil v rastlini pa je zelo ugodno, Ce primerjamo silaži mnogocvetne ljuljke iz preglednice Uvidimo, da gre za bistveni razliki v vsebnosti hranilnih snovi in prebavljivosti organske snovi. Če namreč zamudimo eno razvojno fazo, se vsebnost prebavljivih beljakovin prepolovi, zelo pa naraste vsebnost surove vlaknine. Z olesenelostjo stebla na- stane tudi problem pri tlačenju mase. Bolj ali manj ostaja v ole- I senelih votlih steblih pri tlačenju precej zraka, posledica pa je, da se silaža segreva in plesni. Največkrat se pojavljajo v silirani masi plesnivi kupčki, katerih se živali izogibajo. Da ne bo prišlo do teh problemov, je prav, da nadziramo razvoj ranogocvetne ljuljkein jo pospravimo ob pravem Času. Glede na letošnjo vremensko stanje in kljub hladnim obdobjem mnogocvetna ljuljka dobro prirašča. Menimo, da Je zdaj najprimernejši čas za siliranje mnogocvetne ljuljke. Ne zamudimo odkosa. Mag. STANE KAPUN, dipl. inž. agr. 1 8 vestnik, 27. apgjj^ Nafta Lendava Vlada napoveduje znižanje cen Nanje smo ob novinarskem spremljanju reševanja lendavske Nafte skorajda pozabili: torej na vprašanje rafinerijskih cen naftnih derivatov. Ves čas lani je bilo povsem nepomembno, čeprav nam je prejšnji direktor Še družbenega podjetja zatijeval, da je za slabo poslovanje podjeQ'a krivo vladno zadrževanje cen naftnih derivatov. Takrat smo novinarji tudi »tolmačili*, da je eno rafinerijska cena naftnih derivatov, druga pa tista, ki jo doseže trgovec $ prodajo na bencinskih črpalkah. Več proda, večji je njegov zaslužek, zato je zanj manj pomembna rafinerijska cena. Ali: čim cenejši je, na primer, bencin, več ga prodajo in tako je tudi več prometa in iz tega zaslužka. Nafta je postala državno podje^e, minister Maks Tajnikar pa je dokazoval, da je rafinerijska cena primerna in da srš neuspešnega poslovanja vendar ni v njej, ampak predvsem v slabem vodenju podje^a in prelivanju denarja iz raHnerije v druge dejavnosti podje^a. Toda vprašanje cene naftnih derivatov se je ponovilo, kajti vlada jih misli pri belih derivatih znižati po besedah dr. A. Ocvirka, predsednika nadzornega sveta Nafte, za 3 do 4 odstotke. »Žal moramo ugotavljati, da so nastajajo določene spremembe na tržišču, da nam država skuša znižati rafinerijske cene. Takoj smo seveda šli preverjat, kako to vpliva na I poslovanje Nafte, in izračunali, da je to izguba v po-I slo vanju rafinerije, sektorja rafinerije. Mislimo, da ni ; obrazložitve za tako znižanje. Primerjali smo naše j rafinerijske cene z evropskimi in ugotovili, da smo nekje na sredini, in ne na vrhu Evrope,« je novinarjem govoril dr. Andro Ocvirk. Pa kaj se grejo na vrhu, bi pribili k vladni nameri! Toda: nekaj pri vsem vendar ni jasno in ne logično: zakaj naj bi vlada z zniževanjem rafinerijskih cen pljunila sama sebi v skledo, saj je Nafta z več kot 40 odstotki premožnja še vedno v državni lasti? To, da bi zavestno Sla uničevat lastno podjetje, skorajda ne moremo verjeti, vladne može pa tudi ne kaže povsem devati v nič, kar se tiče poznavanja razmer. Kaj torej tiči za vsem? Kaj vse se dogaja na poti od nabave do cene surovine (za lendavsko rafinerijo jo dobavlja Petrol in ne veČ samo podjetje Nafta ), kolikšen je strošek in potem cena rafinerijske predelave, kaj predstavlja rafinerijska cena in koliko Petrol zasluži pri prodaji? Na tej poti I bi se morda dalo odtrgati še za posodobitev rafine-I rije. Bo vlada »pokazala «, od kje ali pri kom vzeti? L MH Bodo v petek res zaprli cesto v Lendavi? Prepričevanje prepričanih Vse kaže, da bodo v petek, 28. aprila, resnično zaprli magistralno cesto, ki pelje skozi Lendavo do mejnega prehoda v Dolgi vasi. Minister Ministrstva Republike Slovenije za promet in zveze I. Umek, minister Ministrstva za varstvo in urejanje okolja P. Gantar in drugi, ki so v ponedeljek prišli v Lendavo, namreč niso mogli (hoteli) ničesar obljubiti, kar bi prebivalstvo odvrnilo od napovedane zapore ceste. Lendavčanov tudi niso prestrašili namigi iz Ljubljane, Češ če že hočejo s tovornjaki zapreti cesto, naj tja ne peljejo novejših vozil, ker bo tako Skoda manjša. Iz tega je mogoče izluščiti, da bodo (specialci?) vozita odstranili s silo. Lendavski župan, posamezni svetniki in tudi člani odbora za zaporo ceste so menili, da bo hudo narobe, če bi se tod ponovil Črni Kal (tam so svojčas s silo odstranili ribiče), zato bo pametneje, da vlada končno prisluhne zahtevam po ureditvi lendavske obvoznice, in sicer v roku, kot so ga sicer zapisali v svojem ultimatu, o čemer smo obširno poročali v prejšnji številki. Danes, v sredo, naj bi ha izredni seji vlade Republike Slovenije (tik pred napovedano zaporo ceste za nedoločen čas) Se enkrat pretehtali, kaj se da storiti. Tudi lendavski župan J. Kocon se je ponudil, da bo prišel na vladno sejo. Š. S. O tem in onem Varčevanje v zdravstvu prinaša Zdravniku odgovornost, bolniku 9 zavarovalnici pa Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je po nekaj nesklepčnih sejah vendar potrdila uravnavanje porab na področju obveznega zdravstvenega zavarovapja v tem letu ali, drugače rečeno, varčevalne in omejevalne ukrepe. Z doslednejšo izterjavo prispevkov naj bi povečali prihodke zdravstvene zavarovalnice, izdatke pa bi zmanjšali predvsem z omejevanjem predpisovaitja zdravil in izostankov od dela. Zdravniki bi v tem letu morali predpisati za deset odstotkov maiij zdravil in za pet odstotkov manj bolniških izostankov, slednje pa bodo tudi strožje nadzirali. Račune zdravstvena zavarovalnica ne bo poplačeva-la tudi tistim dobaviteljem tehničnih pripomočkov, ki niso na seznamu primernih dobaviteljev. tiskom, ne samo plačnika, ampak tudi pod pritiskom matične zdravstvene organizacije, zato se zdravniki kot tudi zdravniška zbornica upiramo temu, da bi bili mi tisti, ki bi našim varovancem kratili prvice, ki jih ima bolnik zagotovljene z zakonom..« kjer je število starejših cev JC dkCVUV Ijr nad slovenskini povpw( cev nau siovciissi*** prav tako pa imanio tufl' J dva tisoč Romov, ki pol zbolevajo, Mitepostel]e*S vo rabimo, saj vemo, j vo raoimo, saj vcmvj -naših oddekih, zlasti nasin oaaeKin, stičnih veliko Nadzor nad zdravniki, ki predpisujejo preveč zdravil in posredno njihovega dela nasploh, je torej sestavni del zavarovalni enih ukrepov, čemur pa se je zoperstavila Zdravniška zbornica Slovenije. Zdravstveni zavarovalnici očita, da hoče varčevalne ukrepe speljati prek dela zdravnikov, razen tega pa je za ocenjevanje njihovega strokovnega dela, tudi pri predpisovanju zdravil, pristojna samo zdravniška zbornica, in nikakor zdravstvena zavarovalnica. Kaj o napovedanem varčevanju r zdravstvu meni predsednik Zdravniške zbornice za Pomurje prim, dr, Jože Bedemjak? »Zdravstvena zavarovalnica posega po takem omejevanju, ki postavlja pod vprašaj na eni strani zdravnikovo strokovno delo, ker ga omejuje ter ga oddaljuje ali pa postavlja v rizični položaj njegovo etično osebnost. Zdravnik bi pri svojem delu moral stoodstotno upoštevati bolnikov interes in samo v tem ravnotežju, upoštevaje bolnikovega interesa z visoko strokovnostjo, je tisti cilj, kateremu je zdravnik zaprisežen in je njegova delovna, Ujeti cigaretni dim Po predvidevanjih Svetovne banke bo letna poraba tobaka v desetletju do leta 2000 stabilna pri 1,9 kilograma na osebo, starejšo od 25 let. Vendar to v sebi skriva manjšo porabo v razvitem svetu in večjo v manj razvitem. Tobačne multinacionalke v svoje roke prevzemajo domačo industrijo in posel jim dobro teče. Tudi Slovenija je šla po tej poti in predstavlja enega od novih trgov, ki ga osvajajo z dovršenimi reklamnimi akcijami. Le-te so za tobačne izdelke skrbno pripravljene in v Sloveniji, tako kot povsod, merijo predvsem na mlade. Bistvo oglaševanja je prepričevanje v nakup in nagrajevanje željenega obnašanja. Poudarja se pripadnost skupini, kajenje pa se predstavlja kot prefinjeno, modno in družabno, S sponzoriranjem športnikov in športnih prireditev tobačna industrija kajenje povezuje s telesno močjo, s sponzoriranjem umetnikov pa ga povezuje z umetniško ustvarjalnostjo. Reklame za tobačne izdelke so prefinjene in dobro pripravljene. V slovenskem parlamentu sedaj sprejemajo zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in pred parlamentarci je možnost, da z restriktivnim zakonom prepovedo reklamiranje tobačnih izdelkov ter predvsem tobačnih blagovnih znamk. Reklamiranje slednjih je namreč zelo učinkovito nadomestilo neposredno reklamiranje cigaret. MH etična naloga. Tudi pri predpisovanju zdravil mora zdravnik upoštevati strokovno potrebo bolnika, se odločati za tisto zdravilo, ki v določenem trenutku bolnika najhitreje pozdravi z najmanjšimi neugodnostmi. O ceni v tem primeru ne bi smel sploh razmišljati, razmišljal bi lahko samo takrat, če bi z drugim zdravilom lahko dosegel enak učinek.« Imate zdravniki vpogled r cene zdravil? »V bolnišnici orientacijsko dobivamo cene zdravil, s tem da imamo posebej spisek cene, ki se plačniku, Zavodu za zdravstveno zavarovanje, zaračunavajo posebej. Gre za antibiotike, krvne derivate in nekatera druga draga zdravila. To zaračunavanje pa prav tako postane popolnoma brez smisla v tistem trenutku, ko začnemo prekoračevati obseg dela, obseg, ki nam gaje ponudil plačnik. Ne gre samo za omejevanje pri plačilu naših storitve, ampak nam plačnik ne plača tudi materialnih stroškov. Zdravstveni zavod zaradi tega potem nujno brede v finančne težave. Zdravnik se tako znajde pod pri- Kot predstojnik infekcijskega oddelka murskosoboške bolnišnice ste morda bolj kot zdravniki nasploh vpeti v konflikt zadostiti pravici in potrebi bolnika ter na drugi strani delati tako, da ne bi ustvarjali izgubo zavodu? »Če problem ni rešen v osnovi, potem ga v nižjih strukturah sploh ne morete rešiti. Vsa zadeva bi bila rešljiva, če bi bile finančno pokrite vse pravice, Sam sem apsolutno za tako delo, da se ne odobravajo nepotrebni bolniški izostanki, da se ne prepisujejo nepotrebna zdravila, toda za varčevanje se nam vedno znova ponujajo nerealne, škodljive rešitve. Kot zdravnik pa sem prepričan, da si ljudje želijo urejeno zdravstveno varstvo. Pri varčevanju torej gre po mojem mnenju za politiko, nima podpore prebivalcev.« V letošnjem programu storitev je zdravstvena zavarovalnica predvidela, v okviru cilja zdravstvene politike, da se zmanjša obseg bolnišničnih storitev, zmanjšanje bolniških postelj tudi za soboško bolnišnico, oziroma precejšnji del za vaš oddelek, »To črtanje je v popolnem nasprotju s potrebami naše regije. Sejem gradbeništva v Gornji Radgoni Letos 18.000 obiskovalcev Vsega je bilo na pretek, le žejni smo morali oditi?! V soboto, 22, aprila, so v Gornji Radgoni zaprli letošnji 8. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, ki so ga sicer odprli 18. aprila. V petih dneh si ga je ogledalo 18.000 obiskovalcev, ki so imeli kaj videti, saj se je s svojimi eksponati predstavilo 212 domačih in kar 118 tujih razstavljal cev. Ne le na podlagi teh številk, ampak po »sprehodu« po sejmu je obiskovalec dobil vtis, da se sejem, ki je sicer vsako drugo leto, vse bolj uveljavlja. Na tistem, ki je bil 1993. leta, je bilo »zasedenih« le malo razstavnih površin, na letošnjem pa skoraj vse. Medtem so namreč nastala nova podjetja, naša država postaja zanimiva za tuje izdelovalce, v gradbeništvu so se pojavili novi izdelki, pa tudi sicer se ta panoga prebuja iz krize, kar je vsekakor spodbudno. V času sejma pa je bilo tudi 7 strokovnih posvetov, na katerih je sodelovalo 700 udeležencev. Posvete so organizirali Gospodarska zbornica Slovenije, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, Zveza društev grad- benih inženirjev in tehnikov Slovenije, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo, Že iz niza teh institucij je mogoče izluščiti tematiko. Zelo zanimiva je bila četrtkova okrogla miza o problematiki zagotavljanja kakovosti v graditeljstvu, ih jo je organiziral Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Kot izhodišče so bila razmišljanja mag, Vladimirja Gumilaija, dr. Janeza Reflaka in dipl, inženirja Jaša Žnidariča. Prvi je orisal stanje in pomen obvladovanja kakovosti pri nas in v Evropi, drugi je govoril o pomenu vzpostavljanja sistemov zagotavljanja in vodenja kakovosti, tretji pa o zagotavljanju kakovosti in potrjevanju ustreznosti gradbenih proizvodov. Rečeno je bilo, da pri tem »zasledujemo« dva cilja: zunanjega, ki se kaže v ugledu podjetja, zadovoljstvu kupcev oziroma naložbenikov in statusu evropskega podjetja, ter notranjega, v katerem se kaže predvsem odnos do delavcev. Osnovni cilj in rezultat obeh pa je blaginja ljudi. Dr, Janez Reflak je dejal, da določeno podjetje lahko kupi licenco, ne more pa kakovosti, kajti zanjo mora poskrbeti samo. 9UV1L1LI VCURU ,^i odklanja. Se pravi, da so in potrebe večje kot zi®® in to ob ležalnih presegaj o re p u bliškeg® P , ’■( ja. Ne gre torej za to, bolnišnici predolgo z® jj.| paciente (na zdravljelUW^.|; ram pa poudariti, da n®*® .h rovalnice pravijo, presegajo re| . i. Kdravljehl’'^ dejansko ne — , . stelj, ampak da jih stelj, ampak da jm uu na zavarovalnic iz ' dela manj plačala, preost** se plačale iz particip^^iJ^' Vodstvo je napovedalo, da bo zdravstvena sprejela nekatere - ukrepe, zdravnika kovne odgovornosti »To isto izhaja tudi ri mnenja, Mi kot zdravj^ remo odgovarjati s® v nasprotju z našo pP ■našo nalogo. Vsa se pri varčevanju seve^^t samo na zdravnika, aaiJLV Ud zaradi premalo bolnilkin^jj) odkloni bolnika. normalno, da ^dravnisk®'.^*'! ca sprejme taka stalil®’ y VU OpiVJlJlV *■ nmi opozori javnost i vnl sistem, da so se znašli v položaju, v morejo normalno opia™ yjF jega poslanstva v . V/Mt 0 M A IDA kov.« MAJDA to pa je mogoče pt®' izobraževanjem. . »Z doslednim 1««“^' vsakega posameziuk® | zagotavljanja sistem® bomo lahko č’"”''*’ ' činipr«j^'!^^'i zagotavU®’^)!^ l nofilozofijOL-B.- -kakovosti in s tem « prispevali k reatlzacil* nega programa blike Slovenije in močjo znaitja evropske rodno primerljivi tako j J nih objektih kot stot menil predavatelj. ■ J. Po kakovosti P® F pomurskih podjetij, majo uradnega znak® Tako so se, vsaj kar beništvo, uveljavili (ih nem »cjfinj tudi vska Gidos in Kerna, Križevske opek®. .fijFf šovski Duorex, spodnješčavniški p'!'' ski Lemko, podgrads soboška Kovinoplas^ in Ključavničarstvo tomerski Inigrad skem sejmu so se nekatere druge firm®) ne) z našega obrnočj® pa so bili zastopani po mentninarji in zasebh' * entninatji in zaseoi * podjetniki. In sed^J ni pVUJVLlllKl. Al« ugotovitev skoraj stfP cev: le zakaj na sej m® gostinske ponudbe’ mislili, da bo dež, Ija avgustovski kmettl^u^^ zato ne bo obiska, al^^oU; s ki sejem zahteval jemnino prostora? J valcev to ne zanim®' ker se mnogi niso U ti, ker je pač bila ph P, mizah grozna gneč®’ , IL šli v smeri proti Gostinci: zapisali piko! S’ 195 aprila 1995 9 I kulturna obzorja J ilr. Karol Grossmann - pionir slovenskega filma Ob 90-letnici slovenske I i* J 5 * nf! n^i I* J i* M/' l*r (d Id (dl 5 1* Z * i d*' tl* i, t* J * 1(1 f <1 1 '?5l P. r w kinematografije ta sta Francoza, bra-B, ■ Avguste Lumiere, v larep film dokumen- ? ‘'****®‘ odhajali iz gJShLionu. Pojav »risia*“ ™’*>ritno drli na pri-'raj^ln »Pnetnosti«. Film je M..”? ''«•"«0« .u.-in brati kinematogra- Pbniij,s;‘yeljataza gibljivih tehnike so delavci odhajali iz mm Širokem traku. na To so a- tehnike ' kinematografske ’*Qiun prispevala 'riniznjom r*”’ me- m naprava za ko- s osvetljenProjiciral film, ^touiresiatfv l^kunde. Brata ''““ja končala prizade-'“^cukvS posameznikov, ki eiblji-(c& J'^*^*®®kop), La- ^'”11 in Mav cvJ^'*^^kop), brata ^kopjitd ^^‘“•^oovvski (bio- ^r. Kami filmsko kame- P” Obsegu fnh skromno so trije fil- l*'tovne kiponi ? P® rojstvu '"biografije brata poklicu (kinctoskop), La- (fan- Prvi Slovc- vo no iTJj odvetnik je bil »aravo, ti - •’ n.,,... , .z v^m, tehničnimi na Področj, '®nimi dogodki ‘“‘“ore, iJo^'‘‘‘®omn,H„"''^*"Poiitič- ■®^nosti. Tako no I"'k --pree ™ dnk" "‘»to. To Ja sloven-bila vedno mske ko so^Si^J/^^^ovnega fib oziroma fil- priLa,„^®®y sejemska prizorov 5?^ ‘‘‘L. ko sl‘"nožič, ? J*- v fil- Slo je 2 J'8‘alskimi pri- Karo p ten končal'“‘““^bo. ‘'hvn-. ., ‘'31 na Pra,,«; p_. . Osnovno na Sti \Grad, na Pravni fakul- ’a 1897 J® promoviral J^nareiii ro. S »-i ni in razpoio t/' Posnel “ širine 17 5 ^,^filini*J^’^’^^«K50mfiim’a 175 ‘'"rJ^?''a71/5‘,neeativa9^, * 'liti iz cerkve J leni .'“■‘Jje. N, v ob- §5SS5~ 5^1 . '"'iSv 1. >eru. R ■^,3 Praznje ob- je 'Cinika v Lju- 18,5 irf; Film je tehnično mnogo boljši od prejšnjega filma. Prikazuje vrvež sejemskega dopoldneva na sočnem, današnjem Glavnem trgu, z množico, ki se gnete med stojnicami, pokritimi z belimi ponjavami. ramsko vseobsežnost tematike, med tem ko je Dejan Kosanovič, ki se je prvi od neslovenskih filmskih zgodovinarjev poglobil v našo filmsko preteklost, ugotovil naslednje: Filmi, ki jih je posnel Grossmann, so pravzaprav animirani fotografski posnetki, kar je bila splošna značilnost večjega dela profesionalcev filmske proizvo- : J 1 «»' Ul s silno razgiba- iaž- 3, NA DOMAČEM VRTU, 17,5 mm, č/b, nemi, dolžina negativa 24 m,1906 Film je od vseh, tako tehnično kot dokumentarno najboljši, najlepši. naj preprostejši in najbolj pisten, čeprav je obrabljen in odrgnjen. Prikazuje drobec iz Grossmannovega družinskega življenja, in sicer na vrtu za Okrajno posojilnico v Ljutomeru, Glavni trg številka 3, v kateri so Grossmannovi stanovali od leta 1901 do 1910, dokler niso kupili svoje hiše. Na filmu so posneti Grossmanov! otroci (Draga, Božena, Vladimir in žena Matilda). Negative vseh treh filmov hrani Arhiv Republike Slovenije, kopije prvih dveh pa Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani. Za filmskega zgodovinarja Petra Volka so Grossmannovi filmi narejeni z izrazitim smislom za dokumentaristično obravnavo stanja, z zanimanjem za značilne nadrobnosti in pano- dnje tistega časa. Ko jih danes gledamo, imajo predvsem vrednost filmskega dokumenta in čar iskrenosti navdušenca, ki se je hotel izkusiti na področju živih slik. Najobsežnejšo Grossmannovo zapuščino zajema fotografski del, s katerim se je avtor ukvarjal najbolj intenzivno, natančno, vendar tako, kot s filmom, le kratek čas, veijetno med leti 1904-1910, Fotografije je izdeloval sam, tako povečave kot diapozitive. Znanih in ohranjenih je 562 enot, formata 8,5 X 8,5 mm. Večino zbrane zapuščine predstav(iajo diapozitivi, ki jih sedaj hrani Arhiv Republike Slovenije. Grossmann je diapozitive; predvsem krajinske motive naročal tudi iz Nemčije. Diapozitive kot filme je prikazoval v krogu družine, prijateljev, znancev, na predavanjih in ob različnih priložnostih. Grossmanna uvrščamo med prvega umetniško formiranega avtorja med Slovenci, ki se je kot Novice iz kulture v soboto jc bilo v osnovni šoli v Beltincih srečanje odraslih pevskih zborov občine Beltinci. Na srečanju je nastopilo devet pevskih zborov iz vseh osmih vasi beltinske občine: dekliški pevski zbor KUD Mirana Šu men jaka iz Dokležovja, mešani pevski zbori iz Lipe, iz Bratoncc, Mclinec in iz Ižakovec, cerkveni mešani pevski zbor iz Beltince, moški pevski zbori iz Lipovec, Gančan in Beltinec ter go- stujoča vokalna skupina ženske zveze iz Maribora. Zbralo sc je kar 188 pevcev, ki so peli slovenske narodne pesmi ter druge znane zborovske skladbe. Predsednik tamkajšnje občine Jožef Kavaš je pove- dal, da je to že drugo takšno srečanje zborov, da so z udeležbo zelo zadovoljni in da bodo tudi v prihodnje prirejali podobna srečanja. ANR Pevci Pevska kultura na Cvenu v ljutomerski občini ima že tridesetletno tradicijo. Zlasti se je uveljavil moški pevski zbor, ki pa v zadnjih letih ni dobival več moškega podmladka. Pesem na Cvenu pa ne bo izu-rorla, za kar so zdaj najbolj zaslužna dekleta in žene, ki do dopolnile moške in tako zdaj deluje mešani pevski zbor, ki ga vodi Janja Vr-_____________se je pred kratkim predstavil na prvem samostojnem koncertu, ki je imenitno uspel. Prireditev, ki jc bila seveda na Cve-nu, je popestril Ljutomerski oktet. - N. Š. banjic. Zbor amater s fotografijo ukvarjal v lastno zadovoljstvo. Fotografski del zajema po tematiki ozko področje; portreti otrok z družino, skupinski posnetki prijateljev in znancev, krajino rodne Prlekije, lokalne zanimivosti itd. Pri fotografiji je Grossmann do naj večje mere razvil svoj talent, saj je delal fotografsko brezhibno, natančno, kar priča, daje fotografijo kot medij popolnoma osvojil in razumel. Loteval se je celo barvnih diapozitivov, globinskih posnetkov in trikov s fotografijo. Njegove fotografije so osebne, so del njegove prisotnosti, saj je z izrednim občutkom za estetiko in prostorsko orientacijo posnel prizore iz življenja. So zanimivi reportažni posnetki dogajanj tega časa, ki obravnavajo vso dinamiko, pestrost in živahnost in imajo pomembno dokumentarno vrednost. Fotografija je Grossmanna pritegnila kot vsaka druga tehnična novost, ki je vzpodbudila k poglabljanju njegovo razmišljajočo, umetniško in za tehniko nadaijeno osebnost. Manj znano je, daje bil Karol Grossmann tudi priložnostni pesnik (pisal je največ v mladosti, kot dijak in študent). Napisal je tudi več dram, ki so jih igrali v krogu družine in prijateljev, v kulturnih društvih v Ljutomeru. Vodil je dramski krožek, recitiral in igral. Prevedel je tudi nekaj gledaliških del. Zelo bogata in aktivna je njegova dejavnost na področju društvenega življenja; bilje med ustanovitelji Murskega Sokola v Ljutomeru leta 1903, ustanovitelj Kluba kolesarjev Ptiči letiliči v Ljutomeru. Deloval je tudi v drugih društvih. Zelo aktiven je bil na področju lokalne politike kot član Narodnonapredne stranke. Bil je vzor zavedne, pokončne osebnosti za narodne interese Slovencev v monarhiji in v kraljevini Jugoslaviji. Grossmann je bil izredno razgledana osebnost. Njegova knjižnica iz leta 1926 je obsegala prek 1400 knjižnih enot, kar priča, da je bil na tekočem na vseh področjih umetnosti, znanosti in tehnike, Rad je prebiral grško, rimsko, perzijsko, indijsko in inkovsko zgodovino. Bral je kulturnozgodovinske in politološke knjige v nemškem, slovenskem, ruskem, srbohrvaškem in v francoskem jeziku. Knjige razodevajo po svoji raznovrstnosti veliko razgledanost, zvedavost in seveda temeljito Grossmannovo izobrazbo, saj sodijo v leposlovje, zgodovino (svetovno, narodno, književno, umetnostno, glasbeno), filozofijo, etnologijo, biologijo, medicino in tehniko. Posebno ljubezen je gojil do biografskih in potopisnih knjig. Anton Ratiznojnik kulturni koledar RAZSTAVE I I Za zeleni jezik (82) Ko smo v prejšnjih zapisih predstavljali faze v nastajanju besedila, smo opozorili tudi na to, da končni učinek besedila ni odvisen samo od dobrega poznavanja snovi ter izvirnosti (inovativnosti) pristopa, ampak tudi od ustrezne izbire jeziko-vno-slogovnih sredstev. Tako smo v prejšnjem zapisu pojasnili dejavnike, ki naj bi jih sporočevalec upošteval pri izbiri jezikovno-slogovnih sredstev (snov in razmerja do nje, govorni položaj, namen besedila, sporočcvalčeve jezikovne zmožnosti), v tem članku pa bomo predstavili načeta dobrega jezikovnega sloga. Čeprav sc slovenska praktična stilistika ne more pohvalili ravno z obsežno bero priročniSke literature, pa je vendarle izdelala nekaj priporočil in napotkov za ustrezen jezikovni slog besedila, To so t. i, načela dobrega jezikovnega sloga, ki jih različni avtoiji navajajo različno število. V rubriki bomo predstavili naj pogostejša, v tem zapisu pa prve tri: načelo primernosti, jasnosti in sistematičnosti. L Načelo primernosti, tudi ustreznosti, zahteva od sporoče-valca, da v besedilu izbere primerna (jezikovna) sredstva, in to tako glede na namen kot tudi na sam predmet ter naslovnika, Konkretno: če pišemo npr. strokovno besedilo, načelo primernosti od nas zahteva, da strokovnemu namenu (opazovanje in opisovanje določenega dela objektivne stvarnosti z določenega zornega kota) podredimo izbiro jezikovnega gradiva (denotativno, enopomensko besedišče, strokovni izrazi ali termini,,.). Prav tako načelo primernosti predvideva, da izberemo predmetu ustrezno metodologijo, raven miselne abstraktnosti in konkretnosti, strokovne standarde in norme, način citiranja ipd. Vse to naslovniku, ki je - tako predvideva pisec strokovnega besedila - tudi strokovnjak, ne bo tuje. Seveda pa s takšnim načinom prikazovanja stvarnosti ne bomo uspešni npr. pri otroku. Le-temu bomo npr. delovanje motorja z notranjim izgorevanjem razložili z drugačnimi jezikovnimi sredstvi in na drugačni miselni ravni. Prav tako načelo primernosti predvideva, da bomo v pogovoru z babico, katere jezikovna in življenjska izkušnja izhaja iz »njene« vaške skupnosti, uporabili jezikovna sredstva praktičnosporazumevalnega jezika in ustrezno narečje, ne pa morda knjižni zborni jezik in jezikovna sredstva filozofske debate, 2. Načelo jasnosti je pogoj za razumljivost besedila, pogoj za uresničitev tega načela pa je s poročevalčevo dobro poznavanje snovi. Z načelom jasnosti sta povezana pojma nazornosti in preglednosti. V določenih besedilih namreč ponazoritve pripomorejo k jasnosti, za preglednost pa poskrbimo s premišljenim razporejanjem snovnih prvin v večje enote. Načelo jasnosti pomeni tudi to, daje v besedilu ohranjena funkcionalna enotnost zapisanega. Ta na videz zapletena beseddoslovna formulacija preprosto pomeni to, da naj bo osnovna misel/ tematika/problematika besedila ves čas pred očmi in da naj bo vse ostalo v logični zvezi z njo. Na jezikovni ravni pa k jasnosti prispeva npr. pravilna leksikalna (besedna) izbira, še posebej postavitev pravih besed na pravo mesto; v skladnji se temu pridružuje ustrezen pripovedni način (tvorni ali trpni), zgradba povedi (priredje ali podredje), stavčni poudarki in izpostavitve v okviru besednega reda ipd. Z vsem tem je zagotovljena jezikovna kohezivnost (povezanost) in pomenska koherentnost (trdnost) besedila kot nujna podlaga za njegovo jasnost. 3, K jasnosti besedila pripomore tudi sistematičnost. To jc na eni strani logična urejenost misli in jezikovnega izraza lete, na drugi strani pa tudi ponazarajanje in grafično razčlenjevanje besedila. Sistematik svoje misli razporedi premočrtno, tudi v globino jih širi preudarno in kolikor je potrebno, ne premotijo ga zastranitve, pa naj bodo še tako vabljive; vse postransko postavlja v opombe, kar ni nujno, v priloge in dodatke. Zunanji odraz sistematičnosti sta skrbnost in preglednost, , Skrbnost se npr. kaže v poenotenem izrazju, enakem načinu navajanja (citiranja), slovnični in pravopisni pravilnosti ipd. Pregledno besedilo pa je logično razdeljeno v odstavke, paragrafe in poglavja, opremljeno z naslovi in mednaslovi, tudi jasno berljivo. MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je na ogled prenovljena razstava Drobci nekega vsakdana - srednjeveške in novoveške najdbe iz Koroške, Štajerske in Prekmurja. Raz' stava je na ogled do konca aprila vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 10. do 12., ob četrtkih pa tudi od 16. do 18. MURSKA SOBOTA: V galeriji razstavljajo člani Društva likovnih umetnikov Prlekije In Prekmurja. Razstavljena so njihova dela iz novejšega obdobja. Razstava je na ogled do 3. maja. LENDAVA; V galeriji lendavskega gradu razstavlja madžarski slikar Laszlo Nemes. LENDAVA: V gradu jc razstava starih knjig, raritet, iz zbirke županijske knjižnice Deak Fe-renez iz Zalaegersega. Razstava bo odprta do 14. maja. GORNJA RADGONA; V muzeju razstavlja slikar samouk Branko Borko. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske razstavlja akademski slikar Mitja Stanek iz Radence. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka I razstavlja slikar amater Zdravko Luketič iz Maribora. PRIREDITVE FRANCI JUST LENDAVA: v lendavskem kulturboxu (Krona - levo od vhoda) bo v petek, 28. aprila, ob 20. uri Tibor Kovač - Ringo nastopil s predstavo O škodljivosti kajenja, avtorja A. P. Čehova. Nastop bo dvojezičen, v madžarščini in prekmurščini. Prevod v prekmurščino je priredil Feri LainŠček. LJUTOMER: Odbor za organizacijo proslave vabi na razstavo in proslavo ob 50. obletnici osvobnoditve in zmage nad fašizmom, ki bo v sredo, 26. aprila, v Domu kulture v Ljutomeru. Pred galerijo bo ob 18.30 uri koncert ljutomerskega pihalnega orkestra., ob 19.30 uri pa revija pevskih zborov občine Ljutomer. Zavod za kulturo madžarske narodnosti organizira projekcije madžarskih filmov. V okviru otroškega in mladinskega programa bosta na sporedu romantična zgodba Štorklje se vračajo ter madžarska satirična komedija »A tanu« (Priča). Projekciji si boste lahko ogledali na Hodošu 27. aprila, v Domanjsevcih 28., na Dolini 29. in v Rad moža nc ih 30, aprila, v Motvaijevcih 1, maja, v Lendavi (Korona), v Murski Soboti (Grajska dvorana), 4. ter v Dobrovniku 5. maja, in sicer, ob 18. uri Štorklje se vračjo, ob 20. uri pa A tan, ' 10 vestnik, 27. aprilaJgŽ. zve^e vam kažejo ■R ne zgodi se vsak dan Proslava z oktetom lE! OVEN Ona: Doživela boš nekaj nesporazumov, predvsem zaradi stalnega vmešavanja prijateljev v povsem zasebne zadeve. Proti koncu tedna se ti obeta zanimiva zabava, ki se bo končala na nekoliko neprijeten način. . On: Preveč se boš ukvarjal s samim seboj, drugih pa enostavno 1 Naie podjetje, za katerega iz dneva v dan nismo vedeli, ali bo šlo na boben ati v privatizacijo, je praznovalo 35-letnico obstoja. Vsem nam je bilo Jasno, da pro- jZave ne bo, sai že mese.ce ftiirito osmih pcvccv?« »Menda ne dvomiš o temu,« je rekla Mica. Tedaj sem opazil nekaj, kar me je že ves čas motilo, a se nisem zavedal, kaj. »A ni oktet zbor Oda Bela poslujša, kak se 3 to venski rod med strankarsko 3tuka z dneva v den si mijsli, ka . turni tudi idnouk kunec, vč je zračuno ka td, 9^ , ostane eden san Slovenec, Tou de pa po statisticti«'^ podatki okoli leta 2140» či mo pri 1"L manjisti kak smo zdaj. Oda je brodo či smo si je zapopejvo po Slavsko: ne boš hotel videti. Prav hitro se ti lahko zgodi, da boš zamudU enkratno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. Poslovno uspešen teden! BIK Ona: Nekdo ti bo ponudil roko, toda tvoja ihta in zaletavost, predvsem pa ponos te bodo pokopali. Nikar si ne misli, da je zate vsem čisto vseeno, saj sc nekdo vseskozi trudi, da bi ti pomagal. Poglej malo okoli sebe! On; Naletel boš na nasprotnika, ki ti bo v marsičem kos. Vse skupaj boš vzel kot Se enega od izzivov. Za partnerja pa nikar ne skrbi, saj sc bo konec tedna vse skupaj izteklo presenetljivo ugodno - predvsem zate. DVOJČKA Ona: N c razmišljaj toliko o globini in pomenu neke-I ga prijateljstva, ampak živi raje tako, kot ti narekuje » ■ tvoje srce. Nasprotnik, ki ti greni življenje, te samo podžiga v prizadevanjih, da bi čimprej dosegla svoj cilj. On: Povečal boš svoj krog prijateljev, kar te bo ponovno popeljalo na pota stalnih zabav. Pazi se, da te vse skupaj preveč ne zanese, saj bo vrnitev v stare tokove težka in nadvse neprijetna. dobili plače. Pa Je kljub temu bila! ; Mica je lepega dne, takoj po prvi kavi izginila, potem Je lep čas ni bilo nazaj, ko se Je vrnila, bolje rečeno privihrala, je bila v zanosu. »Ste slišali, vendarle bo ...e »Plača?« je vprašal Frančišek. »Nikar se ne norčuj,« je bila užaljena Mica. »Kakšna plača neki. Proslava bol« In tako smo nestrpno čakali dan proslave. Menda se Je našel denar, bolje rečeno, šlo je za kompenzacije. Stari, Matic Strigalica, je uspel zagotoviti denar za proslavo tako, da Je izterjal upnike. Mogoče se sliši čudno, kljub temu pa podjetju v razslulu še mnogi dolgujejo. Tako nam Je gostinsko podjetje ■ Stara marela, ki je nastalo ob Ker o lem ni moglo biti dvoma, mi ni nihče odgovoril, vsi so šteli pevce, bilo jih je le sedem. (Naj' brž tudi tu že varčujejo.) Tedaj smo opazili možica, ki se je prihuljeno plazil ob steni, potem za zaveso, in ko je prišel do svojega mesta, je vskočil kot duh. Oktet je bil popoln. » Veste, kdo skrbi za ozvočenje Je vprašal Cene. »Veste, kdo dobavlja vino, veste kdo...?« »Ne bodi no dolgočasen,«Je rekel Janko, »vsi dobro vemo, da za ozvočenje skrbi Matičev sin, da je vino iz spodnjeglobaške kleti, da je zarebrnica Iz spodnjeglobaške mesnice Na koncu proslave pa smo te dobili še kavo, tako smo popili tudi to in nismo bili prikrajšani. Kava žal ni bila iz Spodnjeglobaške Gore. Srček dela tika taka, kaj slovenski rod zdaj čaka; vedno bolj naš rod že hira< md^no je nazadoval. V prazno narod nai poriva, bo v času seksa knjigo bral? Srček.dela tika taka, ko Slovenec ljub'co Čaka, kje si b'la ti moja ptička, ko ves napet sem trepetal? Na TV vidla sem telička, ki mleko v prazno je sesal. Srček dela tika taka, zgodba bo iz tega taka, lenoba rod bo naš pobila. f o seksu bo le zgodbe bral* Da bi Slovenka Se rodila, tega ji standard ne bo dal. In tako bo tika taka le spominska ploSCa taka, tu pod Alpami pribita, Slovenec bo zadnji pod njo stal; kondomov Škatla bo odvita, si jih na glavo bo dajal. RAK Ona: Spregledala boš precej pomembno zadevo, ki te lahko stanc veliko več, kot si morda misliš. Zato nikar ne bodi površna, ampak zavihaj rokave, saj je to edini način, da se rešiš težav. I On; Še vedno pogrešaš nekdanji mir in varnost, čeprav si venomer dopoveduješ ravno nasprotno. Sicer se boš poskušal zakopati v posle, a ti bo ne bo prav nič pomagalo. Pojdi raje v družbo in se zabavaj. o®®: lahko obrne še na veliko bolje, kot so tvoja najbolj optimistična pričakovanja. Na prijetnem popivanju s prijateljicami boš spoznala osebo, ki ti bo v prihodnosti še mnogo pomenila. On; Spomin na preživeto bo preveč živ, da bi se ti uspelo otresti misli nanjo, ki si jo izgubil. Telefonski klic ti bo sicer delno pomagal. za kaj več pa enostavno nc boš zbral poguma. Res Škoda, morda pa... DEVICA Ona: Pogovor s prijateljem te bo tako pomiril kot tudi prinesel sicer že zdavnaj izgubljeno samozavest. Ne trudi se, da bi ubogala dobronamerne nasvete, ampak raje delaj po svoji glavi. Presenečenje! On: Navada, ki ti jc prijateljica sicer ne očita, jc stvar, ob katen bi se moral vsaj malo zamisliti. Ona ti sicer veliko pomeni, vendar ne toliko, da bi zaradi nje podiral stara prijateljstva. TEHTNICA Ona: Slabo razpoloženje ti bo pokvarilo lepe načrte. Toda nikar sc preveč nc jezi, saj bo tvoja osamljenost le'kratkotrajna. Nekdo si že dalj časa prizadeva, da bi se prerinil v tvojo družbo, in končno mu bo uspelo. On; S prijatelji se boš pošteno zapil, naslednji dan pa boš preklinjal jutranjega mačka. Poklicala te bo nova znanka, ki sc je najprej ne boš spomnil, pozneje pa ti bo vse skupaj postalo kristalno jasno. ŠKORPIJON Ona: Še vedno trmasto vztrajaš in si ne daš dopovedati, da bi stvar tekla tudi brez tebe. Pojdi raje na potovanje, saj te tam čaka zelo prijetna avantura. In poskrbi malo za svoje zdravje, ki nikakor ni ideal- no. On: V družbi sodelavcev boš raztresen in vzkipljiv, zato sc nikar ne spuščaj v kaj večjega in tveganega, vsaj kar sc tiče poslovnih reči. Poišči si raje bolj veselo družbo in se otresi slabe volje. STRELEC . Ona; Dogajale se ti bodo nenavadne, vendar prav prijetne in zanimive stvari, S partnerjem boš imela v začetku nekaj težav, pozneje pa bosta vendarle uspela ugotoviti skupne interese. Z denarjem pa nikar ne razmetavaj! On; Še vedno si ne boš uspel razložiti nepričakovane odločitve, U ti je dodobra zagrenila življenje. Raje prenehaj tuhtati in se posveti tistemu, kar ti jc preostalo. Čaka te prav prijetno presenečenje. razpadu hotelskogostinskega giganta Aida - gostinstvo in turizem, menda dolgovalo debele denarce. Ker pa so bili še bolj na psu kot mi, so nam za del kompenzacije dati na voljo veliko banketno dvorano in vse gostinske storitve, brez jedače in pijače seveda. Stari je potem nekaj dobil od mesarskega podjetja, nekaj pri pekih, nekaj pri vinogradnikih, vsi so nam dolgovali za dela na njihovih objektih. Tako smo se slovesnega dne ob slovesni uri znašli v veliki banketni dvorani Pri stari mareli. Tu smo bili vsi ml ljubitelji kave. Seveda je bil tu tudi generalni Matic Strigalica, ki je pred kratkim nriiel ir nrinoro nietmv nomoč-nik Konrad Kokodajsnik in vsi drugi. Matic je govoril v stari socrealistični maniri o uspehih nekdanjega giganta, sedanjih (prehodnih) težavah in velikih perspektivah, ki nas še čakajo po končanem lastninjenju. Ni pozabil omeniti, da Je nam vsem v prid, če certifikate vložimo v naše podjetje. Evropa se ozira za nami! Potem je nastopil oktet. Kaj bi lahko rekli o oktetu drugega, kot da Je dober. Pri nas Slovencih vsi pojemo dobro, skoraj vsi... »OktetJe spodnjeglobaškogorski akademski oktet,« Je rekel Janko, veliki poznavalec glasbe. »A ni Matic doma ravno iz Spodnjeglobaške Gore,« me Je zanimalo. Francoskim psom ni več treba čepeti v kotu in zlovoljno gledati v svet, dokler sc gospodar ali gospodarica ne vrneta z dela. Bernard Lescoute iz Strasbourga, ki je že osem mesecev brez dela, se je domislit donosnega posla. Pse zaposlenih ljudi vodi na sprehod. Lastnikom svoje storitve zaračuna na uro, po potrebi pa vzame žival domov pod streho tudi za več dni. Za dvajsetminutni sprehod mora lastnik plačati 31 frankov, enotedenski penzion za štirinožca pa stane 900 frankov. Bernard pravi, da je posel donosen, zato bo kmalu najel še pomočnika. Paradižniki D^ouŽi Vestnik z vami in za Bili so sicer lepo rdeči, vendar sumljivi plodovi iz | Amcrikc.Telesu ne dajejo nič kaj hranljivega, zato je ' glas o njih neupravičen, so tiste čase govorili Britanci. Prvotno so imeli Evropejci paradižnik za strupen sadež. Še leta 1890 je neka angleška kuharska knjiga l svetovala, da ga kaže kuhati najmanj 3 ure, češ da je sicer neužiten. Skrivnostni rdeči sadež je bil tudi osu- । mljen, da povzroča »ljubezenske blodnje«, zato so ga , dolgo imenovali ljubezensko jabolko. Dunajčani so ga ' že kmalu poimenovali »paradises«, ker tudi v paradižu ' rastejo prepovedani sadeži. ' Nekoliko bolje je šlo drugi pridobitvi iz Amerike, j »valežanskemu žitu«. Ker niso poznali njegovega , mehiškega porekla, so koruzo najprej sejali na vrtovih. preden so jim v 18. stoletju namenili večje površine. Madžari veljajo v naših krajih kot izvirna avtoriteta na področju paprike, kar je seveda zmota. Semena je prinesel Kolumb s svojega prvega potovanja prek Atlantika. Sprva so jo imenovali »španski poper«. ko je prispela do Turčije, pa so jo poimenovali »turški poper«, na Madžarsko pa se je preselila šele v 18. stoletju in tam tudi ostala. Na tridnevnem festivalu tetovirai^o Portlandu se je zbralo veliko ljubiteljev in slikarija na telo. Med njimi je bil tudiB*>^^^^ čkUKsmjii n« UMU- iTivu iyiiiii|c uu lum se Je tokrat odločil za večbarvno zoiaj^^ pokriva večji dri njegove roke, Ta ______________! _________i____ pa ni poceni. Za slike na svojem triesojc^ Štel že več kot 15 tisoč dolarjev. Kar nek« njegove kože pa na poslikavo še čaka. Srečna mati je minaU teden na tvAnttAtni rtlnAVAlAflrl IrUnuEVI M)Y1E| J univerzitetni ginekološki kliniki peterčke - Štiri deklice In fantka. lOGO do 1400 gramov, so sporočili V svetu naj U bil tak srečen dogode* KOZOROG Ona: Kljub vztrajnim poskusom, da bi ti uspelo j osvojiti staro simpatijo, se ti ne obeta prav nič do' brega. Alt bi ne bilo bolje, čc bi se posvetila tudi komu drugemu, pri katerem imaš kaj več možnosti? On: Tvoje prepričanje, da je pametneje skrivati svoja čustva, te bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerko. Vse drugače pa bo na poslovnem področju, saj se ti tu obeta prava pravcata eksplozija. I Ona: Trenutni položaj ti sicer omogoča Ienarjeiye J in zabavo, vendar boš kaj kmalu občutila negativ-• ne posledice takšnega ravnanja. Še dobro, da ti bo VODNAR partner stal ob strani in ti svetoval. Poslušaj ga! On: Poslovni načrti se ti lahko tudi izjalovijo - seveda pa jc vse odvisno predvsem od tvojega pravočasnega reagiranja. Prijatelji- ca ti bo predlagala povsem konkreten predlog, ki te bo malone I šokiral. ž I On: Veliko si I končalo pa s< I saj bo edini u RIBI Ona: Prišel bo odgovor na zdavnaj postavljeno vpra- sanje in morala se boš dokončno odločiti. Obeta se lastne mreže. ti prijetna avantura, iz katere lahko izvlečeš tudi obilo materialnih koristi. Toda pazi, da sc ne zaple- Veliko si boš prizadeval zaradi kratkotrajne zaljubljenosti. končalo pa se bo precej komično. Toda nikar tega ne razglašaj. edini učinek, da se ti bodo smejali tudi drugi. e T/IAfO A/e^O v t/Ad' ve podiA-Z-O J itvi a«zt ot t 1 / r*ereJ* vsakih ZS milijonov nosečnosti. I MM —--k ip v; At * 1 27. aprila 1995 12 za vsakogar nekaj J 1^ K 6* a’ r K* tl I ■■1 1, tl J. l'i I Pridelovanje papriKe Paprika (CAPSIUM ANNU-WM) izvira iz tropskih predelov Amerike ter uspeva e ■ MiiciiKe ler uspeva samo v krajih s toplim podnebjem in ob obtl-Pem namakanju. Pri nas najbolje "speva na Primorskem in v cclin-stem podnebu Prekmurja. Vsc-buje veliko vitaminov, C, P- - --------MVUlfmiuv, zlasti A in Viepiečuje sklerozo < pospešuje krvni obtok, gojimo več’— . '...___ btiro. paradižnikovo papriko, podolgovate-- " ožilja in . Pri nas VRt paprik, zlasti ba- V naših lo papriko in feferone. ’ naših podnebnih razmerah ■''Ugajamo papriko iz sadik. Opti-nialna temperatura zraka ob setvi ie 24 do 2S *C, temperatura tal pa 18 ’C. Sejančke pikiramn tri- ^5 dni faivita ■c pikiramo 30- po setvi (ali ko imajo hrtro J-.. prva dva prava lista) v lončke premera 5x5 cm. V lon-pikiranc sadike sadimo na stalno mesto s koreninsko grudo >» ^0 vzgojene sadike lažje RRšajo presai:«"''" ' Presajanje na pre- prosto (po približno 60 dneh, ali ko imajo rastline 6-8 listov), dajejo zgod-iBpe in večje pridelke kot sadike, ''tgojcne z neposredno setvijo. Temperatura tal ob presajanju na prosto naj bo 20 do 22 'C. Nekaj ini pred presajanjem jih utrju-lenio - intenzivno zračiroo ali ob ioplemin nevetrovnem vremenu prenesemo č*’- Se --mo Čez dan ^agodijo — Pa prosto, da , .,.u6um)o razmeram Štern. Presajamo na razdaljo 40-50 cm med vrstami in 15-25 cm 1 vrsti, če sadimo eno sadiko " sadilno me«''. '' na pro- 'TO med' Pot kk 35-40 ra cm. če sadimo dve sadiki na eno sadilno mesto. Sadimo malo globlje, da se razvijejo adventivne korenine. Ob presajanju Je priporočljivo uporabiti s previcur. Prvič dognojujemo sadikam, ko sta razvita prva dva prava lista, in sicer 40-50 gramov NPK-Ja na mt Papriko presajamo na prosto, ko mine nevarnost pozebe, V nizke tunele pa jo lahko presajamo konec aprila in tako dobimo 10 do 14 dni zgodnejše in večje pridelke. Tuneli naj bodo postavljeni že teden pred presajanjem, da se zemlja ogreje. Tunele Junija odstranimo, zračimo pa. ko so zunanje temperature nad od 20 “C, Papriki najbolje ustrezajo rahla, peščeno-glinasta, humusna, strukturna in obdelana tla. Optimalna reakcija tal je 6 do 7. Topla tla Ji zagotovimo tako, da jeseni temeljno gnojimo s hlevskim gnojem (30 do 50 ton na hektar). S temeljnim gnojenjem moramo papriki zagotoviti dovolj fosfatov in nitratov za dobro začetno vegetativno rast. Paprika ne prenaša neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. Potrebe po mineralnih gnojilih ugotovimo z analizo tal. Paprika potrebuje l(X>-120kg/ha dušika, 120-180 kg/ha fosforja in 150-250 kg/ha kalija. Občutljiva Je na previsoko koncentracijo ionov v tleh, predvsem kalija (povzroča gnilobo na muhi ploda). Drugič dognojujemo papriko ob cve-tenju s 30-40 g NPK na v raz-merju 1:1:1 do prvega obiranja plodov ter I; 1:1.5 po prvem obh ranju. Hranila dodajamo v či-mveč odmerkih optimalno ob vsakem namakanju. Po potrebi dognojujemo foliamo z gnojili, ki vsebujejo več fosforja in kalija (npr, folifertil) z 0,3% koncentracijo, Paprika potrebuje ves čas rasti veliko vode. Optimalna količina vlage je 80-85% poljske zmogljivosti tal za vodo. Sadike med rastjo osipamo. Odpadanje cvetov povzročajo visoke temperature in nižja vlaga oziroma suša. Paprika potrebuje že ob vzgoji sadik veliko svetlobe. Naj-večje pridelke dosežemo pri 18-umi osvetlitvi. Paprika preneha rasti pri temperaturah, ki so nižje od 12 °C in višje od 36 ’C. Optimalna rastna temperatura Je 26 *C. Pri temperaturi pod 12 °C sc cvetovi več ne nastavljajo. Ob ugodnih vremenskih razmerah obiramo papriko 50. do 70. dan po presajanju. Razvite plodove sproti obiramo, da se ne ustavi nadaljnje cvetenje. SIMONA POTOČNIK, kmet. inž. rasti, proizvodnje SKŠ Rakičan Kuhajte z nami Jetra na lovski način Potrebitjeino (za 6 oseb): 1 kg svinjskih ali telečjih jeter, 8 dag prekajene slanine, poper, brinove jagode, 8 dag olja, malo čebule, 1 žlico gladke moke, juho ali vodo po potrebi za zali-vanje, žličko limoninega soka, sol, 1 del kisle smetane. povezovalca Skupina prijateljev lepote Sloveni)’ svrienih ^®’^.^ednaTO-muletimi prehodili velik del nase de Celje- povežejo ljudi na pori med Aidravitni inew . doi projekt Nova Gorica. Ljubljana. ,ebo Manbor in ptui. Stamina bo na uoti en te . da s 1.« Pomurju, zato so povtlšlj vse, P^druate, Zbirno mesto je 2. maja o _ kjer bo blizu Male Polane, Pol bo vodila d« J* J® 55 javijo do tko kosilo, in vsi. ki bi ga želeli lahko na telefonsko številko 062 103 2&7. ko«" . udelcien^^ ^boj- Rot se bo končala pri hotelu Vipa. 1 vali citiarji in kvartet ljubljanskih saks* gamzitan avtobus odpeljal udeležence uizatorji ptičakujeio R'*'-- Vodna postelja »Ležanje na vodi« ni nikakšna novotarija. Poznali so ga že v stari Perziji pred 3600 leti. V ZDA so imeli prim iti vnejše različice vodnih postelj žc v 19. stoletju. Med drugo svetovno vojno so jih britanski zdravniki uporabljali za zdravljenje opeklin. Leta 1967 je oblikovalec Charles Hall na fakulteti v San Frančišku vpeljal nov tip vodnih postelj, ki jih izboljšane poznamo še danes. Iz ZDA so se razširile tudi po Evropi. Kot kaže statistika, danes že vsak peti Američan in vsak drugi Avstralec spita na taki postelji. Napravljenih Jc bilo veliko raziskav, ki nesporno dokazujejo, da je spanje na vodni postelji bolj zdravo kot na navadni. Naj večja prednost vodne postelje Je prav gotovo, da zavzame telo na njej popolnoma naraven položaj, pritisk na vse dele človeškega telesa pa je skoraj popolnoma izenačen. Človek ima na njej občutek lebdenja. Na navadnem ležišču se celotna masa telesa opira na posteljo z izbočenimi deli, zato so prsni koš, lakti, kolki in pete zelo obremenjeni. Pogosto Je v nepravilnem položaju tudi hrbtenica. Da bi zmanjšali obremenitev omenjenih telesnih delov, se med spanjem premikamo in obračamo. Po nekaterih virih sc človek v eni noči obme 25-do 55-krat, na vodni postelji pa le do 15-krat, Spanec v vodni postelji jc globlji in trdnejši, ker so mišice bolj sproščene, človek pa se zjutraj zbudi boU spočit. Se ena dobra lastnost teh postelj je. da si lahko sami naravnamo temperaturo. Poleti so lahko hladne, pozimi pa prijetno tople. Sveža jetra v kosu dobro operemo, odločimo od kožice in jih pretaknemo z na pramene narezano slanino. Potem jih z vseh strani nadrgnemo s poprom in stolčenimi brinovimi Jagodami, ki jim dodamo še ščep timijana. Na olju rahlo prepražimo žlico fmo sesekljane čebule in dodamo jetra v kosu. Z vseh strani jih na hitro opečemo, zalijemo z juho ali vodo in pokrite dušimo, da sc zmehčajo. Pri mladih jetrih je čas dušenja najmanj 40 minut. Nato jetra odstranimo in pokrita hranimo na vročem, sok pomokamo, popražimo, zalijemo in prevremo. Jetra narežemo na lepe rezine kot meso in vrnemo v omako. Dodamo limonin sok, kislo smetano in sol. da se dobro presolijo. Vmes večkrat premešamo. Takoj jih zložimo na servirni krožnik in ponudimo prelite z omako. Jetra sc rada primejo posode, zato jih med dušenjem večkrat obrnemo. Da ne postanejo trda, Jih vedno solimo čisto na koncu. Zraven ponudimo krompirjev pire ali testenine, npr, široke rezance, kruhove cmoke in podobno. Naredimo jih le tolikšno količino, ki jo enkrat postrežemo. Zraven serviramo sezonsko solato. CILKA SUKIC jj LEcanjc, i2LVDb-U|. knpina bo na ooti en teden in sc bo uscavdn tudi v saksofonistov. Po prireditvi bo or- jj . - ----do Copekovega mlina. Oj^- Jb, da bo pot postala tradicionalna. UBKL0 ottimLlHI CtHTtR WlBHHAdd I— -------------O8t)«wa za ANR VELIKA IZBIRA ŠKROPltNJ^ PO ZELO ugodnih C«”*kultivatQrii TBotomekosilnice. Kosilnice i nitKo ontV S f^EBMA POHUDBA: MOTORNA KOSII^’^q^,T. S^PllTAKTMlM MOTOR.1EM BRIGGS - 29.9W o Veselimo se vašega obiskal ' glasbe -Sli«-________________________ t ■ Nagelj GLASBE Ani. Robertu Zupana RriftAta n'* *. ssij« 1995, n« naslov: Mur- «^lce, Novaka 13.69900 Mi^ka Srd«!., za glasbene Kupon : •‘"e in St. 17 ** skladbo; naslov; Kaj je spanje? spanje je ena najosnovnejših človeških bioloških potreb, od katere jc odvisno dobro počutje in zdravje.V povprečju spimo kar 8 ur na dan. Je samodejen proces kot hranjenje in dinanje.V snu šč nam zmanjša napetost mišic in večina reakcij na dogajanje v okolju, medtem ko samostojne in nezavedne telesne dejavnosti potekajo normalno. Med spanjem človeku upade telesna temperatura, prebavni procesi oslabijo, zniža se krvni tlak, srčni utrip se tudi umiri, kri pa Je razporejena drugače kot med budnostjo. Spanje je nujno potrebno, da se obnovi osrednji živčni sistem. MMO m - MUtSIl VJU - UKV HSMb (dopoHK Ul SV MSUb) Petek ’ 3 40 Prcbiifajte se z narni - 7.00 Druga jutranja kronika 7,30 Informaajc v slovenSčim, nemščini in madžarščini -7.45 Mariborsko zvočno pismo - «.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - H.30 Mali oglasi 9 (5 Zamufjenci (kabarei) - 10.30 Kino vcnlilaior - 10.00 Poročila - H 15 Od 12.00 Poročila BBC - 12.50 IDežumi novinar v 1. osebi petka Poročila - 8*10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva ’ 12 00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1, oAebi ednine - 13.ogndki in odmev« - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - J7.(X) PosluSamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi 1^.00 Dnevnik Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22.00 Vkliučujemo Radio Slovenila Sleda 5.40 Prebujajle se z nami - 7-1H( Druga jutranja lirunika 1 3» Inlormacije v slovenščini, nemščini in madžarfčini - 7.4.5 Zagrebško zvočno B.O« Poročila - H.l« Dopoldne na MV - H.3(1 Mali oglasi 9 1,5 pismo Itčemo za vas Poročila - 10.15 NSTSNMV -11.15 V živo. 9 15 J12 00 Potočila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13..10 Poročila - 15. 30 Dogodki in odmevi - 16.2.5 Obvestila 17,00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - IH.00 NajlepSe želje 16.30 Poročila -S česlilkami m pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko- morski val - 22.00 Vkliučujemo Radio Slovenija £eti4vk .. 5.40 Prebujajte sc ?■ nami - 7.00 Druga jutranja kronika ... V' v. : _ .. .l.a.^^.ll a. 1 'ri djfe O«. A n*. 2 A lean 7.3« Informiicijc v slovenščini, nemščini in miKlžarščini - 7.4« Svetuje kmetijski Po«7čib - H, 10 T^opoldne na MV - 9 15 Sedem veličasL nih 10,00 Poročila 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila ftllC - 12*30 Dežurm novmai v L osebi ednine - 13.00 Popoldne na lO.Ori Puročib Murskem valu 12*30 Dežurru novinar , 13.30 Pomčila - 15.30 JTogodki in todmevi - 16.25 Obvestila 17.00 Mali radio - IH.00 Naflepic želje s čestitkami in 16.30 Portič ^^^ l>nevnik Radia Slovenija - 19.3(1 Geza se zeza - 22,(M) pozdravi Vključujemo Radio Slovenija. Zoper glavobol Pri zelo razširjeni tegobi - glavobolu, povezanim z močno napetostjo v glavi -se je izkazala za uspešno terapija z akupunkturo. Takšni glavoboli so tudi naj pogostejši povzročitelj samodejnega uživanja tablet proti bolečinam. Zdravniki na dunajski medicinski fakulteti zdravijo paciente, ki imajo pogosto glavobol, s terapijo desetih akupunktur celotnega telesa, ki jih opravijo v desetih tednih. Ugotovili so, da Je mogoče s takšnim zdravljenjem bistveno zmanjšati glavobol. Dosedanji učinek Je 7I-odstoten. Pacienti Jemljejo tudi manj tablet kot pred zdravljenjem. Otroški avtomobilski sedež Ko kupujemo varnostni otroški sedež, moramo izbrati takega, ki ustreza otrokovi sUrosti in teži. Za dojenčke do 9. meseca starosti in 10 kg telesne teže so najprimemej-ši sedeži, ki se namestijo na prednji sedež v avtu, in sicer tako, da otrok gleda nazaj. Otrok je v sedežu pripet s tri toč k ovni m varnostnim pasom. Voznik ali voznica ima tako med vožnjo nemoten pregled, Kaj OlrOK puviič, uiiuKd lilij tudi na dosegu roke. Ob močnejšem zaviranju ali celo trku otrok s celim telesom pritisne na sedež, kar zmanjša posledice udarca. Seveda pa velja, da mora biti vožnja z dojenčkom v avtu še posebno pazljiva in tekoča. Za otroke do 3. leta starosti oziroma 18 kg teže namestimo varnostni sedež na zadnjo klop avtomobila. Najbolje jc, če ima sedež štiri ali petočkovni varnostni pas. SESIAVL UARKO IHPASl EKSTAZA GLUE3I0 FR OEP LOTEl-GARONNE TRESENJE LAJOSKA UOOflOSI. PREGOVOR KAR HAM 9 NAJ 9L0 'NAICUENO NABIIIAEOI GOB DOMOVMA DAVW ARAUEJCEV ORGANIZACIJA ZAORUZ-NKOV HAPAOMfC NASPROTJE TOOIE izimi SLOVAN ^SSro KAIJJ CANKAR JEVA POVESI VZKLIK PHZACE lOSR mOJANSKI PIEMC (ENEJI NEON BRUS a KOSO OMSKI VOJSKO-VOIKIA FABRIKA FRANCOSKI oRAiaa ft IMH PfiTOTOV OOAE UTIHA DflISKI BIOKEM«. NOBELOVEC I Ra« JA1» I znau UU NW inDu NAAIEČU KOPEHSKA nvAL OPERNA PEVKA UOFFO [ REŠITEV PREJŠNJE KRIZaNKE — vodoravno: Smetana, lanltal, atonija, vest, ah, kitar, Ol, Oto, Oak Park, slop, as, til, rja, Ezekiel, rcnetka, cmok, TT. 1 l 12 vestnik, 27^ podlistki Socialnomedicinska podoba nekaterih prekmurskih vasi ^POTOVANJE J V 30. letih E Primarij dr, Jože Zadravec 21 So primeri, ko se je od enega jetičnega bolnika, k: je delal v delavnici, okužilo do 10 ljudi. Drugih obrti je manj. Kmetje trgujejo tudi z domačim platnom. Vaščani si izposojajo denar, večinoma v domači kmečki hranilnici in posojilnici deloma pa od bogatejših kmetov. Obresti so 4 do 6%. V vasi je farna cerkev, sezidana leta 1914, vzorno urejena, na novo poslikana leta 1935.. pred vojno je imela 7 zvonov, od katerih so med vojno 6 zasegli. Leta 1920 so kupili še dva nova. Cerkev je dovolj velika. Verniki so izključno katoliki Mladi in stari radi obiskujejo cerkev. Je nekaj zelo pobožnih ljudi, ki zgledno živijo m jih vaščani visoko cenijo. Brezvercev ni, niti izrazitih kriminalcev. Sola je bila zgrajena leta 1876, ima 4 učilnice. 6 učiteljskih moči. Šolski upravitelj stanuje v šoli. Ima šolski vrt, ki je last občine. Šola je 6-razredna. Šolski okoliš tvorita vasi Turnišče in Renkovci. Koncem letošnjega šolskega leta je obiskovalo šolo 328 otrok (156 fantov in 172 deklici). Sedaj je več šoloobveznih otrok, kakor jih je bilo pred desetimi leti. Obisk je dober. Zunaj šole so otroci zaposleni s kmečkim delom. Od sredine vasi je Šola oddaljena 3/4km. Otroci so precej nadarjeni, za matematiko Še kar dovzetni. V šoli ima prosvetno društvo svojo knjižnico, ustanovljeno 1930., in svoja predavanja. Letno gre v višje šole 3-5 otrok, obrti se posveti 10 do 15. in to predvsem čevljarstvu. Letos je končalo 8. razred 14 otrok: dva fanta in 12 deklic. Poljedeljsko šolo na Grmu sta obiskovala dva fanta. V vasi sta cerkveno pevsko društvo in tamburaški zbor. Fantje se zvečer zbirajo na vasi in prepevajo, gasilci prirejajo dvakrat na leto veselico z godbo in plesom, na to zabavo prihajajo tudi iz sosednjih vasi. Vas ima sirotišnico, ustanovljeno 1929, ki jo oskrbujejo šolske sestre in vodijo tudi otorški vrtec. Od Časa do časa obiščejo vas Cigani na vozovih, se utaborijo za nekaj dni in dolbejo kmetom leseno posodo. Posebne škode ne povzročajo. Proščenje je velik praznik za vso vas. Ljudje se nanj pripravijo: očistijo in prebelijo svoje domove, pometejo dvo-nšča, povabijo svojce iz bllžnih vasi, dobro jedo in pijejo, vendar ima praznovanje cerkveni značaj. Ljudje si radi pomagajo medseboj tako pri kmečkem delu kot pri gradnji novih objektov. Po skupnem delu odhajajo na skupno zabavo. Vas ima svoje pokopališče. V njej ni zdravnika niti lekarne. Stari in mladi se radi zatekajo k zdravniku, ki je v Dobrovniku, sosednji fari, oddaljeni 4km. Mazačev ni. tudi speci-iTjfi:;: narj-jfun ZdTSTii ne. 'v' vasi je babica, ki pomaga pri porodu. Umetnih splavov ni. Umrljivost dojenčkov je velika. Živali pogine razmeroma precej: prašičja kuga in kuga perutnine. Poginule živali pokopavajo zunaj vasi na določenem mestu »picoSnjeku«, zagrajenem z žično ograjo. Ljudje manj kadijo zaradi splošne krize in pomanjkanja, Svadba je izreden dogodek v družini in jo obhajajo čim bolj svečno. Vabijo sorodnike, sosede in prijatelje; svatba traja dva dni. Pri izbiri deklet Igrajo glavno vlogo materialne razmere, duševnost je podre- jenega pomena. Ne vpraša se, kdo je, temveč koliko ima. Dediči: dom podeduje najstarejSi sin, bratom in sestram mora izplačati v denarju enake deleže, drugo zemljo si porazdelijo dediči med seboj na enake dele - parcelacija zemlje. Posledica tega sistema je, da se drobijo večje kmetije v »žaiarije« in tako narašča kmečki proletarijat, ki si mora služiti kruh po tujim. Iz vasi je okrog 50 ljudi v Franciji, 30 v Nemčiji in 50 v Ameriki. Na sezonsko delo sta Sla iz vasi le dva. Nad polovico hiš je lesenih, te so starejše, novejše so zidane. Lesene so krite s slamo, zidane pa z opeko. Prevladujejo hiše z eno sobo Stanovanja mnogokrat ne ustrezajo obstoječim potrebam. V vasi so mnogo-številčne družine tudi z 9 otroki. Povprečno imajo družine 4 do 5 otrok. Ljudje se hranijo, zlasti revnejši, zelo slabo. Kuhajo dvakrat dnevno, nekaj zaradi pomanjkanja živil, precej pa tudi, ker varčujejo drva, ki jih morajo skoraj vsi zaradi pomanjkanja gozdov kupovati. Tudi gospodarska poslopja mnogokrat ne ustrezajo zahtevam. Gnojišča so naravna, le okrog 7 kmetov ima umetna gnojišča z gnojiščnimi jamami. Vodnjak ima vsaka hiša. So odprti na ključ, globine 2,3 do 4m, Voda je bolj mehka, a dobra. Tudi ob naj večji suši vodnjaki ne usahnejo. Navadno so vodnjaki v primerni razdalji od gnojišča. Če seveda tega ne onemogočajo premajhna dvorišča. Štirje vodnjaki so na črpalko. Stranišče ima vsaka hiša, vendar jih je velika večina v skrajno slabem stanju. Ljudje žal posvečajo prav malo ali pa nič pozornosti straniščem. Stoje navadno ob svinjskih hlevih pri gnojišču, zbita iz desk brez greznice, tako da se iztrebki izcejajo na gnojišče in se po njih pasejo roji muh. Pomembnejši dogodki v vasi so: gostija premicija, proSčenje, koline, mlačva, lupanje koruze in bučnega semena ter »krstitki«. Kakor omenjeno, sta dva kmeta iz Turnišča končala nižjo sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru. Eden od teh je postal napreden gospodar, vzor drugim vaščanom. Njegova stanovanjska in gospodarska poslopja so vzornem redu. Pred hišo sta lep sado- nosnik z umetno vzgojenim sadnim drevjem in lep čebelnjak, V korist ljudstva se udejstvuje v raznih gospodarskih društvih kot najpomembnejši delavec, in to največ v selekcijskem društvu. To društvo je menda najbolj delavno, v svoji bližnji in daljni okolici, širi pa po vsem Prekmurju in deloma tudi v ljutomerskem srezu simodolsko pasmo. Svoj uspeh dosega takole: vsako tretje leto prireja druStvo ocenjevanje Z,1vTTjv. LrBliEltU uuoe^c pri svoji čistokrvni pasmi boljše cene kot drugi kmetje z mešano pasmo. Najboljšo živino obdrži društvo doma, drugo pa razproda po sosednjih krajih. Danes ima ta živina boljšo ceno še zato, ker je je Se razmeroma-malo. Pomen društva: predavanje o selekciji živine in krmljenju. Po mnenju tega gospodarja bi bil uspeh zanesljivejši, če bi se prirejala razna predavanja in dajali praktični vzgledi, zato bi bilo treba zainteresirati posebno mladino. KONEC Z odkritjem cinka, bakra, svinca in azbesta so konec 19, stoletja na tem mestu zrasli številni rudniki, ki so danes zapuščeni in z napisi »Pozor, sevanje« kalijo mir obiskovalcev in dokazujejo, da Amerika ničesar ne pusti naravi in naključju. Slike Thomasa Morana in pisana beseda pisatelja Clarence Dut-tona so ponesle lepoto narave v svet in privedle množico ljudi, željnih videti v resnici to, kar je bilo težko prikazati z barvo ali pričarati z besedo na papirju. V zgodnjih letih 20. stoletja so zrasli prvi hoteli in restavracije, leta 1903 pa je predsednik Roosvelt prvič obiskal to naravno znamenitost in jo pet let za tem razglasil za nacionalni spomenik. Status parka pa si je to območje pridobilo leta 1919, Zaradi svoje izjemne naravne lepote in kulturne vrednosti je bil 1979, zapisan med svetovne zaklade naravne dediščine. Naša trojica je prispela na cilj šele v zgodnjih jutranjih urah in tema nam ni dovoljevala, da bi se že navsezgodaj naužili lepot tega kraja. Na prvem parkirišču smo se, kolikor se je le dalo lepo, namestili v avtomobilu in po naporni vožnji zaspali. Ker sem pač oseba, ki ne dosega višav v rasti, sem se na zadnjem sedežu avta kar dobro naspala, Neubert, arijec v pravem smislu besede, pa jc komaj dočakal žarke vzhajajočega sonca, ki so mu dopustili ogled okolice in primernega prostora za podaljšani spanec. Li ni imel težav s prostorom na sprednjem sedežu avtomobila, ampak z mrazom, ki mu je šel do kosti, kljub več oblačilom na sebi, manjkala mu je namreč spalna vreča, ki pa je ni imel s sabo, ker je večino potovanja prebil po hotelskih sohah. Ifn smo zadCSljll spancu, potešili lačne Želodce z zajtrkom v obliki ribjih konzerv, ker začuda v bližini ni bilo McDo-naldsove restavracije, in z jutranjimi posnetki s fbtografskim aparatom zabeležili lepote nacionalnega parka, smo se odpeljali po asfaltni cesti do iztočne točke oziroma začetne baze z imenom Grand Canyon Village. Turistična 1 'c. . * 4 e I NADA Ferdo Godina VRNI SE 53 Kako mogočna in blažena je iskrena človeška toplina, ki jo je še bolj izpolnila Sonja, ko je prijela kozarec in ga dvignila proti Tomcu: »Na vaše zdravje... in na vse, kar je treba ob taki priliki reči; jaz tega ne znam. Danijel, ti reci dalje.« Živahno so sprejeli njeno zadrego. »Sonja, lepše ne bi mogli povedati. Glavno je srce. Besedoe niso nič,« JO je nabreklo opravičeval Tomc. Babica pa od dobre volje ni mogla, da ne bi rekla: »Gospod, težko nam je bilo, ker smo zaklali tega petelina.« »Zakaj pa ste ga potem zaklali?« se je Tomc nekoliko odtrgal. »Ker je rad pel. Prve jutranje ure so bile njegove. Polovico Orlovš-čeka ga je poslušalo.« »Zakaj ga pa niste pustib prepevati?« »Čas zanj je prišel. Mladi petelin ga je začel preganjati. Včasih je bil ves krvav po glavi. Cas pride, veste, gospod. Mladi se tolčejo za svoj prostor,« je ošvrknila Danijela. »Kaj moremo,« blaži ostrino Danijel. V kuhinjo je stopil eden izmed vaških dečkecev. Ni potrkal. Komaj je vrata odpri, je rekel: »Vučkov Boris me je poslal, stric Danijel. Ce greste na srnjaka. Boris vas čaka na nasipu pri Srednjem hrast ju.« »Zakaj pa ni prišel sam povedat,« je vprašal Danijel, medtem ko je vstal; glas o Vučkovem Borisu ga je vrgel pokonci. »Na dvorišču sta dva avtomobila, pa ni maral v hišo.« »Sram ga je, a ne?« se je smejal Danijel. »Ja,« je preprosto priznal mali. Bil je eden izmed tistih, od lova ' zasvojenih dečkov, ki takoj napravijo rep za vrsto lovcev, ko ti obesijo puške na rame, Tomcu je bilo težko, ko je videl, da je Danijel zmenjen. Danes se je nameraval srečati predvsem z njim. Tudi z Dominkovimi ženskami, a z Danijelom najrajši. Lov traja vedno dolgo, posebno Če lovijo strastneži. »Škoda,« je dejal Danijel in ni mislil več sesti, I-ova ne bo zamenjal s Tomčevim obiskom, tako blizu si niso. Lov je lov, S tem se ne more nič primerjati, Tomc bi nikakor nerad bil ob srečanje z Danijelom, Bilo mu je sicer nerodno, da se je silil, a je vendar rekel: »Smem z vami, Danijel? Nisem sicer lovec, a bi vas rad spremljal.« Danijel je predlog seveda sprejel. O tem, da bi Tomc želel na lov, sploh ni pomislil. »Nič se vam ne mudi, tovariš Tomc. Počakali bomo, da se boste v miru najedli; na tov ne smete lačni.« »Saj kondicije res nimam. Koraka skoraj ne morem brez avta,« »Nič hudega. Obzirni bomo. Lovci to znajo.« Babica pa je bila stroga: »Zakaj ne daš gospodu mir? Ti bi lahko ostal doma, če so oni tu.« »Niste slišali, da smo zmenjeni?« se je postavil Danijel, ki se je že bal, da bo sitnarila. »Ja, to je pa res kaj, če ste zmenjeni.« »Rad grem zraven,« je posegel vmes Tomc.-Danijel pa se sploh ni oziral na babico. V predsobi se je preoblekel v ponošeno lovsko obleko in prinesel iz kamre zelene gumijaste visoke škornje. Pustil je vrata v kuhinjo odprta, da se je lahko pogovarjal: »Tu so škornji za vas, gospod Tomc. Kakšno številko imate?« »Triinštirideset,« je živahno odgovoril Tomc. »Ti so štiriinštirideset. Malo so večji.« »Brez njih ne bi šlo?« »Ne vem, če bo treba kje čez vodo; in šar bomo tlačili, Šar, to je visoka ostra močvirska trava. Pravi satan, Če ni človek primerno obut.« »Naj bo, tudi če jih bom vlačil za sabo.« Obrnil se je k ženskam: »Saj razen vas me najbrž ne bo nihče videl.« »Nič hudega, tudi če vas kdo vidi,« pravi Sonja. »Prav je, da greste malo ven.« Prinesla mu je krpi za vnuče, da si je ovil stopala. Tako so mu Škornji trdneje ostali na nogah. Danijel si je k pasu obesil na jermenu nanizane svetle kavlje, kamor je obešal perjad, in vzel puško. Za perjad sicer ni bil še čas lova, a na celotno opremo je bil navajen. Potem sta s Tomcem zakoračila na cesto, šla proti zaraslim berekom in gozdovom ter nasipu, ki je branil reki, da ni več poplavljala, kar je tisočletja počela. Za njima je drobil dečkec, Borisov gonjač, eden izmed tistih, ki zrastejo iz zemlje, ce zavohajo lov. Bil je neznansko vznemirjen od pričakovanja, da bodo pokale puške in bo treba nositi plen, Danijel je bil dobre volje, ne samo ob misli na srnjaka, ampak ker je bil z njim Tomc, za lov gotovo neroden človek. V prevelikih škornjih je plaval ob njem. Danijela je zabavalo, saj je bil Tomc oblečen v negovano obleko, čisto srajco s temno modro široko kravato. Danijel kravat ni nosil, zato ga je ta na lovu še bolj zabavala. Tomcu je bil užitek lova tuj. A tudi občutljiv je bil za svojo zunanjost. Lepo se je oblačil, zato ne bi privolil, če ne bi šlo za Danijela, da mu ženske ovijejo stopala z vnučami in da si mora stlačiti svoje brezmadežno čiste hlačnice z ostrim zlikanim robom v smrdeče gumijaste škornje. Tudi ne bi privolil, da gre v nekak šar, s kakršnim ga je strašil Danijel. Ko sta hodila po pašnikih, posejanih z vrbovim in jagnjedovim grmovjem, se je Danijel z radostjo dotaknil spomina na mladost, ki jo je tu preživljal. Tu je pasel, tu so lovili mlade divje race in so se Grand Canion vas na tem mestu je nastala že leta 1905 pod vodstvom Freda Harve-ya, znanega tudi kot civilizatorja zahoda, sicer priseljenca iz Anglije. Pomagal je, daje postal ta del sveta dostopnejši popotnikom. Od tu vodijo številne markirane peš poti v različne smeri in tudi v globino kanjona. Na voljo so minia-vtobusi, ki zastonj prevažajo potnike od ene do druge razgledne točke, čeprav te niso tako daleč vsaka sebi. Zanimivo je bilo opazovati množico turistov, ki se je usula iz avtobusa, kot da bi bila razprodaja, in postala le toliko, da je dobila fotodokumentacijo, in nato ponovno izbrala prevozno sredstvo za dosego drugega podobne- • aI tudi kolo ali ježo z mulami, Ce se odločiš za izlet v kanjon, moraš biti toliko samokritičen, da pravilno oceniš svoje sposobnosti. Na to te opozarjajo številni napisi, ki svarijo, da se že mnogo turistov ni vrnilo z izletov, ker so precenili svoje sposobnosti in niso imeli dovolj hrane in vode. Ob teh opozorilih in dejstvu, da se moramo vračati v večernih idločili izlet, ne v kanjon, vem robu v dolžini pr J km. Pot nas je vodila vskem svetu in le t" dosegli senco osamlje0'^|; od daleč pa smo odsev reke, ki seje pP^^j/ robovih planote, v ta " Vegasu, smo se o skriti številni barvni mogoči samo v naravi ie izvirnosti. Name je večji vtis rdeča barva ' u vsi njeni odtenki, ti so si venomer pritiskal fotografskega aparat ■ lom, da česa takega ■ jjii .-rti lAflin vidiš. Poleg osamljerun BSlsaljlgsitsicS^Sj^ si lahko srečal tudi si lahko srečal tudi P“7^ Verice, na nebu pH 7 roparic. Šele ob sotien smo opazili, da nas je s ji no ožgalo in vsemi® ; nismo JfllU iJJ i uporabili kreine^jrf faktorjem. Venda^r je prepozno. (Nadaljevanje J pnr»' h I seveda imeli radi. Rekel je Tomcu, da je tu doživel nek^lj^iii I niti ne platoničnih. Bilo je v času spolne revolucije. Nisi h" i dekle, če nisi zapetelinil. »Jaz sem bil tisti vaš čas življenju odmaknjen,« je rekel ) o '.-v .^1,111 VAO\.aOJLlVJ.J Taliju vci 11 laftJ IJ C11, V, J?;!-*-*- _ svoji arestantski preteklosti sploh nameraval z Danij^l^ voriti. »Tisti čas,« pravi Danijel, »nas je napravil kar vredu dekleta pa je rešil zavrtosti. Ni pa to bil noben pozneje, ko sem študiral. Povečini se je nazadnje vsak neka'*^ in tam ostal.« .^1 Tome je poprijel; . »Ne morem razumeti danes pesnikov in pisateljev, prozi pli pesmih proti ljubezni, se iz nje norčujejo, priv* ženijo, imajo otroke in jih zgledno vzgajajo.« »Oh, to je bila prej v literaturi kratkotrajna moda. in bo nepogrešljiva spremljevalka človeka v vseh časih.•“ Približali so se nasipu pri Srednjem hrastju, kjer je eakj Boris z jazbečarjem, ki je tekal okrog in drsal s kosmati"' I cvetoči travi in se vedno vračal k Borisu. Z Borisom sta deČkeca, oprta na lopati, zapičeni v zemljo, Danijel n) bodo z lopatami, saj gredo na srnjaka. ((Sr- »Boris se je smehljal, ko je videl, da z Danijelom našemljenec, Danijel je s takimi rad prihajal na lovišče. sproščen, živahen in je Danijelu povedal, da se srnjak ŽCP, I in bo treba pohiteti. Govoril je bolj potihem, kar je j morajo z bližino srnjaka že računati. , .splv »Pozneje bomo šli lovit lisice Našel sem novo, svežo iiS' ' m*'" Najbrž bomo našli mladice,« šepeta Boris. Danijel je gorel od zadovoljstva. Boris je jazbečarja P' > vrvico in ga predal dečkecom, »Vsi ne moremo naprej,« jim je šepetal. »Pazite, da , lajal!« Vsi trije so se pognali k vrvi, saj je bila vsaka stvar na sveta. Ne da bi jim Boris dajal še kake napotke, je Danijel" ■ 1 I »Pojdimo!« ^”5^ Danijelu se je zdelo, da je zaradi lovskega poslanstva v- ■ S pritajenimi koraki so hodili po nasipu, ki se ga ic dotikal hrastov gozd, na drugi pa njive. Topel dan je pd. vzhodnik, ki je valovil krouzo in deteljo, da je bilo vznemirjenemu morju. Spredaj je hodil z vajeno je -m" ( za njim Danijel, ki je Borisa skušal posnemati, zadaj ( v škornjih Tomc, ki tega svetega trenutka seveda Lj razumel. Začel se je obred in pred oltarjem je bil v ' Boris. Treba se je bilo pokoravati njegovi volji, pripelje do plena. Površnost in nepokorščina tu ne Danijel je to vedel, zato je korak podredil velikemu vod''|| je samo, da ne bi Tomc napravil kaj nerodnega, saj se da se s tem vzdušjem ni mogel in ni znal uglasiti. Še v 4Č bila ta nesmiselna napetost. 7 X.JXC11 ugnajm, u.- ■ k 71 gozd prisluhnil (i^l Danijelu pa se je zdelo, da je tudi guzu pniiuiuui >--Boris, da so mu celo ptice po drevju postale pokorne, pase in čaka na Danijela, mora biti vse trdno v rokgh poznavalca in zaveznika narave On živi, dela, misli in = z njo, on pozna njeno govorico, njeno ljubezen, a tud' zakonitost. Samo Boris ima ključ od njenih skrivnostmi I' aprila 1995 13 H v t l I, 1 a' r a’ (S if- S Sl JI if- * * n ‘d i / J 1.1 I 'f i*'" t kronika pogovor stanovalcev Cankaijcve ulice z d/žavnim sekretarjem za ceste ^(ujanom Dvornikom Le glas vpijočih v puščavi? ^““Panie stanovalcev 'IlcVtA nknn!.._» > kontno . , ------' Cankarjeve ulice v Murski Soboti do- ajano, je imenovana posebna komisija, ki bo ocenBa dejan- Od državnih organov, v prvi vrsti od če se bo gradjpja a*1oc«tf v Prekmu- Prav tako naj bi «$ Mčela leta 1996 in se končala do leta 1998. W nrouČiti prišlo do preusmeritve dela prometa na druge cestne _ ' . 22. P* kaze tudi možnost prepovedi nočnega tovornega pro ttlO, i«>6. Policija bi . uucija bi morala dosledneje nadzirati hitrost težkih tovornjakov in njihov osni pritisk. Cestno podjetje mora nemudoma odpraviti pomanjkljivosti na Cankarjevi ulici. Prav tako zahtevajo nadaljnjo obnovo magistralne ceste M-10 od Rakičana do radenskega mostu. Če do roka, taje 25, aprila, ne bodo dobili zagotovil slovenske vlade, da bodo piej navedene zahteve izpolnjene, se bodo pridružili Lenda-vianotn in 28. aprila za ves promet zaprti Cankarjevo ulico. siti so sklepi triurnega pogo-_ mu skupine prizadetih stanov al-eev Cankarjeve ulice iz Murske Sobote in najodgovornejših pred-^vidkov mestne občine na čelu z tapsuom Andrejem Gerenče- dem i ■^riavnijii do - uitavnim sekretarjem s® eeste aa ministrstvu za promet in tveze Marjanom Dvornikom. Nanoča sta bila tudi poslanca državnega zbora Geza Džuban m Šiftar,N--" ’ tattentaroem struktuio. Očitno je konec potrpljenja Stanovalcev Cankarjeve ulice, ki motajo vsakodnevno prenašati btap in smrad 480 težkih to» vinjakov, ki se valijo v eni smeri. Nenehno tre --kane 'iftaT, ki sodelujeta odboru za infra- y par- •^"kaijeve ulice, ki tovor- uina' razpo- Padanje ometa je namreč postalo neznosno. Ljudje pa si želijo tudi nočnega miru. Po osamosvojitvi Slovenije potekajo tod prometni tokovi z Balkana in Bližnjega vzhoda proti zahodni Evropi. Ves tranzitni promet Je tako preusmerjen na Cankarjevo ulico, ki ni bila zgrajena za tako velike obremenitve. Skrb pa vzbuja tudi, da to cesto vsakodnevno prečka okrog 1500 učencev iz druge in tretje osnovne šole, s čimer je resno ogrožena njihova varnost. Poleg tega pa še vedno ni semaforja v križišču Cankarjeve in Gregorčičeve ulice, čeprav bi ga morali postaviti že zdavnaj. »Ta problem je postal republiški. Ljudje so postali že alergični na nenehne obljube iz IJublja-ne, zato ne nameravajo niti za milimeter odstopiti od svojih zahtev, Kost za glodanje je postala suha, zato zahtevamo meso! Če bo potrebno, bomo tudi s silo uresničili svoj protest in 28. aprila zaprli cesto za več dni,« je bil odločen vodja skupine prizadetih stanovalcev Cankarjeve ulice Martin Žižek. Pridružila se mu je tudi gospa Hegediiševa, ki se je zavzela za takojšnjo ureditev nevzdržnih razmer. Opozorila je na kronično neprespanost zaradi hrupa, ki ga povzročajo težki to- vornjaki v nočnih urah, zaradi njih žvenketajo stekla in tudi ob največji vročini ni mogoče odpreti oken. »Zakaj tudi po letu in pol niso popravljene udarne jame na jaških? To je malomaren odnos do stanovalcev, ki moramo prenašati promet tovornjakov, zlasti iz tujih držav, med katerimi je vprašljiva tudi ujihova tehnična varnost. Takih tovornjakov, ki so bili izdelani že pred drugo svetovno vojno, drugje ne pustijo v državo, pri nas pa je očiten interes države, da se čimveč takega prometa vali po naših cestah. Zato mora država lastnikom povrniti škodo,« je menil mag. Jože Kovač. Ob tem je odvetnik Oskar Norčič pripomnil, da sodni mlini meljejo počasi in da bi odškodnino l^ko dobili šele v dveh ali treh letih. Je pa to edini način, da jim povrnejo nastalo škodo. Sicer pa so številni razpravljal-ci opozorili na mačehovski odnos države do tega območja, ki ne želi biti več slovenska Sibirija. »Projekti za Prekmurje so dolgo časa viseli v zraku, dokler nismo našli kompromisne rešitve. Cestarji z določenim namenom spodbujajo iracionalne rešitve, da bi se sprli med sabo. Toda Pomurci smo ob zdajšnji zahtevi po čimprejšnji gradnji avtoceste enotnejši kot kduj prej!« je med drugim povedal Drago Šiftar. Marjan Dvornik pa je v odgovorih na vprašanja zatrjevat, da ne more prevzeti nikakršne odgovornosti za sedanji položaj, kar je zelo razočaralo navzoče občinstvo. Ponovil je že znana dejstva o nacionalnem pro- gramu gradnje avtocest in prometnih študijah, ministrstvo za okolje in prostor pa mora čimprej pripraviti uredbo o lokacijskem načrtu za gradnjo avtoceste v pokrajini oh Muri. »Ker gradnja avtoceste traja najmanj dve gradbeni sezoni, velja razmišljati o kratkoročnih rešitvah. Zaradi tehničnih pogojev preusmeritev prometa na Fanoniko ne pride v poštev, kakor tudi ne »ležeči policaji«, ker bi to negativno vplivalo na vaniost vozil. Če po Murski Soboti vozijo tovornjaki s hitrostjo več kot SO kilometrov na uro, je nekaj narobe s policisti! Z administrativnimi ukrepi pa ni možna preusmeritev prevoznikov s ceste na železnico, je še dodal državni sekretar. « Ker so v razpravi načeli številna vprašanja, na katera razpravljale! niso mogli dobiti zadovoljivih odgovorov, je pogovor izzvenel kot nekakšen glas vpijočih v puščavi. Očitno bo nujno tesnejše sodelovanje in usklajevanje akcij med Ministrstvi za promet in zveze, za okolje in prostor ter za notranje zadeve, kajti le na tak način si. lahko obetajo konkretnejše premike na tem občutljivem področju. Hkrati pa je Cestno podjetje grajano za svoje neodgovorno ravnanje pri popravilu udarnih jam na Cankarjevi ulici v Murski Soboti, pod katero potekata kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Kaj bi se lahko zgodilo ob zrušitvi omenjene ceste, je verjetno dovolj jasno vsem odgovornim dejavnikom! MILAN JERŠE Zakaj je umrla moja mama? !!?*(? in da I ’ ~ “ -J- picptiten;«. ‘i® i ta rišejo grafite v giavntm mladj uporniki, da izrazijo svoj odnosa do družbe, svojo željo po svobodi in svoje ptepičanje .Pojavijo sc tudi takšni, ki izražajo neko življenjsko tragiko, ogorčenost, opravičeno ali pa ne... Tnk-loi so tudi grafiti, ki so se pojavili na vežici kroškega pokopališča. Na zidovih je bilo z velikimi črkami izpisano vprašanje Zakaj je nmrla moja mama, datuma 15.6 in 16.6.1988 (ko naj bi se ta zgodilo) ter nekat—' esebe iz pravnega ^jvljtnja. Na postaji LINZ nam povedali, da so se podoi napisi že pojavili in da jim zs m vsebine domnevnega m bilo težko odri’! ^nkrai o ..jvni se molčijo. Toda je pripeljalo nekoga, da je obudil svoj sedem let star obup? ‘^Pisano lo ’®rnekate; ■ce resnične javnega so podobni 1 f Si! Ri ni zara- * [š flSiSS «—8» “KO odriti, "jem še - storilca vendar za ni.". “ - (ANR) Zmnekcr I I H Zgodilo seje... Smrt je kruta! V nedeljo okrog 15. ure se je pri kopanju v Bukovniškem jezeru utopil Roland S. iz Odranec, V soboto ob 21. uri se je Avguštin P. iz Pečarovec peljal z osebnim avtom po magistralni cesti iz smeri Beltinci proti Rakičanu. Zaradi domnevne vinjenosti je v bližini Rakičana zapeljal na levo stran vozišča in trčil v osebni avto, s kateremi se je nasproti pripeljala pravilno po svoji desni strani Gabriela N. P. V trčenju so se hudo poškodovali voznica in njuna 12- oziroma 13-letna sopotnika. Med hišno preiskavo pri L. Š. v Šalovcih so policisti našli in zasegli malokalibrsko puško in naboje. Osumljeni za orožje ni imel dovoljenja. zato ga bodo prijavili sodniku za prekrške. V Brengovi v lenarški občini je neznanec vlomil v kapelo in odnesel dva pozlačena svečnika, vredna skupaj 80.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo. Vida P. iz Murske Sobote je oškodovana za 62.500 tolarjev. Toliko naj bi bili vredni razni kozmetični izdelki, ki jih je hranila v kletnih prostorih, Le-te je v noči na 23, april odnesel nepridiprav, ki je vlomil v shrambo. Š. S. Semtertja po Ravenskem in Dolinskem Tudi letos bo na območju Občinske gasilske zveze Lendava več jubilejev. Prvi bodo praznovali gasilci v Gornjem Lakošu, saj bodo 70-letnico društva proslavili 11. junija. Enake jubileje bodo slavili 25. junija v Petišovcih, 16. julija na Hotizi, 23. julija v Cen ti bi in 30. julija v Dolini. Slavili bodo tudi v Kotu, kjer bodo 12. avgusta zaznamovali 10 let dela društva; 13, avgusta bodo 20-letnico praznovali gasilci iz Strehovec. 2. julija pa bo posvetitev gasilskega doma na Srednji Bistrici. V Krajevni skupnosti Mostje-Banuta denarja sicer ne zbirajo s krajevnim samoprispevkom, kljub temu pa jim je uspelo urediti vaške poti, kapelico in tudi uEčno razsvetljavo. Letos prav tako ne mirujejo, ■ saj načrtujejo gradnjo pokopališke vežice v velikosti 11 krat 9 metrov, ki bo imela tudi zvonik, denar zanjo pa bodo zbirali neposredno v gospodinjstvih. Ta so se že obvezala, da bodo za polnoletnega člana primaknila v petih mesecih po 15.000 tolarjev. Predračunska vrednost je 5.000.000 tolarjev. Vežica naj bi bila nared že letos. Čeprav se nove občine niso odločile zastran financiranja dejavnosti ZKO Lendava, so vseeno pripravili seminar za vodje folklornih skupin. Le-ta je bil na osnovni šoli v Črenšovcih, poučevala pa je mentorica Danica Kocet. Letošnji, tokrat jubilejni 25. mednarodi folklorni festival v Beltincih bo 28., 29., in 30. julija. To so sklenili na letni konferenci Kul tu r-no-umetniškega društva Beltinci, v katerem delujejo poleg folklorne skupine še tamburaši in moški pevski zbor. Za novo predsednico društva so izvolili Martino Tratnjek. V Nedelici in Gomilici nimajo zdrave pitne vode, zato se bodo priključili na zajetje tumiškega vodovoda. Načrti so že nared, z napeljavo voda pa naj bi podjetje Monting iz Turnišča kmalu začelo. Denar v višini 14,904.000 tolarjev je nakazala že prejšnja Občina Lendava, sama gradnja pa bo stala 31.400.000 tolarjev. Razliko bodo pokrili nova Občina Turnišče (predvidoma 9.000.000 tolarjev) in GomilicaterNedelica(8,000.000tolarjev). Društvo za rejsko in lisasto pasmo govedi ČrenŠovci ima 50 članov, ki redijo krave največje kakovosti in imajo tudi večje število pitancev. Društvo pripravlja letos več izobraževalnih predavanj in strokovnih ogledov ter posvetovanj, skrbi pa ga tudi naglo padanje staleža živali. Menijo celo, da je stanje alarmantno, zato pozivajo občinske svete, da razpravljajo tudi o tem problemu. J. ŽERDIN Cesto Dolič-Martinje asfaltirati še letos! Srečanje »hrosc IMOtOTjeV ^t’v Mah NedeVsi se obeta v "Vižujib prazničnih dneh prireditev utegne privabiti veliko iju-"h saj ho prva taka na bučkovskem oziroma matonedeljskem ohmotju. Gre za prvo srečanje starih osebnih avtov VVf. ki jito ptavimo hrošči, in starih motot' koles vseh znamk in starosti- Vse to ne bo le paša za oč* ■*'' bo Zakaj je umrl "^ordi I * kateri • celo od oči, ^"delujočih "agrado, seve- am- da Če bo prestal preskus v spretnostnih vožnji. Ta prireditev bo v nedeljo, 30. aprila, v ponedeljek, 1. maja, pa bo na obrobje Male Nedelje pripeljala kolona starih vozil, ki bo štartala v Gradcu. Ta avtorally je sicer že tradicionalen, vendar je proga zdaj daljša. V prejšnjih letih so se pripeljali le do Radenec, zdaj pa gredo vse do Male Nedelje in še dalje v Sakušak v občino Juršin- ci, kjer seje 1862. leta rodil Johan Puch, ustanovitelj tovarne koles in motornih vozil v Gradcu, po katerem se imenuje tudi graški klub oldtajmerjev, katerega člani bodo sodelovali na prvomajskem avtorallyu. Voznike bosta spremljali celo dve princesi - princesa Radenske in princesa Avto-moto šport kluba iz Gra- Tomaž? dca. Š. S. Po nenadni smrti 20-Ietnega Tomaža S. iz Murske Sobote, Ulica Staneta Rozmana 14, so se razširile govorice, češ da je umrl zaradi uživanja mamil. Govorice so njegove svojce še dodatno prizadele, saj so vedeli, da to ne more biti res. Te dni pa je družina prejela pisne izsledke obducenta, iz katerih izhaja dejanski vzrok I Zahteva Krajevne skupnosti Šulinci glede nujnosti posodobitve 3,2 kilometra dolgega odseka republiške ceste od Doliča do mejnega prehoda Martinje se je znova znašla v ospredju zanimanja. Njihovo zahtevo je namreč obravnaval tudi odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje. Kot smo zvedeli, so se o tej temi seznanili v okviru razprave o letošnjih proračunskih sredstvih, odločanje pa so prenesli na majsko zasedanje. Že 19. decembra lani so poslali dopis Republiški upravi za ceste, v katerem so zahtevali dokončno modernizacijo ceste Gornji Petrovci-Kuzma. Naslednji dopis je 6. februarja letos romal na ministrstvo za promet in zveze, vlado in državno vodstva. Medtem je bil na sedežu KS Šulinci pogovor z najodgovornejšimi predstavniki Republiške uprave za ceste, ki se ga je udeležil tudi državni poslanec Drago Šiftar, navzoči pa so bili še predstavniki Cestnega podjetja, SGP Pomurja in vaških odborov Krajevne skupnosti Šulinci. Na njem so poudarili problem in se opredelili, da se odseka cest Šulinci-Ženavlje in Ženavlje-Martinje dokončata. Trenutno že potekajo dela na omenjenih odsekih, ki naj bi jih opravili v predvidenem roku do letošnjega maja oziroma junija. V Krajevni skupnosti Šulinci pa še posebno poudarjajo nujnost čimprejšnje ureditve cestnega odseka Dolič-Martinje, saj je to edina neasfaltirana republiška cesta, v bližini pa je mejni prehod, ki naj bi v naslednjih letih postal mednarodni. Zato se ne strinjajo, da bi ta dela opravili šele v letu 1996, ampak zahtevajo, da se to zgodi letos. smrti: virusna pljučnica. Š. S. M. JERSE 14 vestnik, 27. aprila Ja i Šport Prva državna nogometna liga Vevče : Beltinci 1:3 (1:1) Ljubljana - Igrišče Vevč, gledalcev 350. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelci; 1:0 Kosič (19), 1:1 Jengurazov (29), 1:2 Črnko (62), 1:3 Cirkvenčič (86), Beltinci: Zver, Godina, Vorobjov, Jengurazov, Jančič, Šarkezi, Črnko (Granov), Cirkvenčič, Herceg (Hartman), Nejman, Osterc. Mura: Primorje 0:0 Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 1.200. Sodnik: Kandare (Ljubljana). Mura: Volk, Baranja, Kokol, Breznik, Poljšak, Alihodžič, Brežic (Stampfer), Gajser, Belec (Dominko), Baku la. Topič, Druga državna nogometna liga Turnišče : Mengeš 2:1 (1:1) Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 300. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelci: l;0Vori(8), I.I Kapic (18), 2:1 Krančič(81). Turnišče: Stamenkovič, Tcrnar, Lebar, Vori, Lackovič, Žekš (Lackovič), Mujdrica, Baranja. Ropoša (Krančič), Novak, Zver. Rudar (T): Nafta 1:2 (1:1) Trbovlje - Igrišče Rudarja, gledalcev 600. Sodnik: Vidali (Kubed). Strelci: Zaimovič (26), 1:1 Vtekovič (34), 1:2 Vickovič (60). Nafta: Zajtl, Hozjan, Gabor, Novak, Šabjan, Drvarič, Hranilovič, Vickovič, Prekazi (Kelenc), Baša, Slavic, Slovan : Beltrans 1:0 (1:0) Ljubljana - Igrišče Slovana, gledalcev 50. Sodnik: Horvat (Maribor). Strelec : 1:0 Pepelnik (30). Beltrans; Rajh, Slana (Meolic), Brunec, Hošpel, Puklavec, A. Osterc, Vozlič, Z, Osterc, Stojko, Zrim, Ropoša (Makoter), Tretja državna nogometna liga Pobrežje : Renkovci 0:1 (0:1) Maribor - Igrišče Pobrežja, gledalcev 100, Sodnik: Rajh (Ptuj), Strelec: 0:1 Simon Bojnec (21). Renkovci: Magdič, Horvat, Koren. Balantič, S. Bojnec. Toplak, J. Zadravec, R. Bojnec. Markoja, Car (L Zadravec), Kuzma (Matjašec). Atletika - V zadnjem času se uveljavlja lendavski tekač Branko Perme. Na Teku trmastih na Visokem pri Kranju je v malem maratonu zasedel drugo mesto. V teku v Trebnjem je se je med veterani uvrstil na tretje mesto. Na maratonskem teku v Tržiču pa je bil na 10 km v svoji starostni skupini. Vse bolj pa se uveljavljata tudi hčerka Maja in sin Damijan. (G.G.) ŠPORTNA NAPOVED V športni napovedi št. 11 sodeluje Milan Muhič, predsednik nogometnega kluba Apače. Prognoziral je takole: I Pari Nap. I. SNL Rezultati - 24. kolo Vevče : Beltinci 1:3 Mura: Primoije 0:0 ^rlca: Jadran 7:0 Živila : Izola 1:1 Železničar: Maribor 0:0 Publikum: Rudar 3:2 Koper: Olimpija 1:1 Korotan: Gaj 5:0 Olimpija Maribor Gorica Publikum MURA BELTINCI 2418 2 4 68:23 38 2413 8 3 41:20 34 2413 5 6 49:25 31 2413 5 6 39:22 31 2413 5 6 38:21 31 2411 6 7 51:25 28 železničar 2412 3 9 44:33 27 Rudar(V) 2411 5 8 37:28 27 Korotan Primoije Koper Izola Vevče Živila Gaj Jadran 2411 310 42:26 25 24 8 7 9 36:34 23 24 8 610 17:24 22 24 6 612 23:50 18 24 6 414 28:51 16 24 3 912 21:34 15 24 3 912 21:61 14 24 0 3 21 11:89 3 II. SNL Rezultati - 23. kolo Turnišče; Mengeš 2:1 Rudar (T): Nafta 1:2 Slovan ; Beltrans 1:0 Železničar: Zagorje 2:1 Domžale : Drava 2:3 Steklar: Elan 1:3 Piran: Radeče 0:1 Dravinja: Šmartno 0:2 Šmartno Zagorje NAFTA Rudar (B Domžale Mengeš Radeče Piran 23T5 5 3 46:21 35 2314 4 5 38:11 32 2311 9 3 31:21 31 2312 5 6 37:20 29 2310 4 9 35:33 24 23 7 9 7 17:17 23 23 9 5 9 27:28 23 2310 211 45:34 22 železničar 23 9 410 36:41 22 Drava 23 9 5 9 30:36 22 TURNIŠČE 23 9 5 9 29:38 22 Dravinja Slovan Steklar 23 7 7 9 26:26 21 23 6 710 26:36 19 23 3 911 21:37 15 BELTRANS23 5 414 22:36 14 Elan 23 3 614 16:47 11 III. SNL Rezultati - 20. kolo Pobrežje: Renkovci 0:1 Bistiica : Sl. Gradec 3:1 Pohorje : Aluminij 1:0 Šentjur: Kovinar 1.0 Starše : Dravograd 0:1 Bakovci in Kungota prosta NOGOMETNI KOMENTAR Pomembna zmaga Beltince. remi Mure v triindvajstem kolu prvenstva državni nogometni ligi su pomurska nika Turnišče in Nafta iz Lendave dosega 1^ I 1, BELTINCI: Izola 2, Korotan: MURA 3, TURNIŠČE: Radeče 4. Steklar: NAFTA 5. Elan : BELTRANS 6, BAKOVCI: Dravograd 7. Bistrica: RENKOVCI 8. Goričanka: Serdica 9. Remet: Dokležovje 10. Nedeiica : Črenšovci ŠPORTNA NAPOVED $T. II 1- BELTINCI: Izola ~ 2. Korotan: MURA 3, TURNIŠČE ^Radeče 4. Steklar; NAFTA 5. Elan: BELTRANS 6. BAKOVCI: Dravograd 7. Bistrica: RENKOVCI 8. Goričanka : Serdica 9. Remet: Dokležovje 10. Nedeiica: Črenšovci 1 0 1 2 1 1 2 2 0 0 Šentjur Aluminij 1813 2 3 51:16 28 1812 2 4 40:27 26 Dravograd 1811 4 3 27:23 26 BAKOVCI 1710 4 3 41:16 24 Pohorje Kungota Bistrica Kovinar 18 7 8 3 28:21 22 18 7 3 8 36:27 17 17 7 3 7 28:26 17 18 7 4 7 18:17 16 RENKOVCI 18 6 4 8 19:23 16 Starže 18 5 310 16:23 13 Sl, Gradec 18 1 512 15:40 7 Pobrege 18 2 214 16:57 6 [ Napoved I. MNL MS Rezultati - 16. kolo Les : Kerna 1:2 Bratonci: Emal 1:0 Goričanka: Čarda 2:0 Remet: Vesna 1:2 Tigop: Serdica 0:3 Rakičan: Serdica Rakičan Bratonci Les Dokležovje 5:0 16 8 7 1 23:10 23 1610 2 4 25:14 22 16 7 5 4 21:15 19 16 7 4 5 22:15 18 Goričanka 16 7 3 6 22:19 17 Emal Čarda Tlgop Kerna 16 6 4 6 13:15 16 16 5 5 6 18:14 15 16 6 2 8 26:25 14 16 3 8 5 18:24 14 Dokležovje 16 3 6 7 11:27 12 Remet Vesna 16 2 7 7 17:2 11 16 5 1 10 20:32 11 J Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 5.maja 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov: II. MNL MS Rezultati - 16. kolo Minicom: Gančani 5:1 Apače: Cankova 2:0 Hodoš: Tešanovci 2:0 Šalovci: Tromejntk 0:2 Grad: Rotunda 3:1 Prosenjak.: Križevci 2:2 prek. Tromejnik 1614 2 0 55:18 30 V športni napovedi št. 9 je bil izžreban Silvo Horvat, Trnje 95. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vetsnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna rešitev: Mura : Primorje 0, Vevče : Beltinci 2, Turnišče: Mengeš 1, Rudar (T): Nafta 2, Slovan; Beltrans 1, Pobrežje: Renkovci 2, Bratonci: Emal 1, Ilgop; Serdica 2, Nedeiica ; Odranci 2 in Čentiba ; Olimpija 2. Minicom Apače Cankova Šalovci Grad Gančani Rotunda Hodoš 1611 4 1 59:17 26 1611 3 2 53:24 25 1611 2 3 44:25 24 16 8 1 7 33:25 17 16 6 2 8 41:39 14 16 4 4 8 29:38 12 16 5 2 9 22:39 12 16 5 110 29:38 11 Tešanovci 16 4 210 24:33 10 Prosenjak, 15 2 211 22:68 6 Križevci 1'5 1 113 18:64 3 V štiriindvajsetem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi so prijetno presenetili nogometaši Bcltinec, ki so v Ljubljani premagali Vevče in osvojili pomembni točki. Čeprav so prvi povedli gostitelji, strelec pa je bil bivši igralec Beltince Kosič, so bili Beltinčani v nadaljevanju boljši tekmec in si tudi ustvarili več priložnosti za gol, od katerih so izkoristili eno in rezultat izenačili. Strelec je bil Črnko, ki se je uspešno vrnil v moštvo. V drugem polčasu pa so Beltinčani nadigrali domačine, rezultat t^-šne igre pa sta bila dva gola in prepričljiva zmaga. Pri Beltinčanih je tokrat predvsem blestel Cirkvenčič, kije bil tudi strelec zadnjega gola. Nogometaši Mure so gostili solidno moštvo Primorja iz Ajdovščine in iztržili le točko, kar je manj, kot so pričakovali tako v klubu kot gledalci. Sobočani so sicer zaigrali dobro, večji del tekme igrali na polovici gostov ter si ustvarili številne priložnosti za gol, ki pa so žal ostale neizkoriščene. Skoraj neverjetno se nam zdi, da so bili Sobočani tokrat tako nespretni pri streljanju na vrata, da niso uspeli iz idealnih priložnosti zatresti mreže. Najlepši priložnosti za gol sta vsekakor imela Belec v prvem in Breznik v drugem polčasu. Upajmo, da bodo soboški napadalci v prihodnje boU učinkoviti in zopet razveseliti gledalce. Umrla je Štefka Legen... Tako je oznanjala črna parta na vhodnih vratih občine. Korak, dva naprej se ustavim, zamislim in spoznam. Umrla je Štefka Hol-sedl. V tem trenutku solzi v očeh ne moreš zaustaviti poti po licu. Potrebujem Človeka, da mu izpovem, zakaj to!? Misel se vrne daleč in tako blizu naz<(j v leto 1965,ko semjo spoznal kot mlado dekle, odlično športnico, igralko pomurske rokometne reprezentance na srečanju z ekipo Madžarske. Štefka, tvoja udeležba v reprezentanci ni I. ONL Lendava Rezultati - 17. kolo Hotiza: Panonija 1:4 Nedeiica: Odranci 0:1 Čentiba : Olimpija 1:3 Mostje : črenšovci 1:2 Dobrovnik: Polana 3:3 Bistrica : Kobilje 1:1 Črenčovci 1713 4 0 58:12 30 Odranci Kobilje Nedeiica Panonija Hotiza 1712 3 2 42:13 27 17 8 6 3 31:22 22 17 8 4 5 25:18 20 17 7 5 5 31:25 19 17 8 3 6 31:29 19 čent)baW. 17 5 6 6 30:25 16 Olimpija 17 5 4 8 23:36 14 Dobrovnik 17 3 6 8 28:30 12 Bistrica Mos^e Polana 17 2 7 8 22:40 11 17 3 212 21:55 17 2 213 15:52 II. ONL Lendava Rezultati - 15. kolo Dolina: Graničar 1:1 Nafta V. : Kapca 3:2 Žitkovci: Opel Lakoš 1:2 1 mebni zmagi, medtem ko se je i Veržeja iz Ljubljane vrnil brez točk. Tfd'^ j Turnišču med Turniščem in Mengšem je^Tl i membna za Turnišče v borbi za 1 Vkolikor bi domačini izgubili, bi v nadaljeval j ■ imeli zelo malo možnosti, da se obdrž^ov^ , goligaški konkurenci, Zmaga, ki so si : goligaški konkurenci, Zmaga, ki so rili šele deset minut pred koncem, možnosti za uspešno nadaljevanje Nc^ometaši Nafte pa so v Trbovljah neposrednega tekmeca v borbi za prvi sti Rudarja ter si tako ustvarili ugoden za dosego cilja, da se uvrstijo v kvaliflte^ vstop v prvo državno ligo. Nogometaši ” so izgubili tekmo s Slovanom v Ljubiji' ikac^ iiv<^ Zalpa^ /»tu«*! dar pa niso igrali podrejene vloge, i . Verzejci že sprijaznili, da bodo v novited"'' ci sezoni igrali med tretjeligaši. J Prijetno presenečenje so pirpavili 1®*^ f metaši Renkovec, ki so v tekmovanju državne lige v Mariboru premagali tako osvojili dragoceni točki v borbi j nek v ligi. Realno gledano na razpored ■.. imajo Renkovci .vse možnosti, daobdržSiP^ vrlina tus tretjeligaša, kar je tudi njihova edina FeriM”^' Štefki v slovo bila naključje, ampak kakovost igre. Nepozabna si po tebi tako značilnih protinapadih in lepih skokih. Kadar smo rabili igralko posebne zadolžitve, smo vedno zaupali tebi. Nikoli se nismo zmotili. Tvoja zaljubljenost v rokomet je bila daljša kot desetletje. Vedno te je bilo možno videti med naj boljšimi strelkami in vedno kot standardno igralko prve ekipe. Tvoj prispevek v kvalifikacijah in pozneje sodelovanje v republiški ligi je nepozaben in neprecenljiv. Kako resno si vzela šport, pove statistika.Že kot pionirka si bila na prvem prvenstvu Pomurja druga najboljša strelka. Pozneje med članicami vedno med tremi najboljšimi. Vedno najboljša na prijateljskih tekmah. Oči gledalcev po Sloveniji so se ustavljale s pogledom na tebe, na tako značilno tvojo hojo in naučene poteze. , J V desetih letih I rekoč živeli skupaj, me, priprave in bile del našega X < .x.«i r_ * I živlJ«''^.'-' blizu nazaj sem kot vzorno gostiteljic'’-^ bno je srečanje popoldne, v noč li ' nedeljskem jutru moževem vikendu, jjl odličen pripravUalecJ^J|, in ti, njegova asisteoK brez tebe ne bi bilo p , dobro. Štefka, odšla si za vedi jega trpljenja v ncc. Bolečina je osta* -■ možu, domačim in tako cenili. 5*®* Ji naiDjJ smo te U....---- gr v nepozabnem lična Športnica - rokC Hvala ti za vse. Aleksander I 1 I 8 6 Opel H. L 1512 3 0 56:13 27 Žitkovci Graničar Kapca Nafta V, Dolina 15 4 7 4 29:26 15 15 4 7 4 27:35 15 15 4 4 7 20:33 12 15 4 3 8 30:33 11 15 2 6 7 20:42 10 S I, 1 ■! !^j T . ..l d I ■I I Nogometaši Renkovec, ki tekmnjejo v tretji državni Stojijo od leve: Magdič, Tratnjek, Toplak, Zadrave<^< Markoja, Preradovič (trener), Režonja (predsednik), terapevt); čepijo: B. Horvat, Car, Briantič, Tompa, R; _ Horvat. Fotografli*: ' Mali nogomet I. ONL Predanovci: Kriz«''^ t Interier MF : Žel. 1^ Rezultati - 8, kolo Radenska : Žel. Dveri 3:3 Križevci: Interier MF 2:3 Str. vas : Predanovci 2:2 Grlava; Agrotim 0:5 Rezultati - 9. kolo Grlava: Radenska 2:6 Agrotim : Str. vas 5:2 - ® Ja"') Interier MF 9 6 1 9 6 1 ožPjJ 2 o Križevci Žel. Dveri Agrotim Str. vas Radenska Predanovci 9 1 Grlava g I 1; 15 11 Rokometni komentar Šport Pri Pomurki in Krogu zadovoljni 95, tretji pa Branko Bedekovič s 84 goli. Pomurka je bila tudi najbolj disciplinirana ekipa, saj je imela le 63 izključitev ali polovi* co manj kot Krško, Id je imelo Končali lo se je tekmovanje v (^1 Drvi i J * J'" f *R?®vni moški in M ^^‘^'^sovprvidrž---- ** 5 točkami moški in 2 'Ovcc so v prvi državni ligi zasedle Pred7»^;‘ zasedle Enr in bodo v H obstani w Kukovcih n »Tretitvijo pri v za ir (* It' 77; ■ '"'"‘o »Bje- Raz-K?^vo več. Pre- 'ogov tekmovanje menjava ' Mvostnih igralk v I^vi državni ligi, 1'1 7-; 7 ^terDrad^ ^““ove in Kolbla' *® svoje Tav *j® opravi-nh «. prvenstva »o- I fet *'?> ?**'•'’ rokometni it 1 drugo mesto. s to uvrstitvo so pri klubu zadovoljni, saj za kaj več v primerjavi z drugimi moštvi, ki so sc potegovala za vrh lestvice, nimajo enakih pogojev (dvorana, finančna sredstva). Dosegli so največ zadetkov v ligi (584), prejeli pa le 477, Najboljši strelec v moštvu Pomurke je bil Darko OkreSa, ki je s 129 goli četrti najboljši strelec v ligi. Drugi ntvboljSi strelec v moštvu je bil Peter Skraban s Šport od tu in tam i J*-11 r® i,' v I i®Bohinjki ^.imfetutvo k^jakaš-d “ Cije^*^®^ tckmoval- fcvat zasede? X J" pa sedi« p? 'C C - 1 JP^to. Moštve- Me m '2 Kroga za- ■' «??SakaenS®ndvanaj- ^lani K J*- vcn- Vftno*,. V 1 j Drv "" 7 v prvi ‘‘0*“ r ^“'’*^Sob7u J* Pirana IJ s 26-u ^.P^^magala Rav. ^’ . i^rdojn 6 Borjem 151 S? P*'® mestni M a^l-AlešoV*”"’*’ ' '«‘”100 gg >’>čt t' Hokej na travi - Odigrani sta bili polfinalni pokalni tekmi v hokeju na travi. Rezultata; Triglav: Železničar 3:0 in Lek ; Lipovci 0:1. V finalu se bosta srečali moštvi Triglava in Lipovec. Kasaški šport - Na kasaških dirkah na Dunaju je dosegel lep uspeh Branko Puhar iz Veržeja. S štiriletnim Rocky Hannovrom je v dirki na 1800 metrov med 12 tekmovalci osvojil prvo mesto s kilometrskim časom 1:21,7. Pred nedavnim je Branko Puhar na dunajskem hipodromu zasedel drugo mesto. Takrat je dosegel odličen kilomeUski čas 1:18,6, Rokomet - V povratni tekmi končnice prvenstva v drugi državni rokometni ligi je Pomurka iz Bakovec v Murski Soboti premagala Krog z 31:27 (14:12) in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Pomurka je namreč zmagala tudi na prvem srečanju. Strelci: Bedekovič 13, Okreša 9, Ritonja 3, Buzeti 3, VereŠ, Husar in Lovenjak po enega za Pomurko ter Meolic 7, A. Kolmanko 6, D. Kolmanko 5, Babič 4, Lukač 3 in Šemek 2 za Krog. Pomurka igra v soboto v Murski Soboti z ekipo Sevnice, Nogomet - V Lendavi sta bili prijateljski mednarodni nogometni tekmi kadetske in mladinske (do 17 let) reprezentance Slovenije in Madžarske. V obeh konkurencah so zmagali Madžari - kadeti z 1:0, mladinci pa s 4:0. Strelstvo - V Murski Soboti je bilo 9. kolo tekmovanja v pomur-sko-avstrijski strelski ligi. Ekipno je zmagala SD KF Tišina s 139 izključitev. V klubu pa se ne morejo sprijazniti z odnosom države do vlaganja sredstev v delo z nižjimi selekcijami. Rokometni klub Pomurka iz Bakove-ce je namreč eden od redkih slovenskih ligašev, ki tekmuje s štirimi ekipami (člani, mladinci, kadeti in pionirji). V minulem obdobju pa so veliko skrbi posvečali tudi izobraževanju trenerjev in mladih igralcev. Udeležili so se vseh rokometnih šol in taborov, kar pa je povezano z velikimi finančnim sredstvi. Rezultat takšne usmertive in dela je tudi, da imajo tri mlade igralce v slovenskih reprezentancah. Kot vsi klubi pa so obremenjeni tudi z velikimi tekmovalnimi in sodniškimi stroški, sEujih sodniki na eni tekmi stanejo toliko kot mesečni honorar njihovega treneija. Povrh tega pa sojenje ni bilo na nivoju prejšnjih let. Drugo najbolje uvrščeno pomursko moštvo v drugi državni rokometni ligi je bil Krog, kije z 21 točkami zasedel sedmo mesto. Tudi pri Krogu so s to uvrstitvijo zadovoljni, čeprav bi bila uvrstitev lahko tudi boljša, saj so nekaj tekem izgubili po nepotrebnem. Tako so dosegli zastavljeni cilj, to je uvrstitev med prvih osem moštev in v končnico prvenstva za naslov prvaka. Najboljši strelec v moštvu je bil Aleš Kolmanko, ki je s 106 goli na desetem mestu strelcev v ligi. j' Drugi najboljši strelec v moštvu je bil Robert Meolic z 79 goli, tretji pa Dušan Kolmanko z 72 goli, Tretjeuvrščeno pomursko moštvo v drugi državni rokometni ligi je Polet iz Murske Sobote, ki je s 16 točkami zasedel deseto mesto. S to uvrstitvijo v klubu nikakor niso zadovoljni, kar še posebej velja za pomladanski del ■ prvenstva, ko so osvojili vsega 6 točk, pa še te na samem začetku. Vzrok zato je treba vsekakor iskati v odsotnosti kar petih igralcev, ki so na študiju v Mariboru, tako da so premalo trenirali, kakor tudi v premajhni zavzetosti nekaterih igralcev na tekmah. Na osvojeno bero točk pa so vplivale tudi poškodbe nekaterih igralcev, Najboljši strelec v moštvu Poleta je bil Jože Žugelj z 92 goli, pred Dajmanom Horvatom 79 in Stefanom Lovenjakom 84 golov. Brez osvojene točke pa je pristal na zadnjem mestu druge državne rokometne lige četrti pomurski predstavnik Mladinec iz Murskih Črnec. V drugoli-gaško tekmovanje seje Mladinec vključil po odstopu Zagorja in moštvo ni bilo pripravljeno na tako zahtevno tekmovanje. Poleg tega pa je bilo na razpolago tudi premalo kakovostnih igralcev. Moštvo Mladinca je po končanem ligaškem tekmovanju od-stotpilo od play auta, tako je tudi to tekmovanje odpadlo, saj iz lige izpade te eno moštvo. Najboljši strelec pri Mladincu je bil Robi Gomboc, ki je s 119 goli na šestem mestu strelcev lige. Drugi strelec pri Mladincu je bil Franc Gregorinčič z 69, tretji pa Milan Gregorinčič s 56 goli, Feri Maučec Badminton Lendavčani drugi V Trebnjem je bilo finalno tekmovalce osnovnih šol v badmintonu, Med 9 ekipami je sodelovala tudi ekipa lendavske osnovne šole in dosegla lep uspeh. S tesnim rezultatom 4:3 je izgubila šele v finalu z ekipo OŠ Mirna na Dolenskem in tako zasedla drugo mesto. Za ekipo Lendave so tekmovalk Miha Horvat, Dani Novak, Jernej Novak, Martin Bukovec, Simona Koncut in Renata Gjurkač. (V.S,) Predstavljamo vam SD Jova Jurkoviča prvoligaš V pravkar končanem letošnjem tekmovanju v drugi državni strelski ligi je ekipa SD Jova Jurkoviča iz Vidma v občini Sv. Jurij ob Ščavnici osvojila prvo mesto in se uvrstila v prvo državno strelsko ligo. Začetki delo- i ' [ I vc **’*; hsiZT, X J I t MNLMunh, Soboti, Stafk ^***» Titi« ^2’ Farič, CcMr tu SItaJif Verban, Markovič, ManitZ* Verban^ M •tikaio: Pucko. Flisar In Ratnlk. Fotografka; Jure Zauneker. 1731 krogi pred SD Jova Jurka viča 1711 in SD Radgona 1692 krogov. Po devetih kolih vodi SD Jova Jurkoviča s 158 točkami pred SD Radgona 144 in SD Bad Gleichenberg 138 točk. Med pa samezniki je zmagal Huber {Gleichenberg) s 583 krogi pred Per-tocijem (Tišina) 579 in G. Kocbekom (JJ) 579 krogov. Po de-vetm kolu vodi Bukovec (Tišina) z 2904 krogi pred Huberjem (Gl.) 2904, Pertocijem (TiS.) 2902 in Rudolfovo (IJut.) 2886 krogov. (FŠ) Igra z zvenečo žogo - V Celju je bil četrti turnir slepih in slaba vidnih v igri z zvenečo žogo. Med petimi ekipami je sodelovala tudi ekipa Murske Sobote (Vogrinčič, Potočnik, Maučec in Štrakl) ter z osvojenimi 1 točkami zasedla tretje mesto. Sobočani so sc uvrstili v play off. ki bo 20. maja v Ljubljani. (TK) Kegljanje - V Radencih je bilo področno tekmovanje invalidov, v kegljanju. Med 5 moškimi in S ženskimi ekipami so im eli niii-več uspeha člani DRŠI Murska Sobota. Pri moških je zmagal Kardinar s 327 podrtimi keglji pred Gregornom 316 in Slugo 307 podrtih kegljev. Med ženskami je bila najboljša Pajekova z 284 podrtimi keglji pred Gregor-novo 257 in MariniČevo 252 pa drtih kegljev. Strelstvo - V Ljubljani je bil finale dopisne strelske lige za invalide, Med 22 ekipami je ekipa paraplegikov pomurske regije zasedla tretje mesto. Med posamezniki je bil Franc s 306 krogi tretji, Borovnjak z 293 Četrti in Dubnaj z 288 krogi peti, Judo - V Čakovcu je bilo drugo kolo tekmovanja v judu za pokal jMpe-Panonija, Med 147 tekmovalci iz 12 klubov so sodelovali tudi tekmovalci Murske Sobote in dosegli več dobrih uvrstitev, Najuspešnejša sta bila Maja Pemetova. kije zmagala pri ženskah v kat, do 48 kg, in Goran HašEti, ki je bil prvi pri mladincih v kat, do 60 kg. Drugo mesto je zasedel Matjaž Lazar (761 kg). Tretja mesta so zasedli: Balažič (33 kg), Vučko (33 kg), Lesjak (45 kg), Vehab (65 kg). Peta pa je bila Katarina Ba rovšakova (30 kg). (TK) Košarka - V Prosenjakovcih in Murski Soboti je bilo občinsko prvenstvo v košarki za mlajše deklice. Med Štirimi ekipami je zmagala OS IH iz Murske Sobote pred DOŠ Prosenjakovci, OŠ II iz Murske Sobote in OŠ I iz Murske Sobote, (zt) Nogomet - V Bratoncih je bila prijateljska mednarodna noga metna tekma med madžarskim prvoligašem ZTE iz Zalaegersze-ga in članom L MNL Murska Sobota Bratonci. Zmagali so ga stje z rezultatom 7:2, Gota za , Bratonce sta dosegla Mertuk in Luk. Tenis - Teniški klub Markov iz Gančan organizira v soboto, 29. aprila 1995, teniški turnir. Organizator pričakuje, da sc bo otvoritvenega turnirja udeležilo večje število tekmovalcev - rekreativcev. Judo - Na drugem tumiiju za pokal Alpe - Panonija v Čakovcu so sodelovali tudi tekmovalci Lendave. Najuspešnejši je bil Robi Marič, ki je zmagal pri pionirjih (30 kg). Drugi mesti sta zaseda Milan Mesarič (44 kg) in Matej Trojak (78 kg). Tretji pa so bili: Marič, Časar, Bot, Ncdclko, Perme, Recek in Lekčevičeva. (JK) Nogomet - Na Srednji Bistrici je gostovalo kadetsko nogometno moštvo iz Ingolstadta in odigralo prijateljsko tekmo z mladinskim moštvom Bistrice. Zmagali so gostje z rezultatom 6:4. Gostje so bili prijetno presenečeni nad gostoljubnostjo domačinov. Šah - Na Ptuju so ustanovili Društvo šahovskih mentorjev žavni ligi. V času delovanja strelske družine je pionirska ekipa leta 1987 osvojila naslov prvaka Slovenije, Anton Kocbek pa je v bivši Jugoslaviji zasedel Šesto mesto v članski konkurenci. Sicer pa so se strelci iz Vidma uveljavili tudi na pomurskih, občinskih in drugih tekmovanjih. Svoj največji uspeh pa so dosegli prav letos, ko so v drugi državni 'A uUltl.llIH^ Strelci SD Jova Jurkoviča iz Vidina. Stojijo od leve; Anton Kocbek (predsednik in tekmovalec), Gorazd Kocbek in Sebastjan Vajda. Manjkajo: Janko Strgar, Stanko Rojko in tehnični vodja Alojz Spanec. vairia SD Jova Jurkoviča segajo v leto 1958, ko so se tamkajšnji navdušenci začeli ukvarjati s strelstvom na hodniku osnovne šole. Leta 1962 so se lotili gradnje strelskega doma ter si zgradili strelišče za zračno in malokalibrsko oro^e. S tem so si ustvarili osnovne pogoje za delovanje strelske družine. Potem je prišlo obdobje, ko so bili strelci manj aktivni. Delovanje strelske družine pa je ponovno oživelo, ko je prevzel predsedniško funakcijo Anton Kocbek, ki jo opravlja že dvajset let. Se vedno pa je tudi aktiven strelec. Po osamosvojitvi Slovenije je SD iz Vidma nekaj Časa tekmovala v prvi državni strelski ligi, po reorganizaciji strelstva v Sloveniji pa je zadnji dve leti tekmovala v drugi dr- strelski ligi osvojili prvo mesto in se uvrsrtili med prvoligaše. Za ta uspeh so predvsem zaslužni strelci: Anton Kocebek, Gorazd Kocbek in Sebastjan Vajda ter Satn-ko Rojko in Janko Strgar, ki sta občasno tekmovala, in pa tehnični vodja Alojz Šijanec. Z uvrstitvijo v prvo državno strelsko ligo Čaka strelce iz Vidma zahtevnejša naloga, česar se sami dobro zavedajo. Zato bo potrebno v prihodnje Se več vadbe, zavzetosti in sredstev; potrebno pa bo tudi poskrbeti za sodobnejše orožje in opremo. Njihova želja je, da bi se obdržali med prvoligaši, kar jim bo ob njihovi prizadevnosti gotovo tudi uspelo, čeprav bodo tekmovali le dosedanji strelci. To pa jim tudi mi želimo. Feri Maučec Slovenije. Ustanovnemu občnemu zboruje poleg, mentorje v iz celotne Slovenije prisostvoval tudi minister za šolstvo in šport Slavko Gaber, Za predsednico društva so izvolili Tatjano Vaupotič iz Ptuja, v upravnem odboru pa je tudi Boris Kovač iz Dok-ležovja, V društvo želijo včlaniti čimveč šahovskih mentorjev, ki delajo po šolah in v klubih. Atletika - Na tradicionalnem dunajskem tekaškem maratonu so sodelovali tudi tekaši TS Radenci in se lepo odrezali, V teku na 14,5 km je bil najhitrejpši Geza Grabar. Solidne uvrstitve pa je doseglo tudi ostalih 18 tekačev Radenske. Posebej velja omeniti Matjana Jakopca, Romana Klančarja, Damir Zinka in Jožico Šiftar, ki so sodelovali v velikem maratonu. Na tradicionalnem taborniškem teku na Muti je bila tudi številčna udeležba TS Radenske. Med ml. mladinkami je zmagala Mojca Meglič (1500 m), Dejan Slana je bil prvi pri st. dečkih (1000 m), Darjan Meglič pa je zmagal primi, dečkih (1000 m). Druga v svoji starostni skupini sta bila Viktor Balek in Karmen Ravtar, tretji pa Melita Vamber-ger, Dominik Kovačič in Slavko Kumek (absolutna razvrstitev). (G. Grabar). Nogomet - V Četrtfinalni pokali mladinski nogometni tekmi je Mura v Mariboru premagala Ma-riborz 1:0. Golje dosegel Kerec. Mura se je tako uvrstila v polfinale. Namizni tenis - V Radljah je bil drugi selekcijski mladinski namiznoteniški turnir SVR, Spet so se izkazali pomurski tekmovalci, V prvi skupini je bil Cigut tretji, Koščak Četrti in Šbill sedmi. V drugi skupini je zmagal brez poraza Zver, Gy6rek je bil drugi, Puhan pa šesti, V tretji skupini je Balažič zasedel peto, Gider šesto in Bukovec iz Radgone sedmo mesto, V četrti skupini je zmagal Radgončan Ocepek, Horvat je bil drugi, Zavec četrti in Gorčan sedmi, (MU) 16 vestnik, 27. iz naših krajev «1 Domača obrt V Odrancih spet tkejo Želite obleko iz doma stkanega lanenega platna? Morda pa bi radi videli samo statve? r T (■ K 11 M > J 'X, dl h h Človek, znajti se moraš Panter in karateist Praviloma sta oba zelo nevarna; kako pa jo je odnesel naš novinar? v živem spominu so mi mnogotere podobe iz podželskil) otroških let, denimo priprava lanu in konoplje za tkanje. Potem ko smo Ju popravili s polja, smo Ju namakali v Črncu, sušili, trli, predli, nakar Je »klopke« prevzel tkalec in izdelal nekaj deset metrov dolgo platno, iz katerega smo dali sešiti oblačila, posteljne prte, brisače, ponjavo pa vreče za zrnje in moko. Z leti so prvotno Tkanino nadomestile nove vrste, od katerih so bile mnoge narejene iz umetnih vlaken. Se spomnite, dragi bralci, kako modne so bile svojčas »plastične« srajce pa »šuškavci«? Prav gotovo šc niste pozabili, da smo ('r/' -4 7 Poznate živalski rod mačk? Dobro. Potem veste, da je štirinožec panter oziroma leopard iz Afrike oziroma Azije in ima kožuh rumene barve s črnimi lisami. Takega je nosila tudi tovarišica Jovanka, ko je se je v javnosti razkazovala skupaj s tovarišem Josipom. Odkod Elizabeti Cipot lanene niti, ko pa pri nas nihče več ne seje lanu? To je njena poslovna skrivnost. Moida pa bodo ženske spet posejale lan in konopljo, kar je tudi tkaOtina velika želja, saj bo ves pridelek odkupila. - Foto: Š. S. »siromakom«, ki si niso mogli privoščiti tedaj sodobnih oblačil, ampak so še naprej nosili ona iz domačega platna, rekli, da imajo »fcukarčne« hlače? Vse se spreminja in najbolj še moda, ki tudi na deželi ni tujka, Z naših polj sta torej izginila lan in konoplja, trlice smo pokurili, kolovrati, kolikor jih niso odnesli tujci, so le še za okras; stari tkalski mojstri so umrli, mladih pa ni. Da pri nas ni več tkalcev, sem bil sveto prepričan vse do pred nekaj dni. potem pa sem v Odrancih odkril tkalko Elizabeto Cipot, ki si je uredila delavnico ob Ravenski cesti skoraj nasproti Univerzalove samopostrežne trgovine. »V podjetju, kjer sem prej delala vrsto let, sem naenkrat postala tehnološki presežek in poslali so me na 6-mesečno čakanje, a ker se stanje ni spremenilo, sem se znašla kot iskalka dela na zavodu za zaposlovanje. Ne, nisem jim bila dolgo v breme, ampak le kaka dva meseca, potem pa sem sklenila, da se bom samozaposlila. Po poklicu sem strojna pletilja, mikalo pa meje, da bi začela ročno tkati. Tudi Jaz sem se večkrat spomnila življenja na moji domačiji v Središču na Goričkem, kjer smo gojili lan in konopljo in Ju predelovali v niti, iz katerih smo potem dali stkati platno. Jaz pa sem zdaj naenkrat hotela nekaj več: prave tkalske statve. Našla sem jih pri teti na Madžarskem, stare so menda čez 100 let, uvozila sem Jih in kaj hitro sem se nanje naučila tkati 90 centimetrov široko laneno platno,« Elizabeta je o svojih statvah povedala še veliko več, a ker sem trde glave, si vsega nisem zapomnil, zato tudi ne morem zapisati. So pa vrata njene delavnice odprta vsakomur, ki bi se želel seznaniti s tkanjem (pred kratkim je imela obisk šolarjev), prav vesela pa bo tudi morebitnih kupcev platna ali izdelkov iz njega. Te za zdaj Šiva sama, a kmalu vsega ne bo zmogla, zato bo potrebovala pomoč dobre šivilje. Oblačila iz doma stkanega lanu so namreč zelo modema, saj so iz povsem naravnih vlaken, res pa je tudi, da so morda nekoliko dražja od tistih iz sin-tetike. Pa to je razumljivo! Elizabeta Cipot se mi je opravičevala, da ne delavnica ne trgovinica še nista povsem urejeni, ker daje šele sedaj dobila nekaj posojila. Panič zato, glavno je, da se je ženska znašla, s samozaposlovanjem rešila svoj eksistenčni problem, vsem nam pa je približala čare nekdanjega tkalstva, domače obrti, ki po Elizabetini zaslugi vsaj na ravninskern delu Prekmu- Kaj pa karate? Gledate »kung-fu« filme, zato ste tudi kar zadeva to vprašanje dobro informirani, saj veste, da je karate borilni šport, kr ima domovino na Oki-nawi, uporablja skoraj vse dele telesa, vendar so akcije le nakazane. Drugače pa je seveda, če bi kdo karateista napadel, saj bi potem prav gotovo svoje veščine uporabil čisto zares. V Cezanjevcih pa sta zelo prijazna tako športno društvo Panter kot karateist Janez Rudolf. »Po 19 letih dela v Nemčiji sem se pred napadom jugovojske na Slovenijo 1991. leta vrnil v domovino, da bi jo branil. Ker se pozneje nisem mogel več zaposliti v Ingolstadtu, sem nameraval odpreti gostinski lokal, a sem pri inšpekcijah naletel na veliko nerazumevanja. Potem seje porodi- la zamisel o športnem društvu Panter; poleg mene je bilo še 10 drugih ustanovnih članov. Dejavnost društva, ki je seveda uradno registrirano, je zelo pestra: organiziranje raznih športnih srečanj in tekmovanj, prirejanje kulturnozabavnih prireditev in tako naprej. Doslej se je v društvo včlanilo 160 ljudi, ki so v ta namen plačali po 1.000 tolarjev letne članarine, prinesli pa so tudi sliko, kajti vsak član društva je dobil izkaznico. To ima lahko pri sebi kot druge dokumente, lahko pa jo pusti tudi v našem društvenem lokalu, v katerega imajo sicer vstop samo čjani in je torej .zaprtega tipa’, V prostorih, ki sem jih dal društvu v najem, se je možno okrepčati, člani društva pa imajo na voljo tudi razne športne, rekreacijske in razvedrilne pripomočke, Društvo se za zdaj financira s članarino, nekaj malega pa zaslužimo še s prodajo pijač,« Tako je torej s . društvom Panter, kije«* Snje območje novost in snje oomoeje nuvuai u. tegnila lepo število mHJ ložnosti za krepitev ts ■ duha je kar nekaj. P» društvenih prostorih, »OPn zunaj njih. Utegne se cen-g ti, da bo na zemlji^^^^fl Rudolfa nastalo celo^ rekreacijsko središče. dovolj, celo za nogoi”®^ če. Na svoj račun bodopnj otroci, saj bodo kmaii^n svoje igrišče. , j In kako kaj karate? J •k* rja ne bo izumrla. s. SOBOČAN ■ MURSKA SOBOTA - Sprejeta je pobuda za obravnavo in javno razgrnitev zazidanega načrta ob Mali Novi ulici v Murski Soboti. Pri tem je strokovna služba uprave mestne občine pooblaščena, da pripravi strokovne podlage za odločitev o javni razgrnitvi zazidalnega načrta ob Mali Novi ulici, ki bo hkrati pridobila tudi'informacije ministrstva za okolje in prostor glede predvidene trase obvoznice. MJ Žlahtna kapljica Nekoč 50 bili kobiljanski vinogradi pri Sv. Martinu in Malem vreju znani po šmarnici, danes pa je le-te še zelo malo. Vedno več lastnikov vinogradov se odloča za vinsko trto žlahtnih sort. Vedno več Je tudi vinskih kleti. Kobiljančani so pred leti na hribček Sv. Martina napeljali tudi elektriko. Pred nekaj leti pa so ustanovili tudi vinogradniško zadrugo, ki pomaga ljudem pri ovnovi vinogradov, še posebno pa z nasveti. Tako nekoč »šmamično« območje postaja vedno bolj žlahtno, imajo pa tudi kakovostno vino, s katerim se lahko kosajo z drugimi vinorodnimi kraji. V zadnjih letih namenjajo več pozornosti kletarjenju, pri čemer Jim pomagajo strokovnjaki. Vsako leto pripravijo ocenjevanje svojih vin, udeležujejo pa se tudi ocenjevanja vina v dnigih krajih. Jani dl ■f;' .1 ■ * Tl "• 7 * JZ lil Kanu ROJ dolf pozna ta borilni obisti’. Ko je delal še . , . < . ,1 n5'" Cft' ' je bil tam celo trener. w -I domov je najprej razihis*! . I ustanovil karate klub, ši odločil za nekoliko dbo - Športno kjer so ga izbrali za p(^ Če se bo dejavnost kot kaže na začetku. P• Tt A. i/ 1^" MUl ki' J Janez Rudolf iz Cezaitjevec, predsednik društva Panter, karateist in človek, kije mladini dal na voljo svoje prostore in zemljišče. - Fotografija: S. S. utegne zgoditi, da se 60 i —,----------t^eveda H' ,, lahko celo zaposlil. Seveda H' se vanj včlanijo, tudi karate. Janeza Rudolfa stf L. pred točilno mizo. kot veliko druge naredil. Nikakor pams^.. prezreti tudi clanskih^Ji slikami mladink in so (izkaznice) na vidN'' Tj pač ne skrivajo o^^ Tu s skupnimi močmi močneje Pobudi za usklajevanje dela pri pripravi strokovnih podlag za in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega Pl Republike Slovenije ter strokovnim podlagam za prostorske izvedb^ KepuDUKc Slovenije ler siroKovnim pooiagam za prosrorsKe izvcu^-. |, akte, za katere je pristojna država, so se pridružili tudi v soboški S tem so se pridružili drugim 17 pomurskim občinam, kjer se zavzemajo za uresničitev več pomembnih projektov. Tako naj bi zgradili avtocesto na relaciji Grabonoš-Murska Sobota in avtocestni mednarodni mejni prehod Genterovci-Rodič, železniško glavno progo od Ormoža prek Ljutomera in Murske Sobote do Hodoša ter železniško stransko progo Gornja Radgona-Murska Sobota-Lendava (Redič). Aktualni pa so tudi projekti: krajinski park ob Muri, sistem namakanja kmetijskih zemljišč v pomurski ravnini, proučitev možnosti izkoriščanja ■ TIŠINA - Na Tišini so sklenili enomesečni tečaj šivanja na tekstilu 2 narodnimi motivi, ki ga je organizirala Ljudska univerza iz Murske Sobote, mentorica je bila Mihaela Flisar s Tišine, strokovno pomoč pa je ponudila tudi etnologinja Nataša Konensta-bo iz Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Ob koncu so tečajnice pripravile v veroučni učilnici na Tišini razstavo svojih izdelkov, nad katerimi so bili obiskovalci navdušeni. Tečajnice so pripravile tudi velikonočni pogrinjek. Pridni pa so bili še učenci šestega razreda tišinske osnovne šole, saj so ob magistralni cesti, ki pelje skozi njihov kraj, očistili obcestne jarke. Nabrali so kar deset vreč raznih odpadkov, ki jih »osveščeni« šoferji cesto mečejo skozi okna svojih avtov. Vbližnjih Gcdcrovcih pa je bilo ribiško tekmovanje. Trnke v gramoznici je 4 ure namakalo 46 ribičev iz raznih krajev Pomurja, največ sreče pa so imeli: Branko Božič, ki je ulovil 22 kilogramov rib; drugi je bil Franc Grah (16 kilogramov), tretji pa Bojan Kolmanič, ki je ulovil 13,40 kilograma rib. (F. Ku.) ■ BELTINCI - Večino programa, ki so si ga za lansko leto zadali v Društvu za varstvo in vzgojo ptic Slavček Beltinci, so uresničili. Taka je splošna ugotovitev z občnega zbora. Na njem so tudi ugotovili, da so ptice čedalje bolj ogrožene, zato jim je treba pomagati, zlasti pa poskrbeti za hrano. Še naprej jim bodo torej nastavljali pogače, postavili bodo več valilnic in tako naprej. Tradicionalna prireditev na Valentinovo pa je že za njimi. Bodo pa letos pripravili še društveno razstavo ptic. Društvo bo tudi spodbudilo sajenje določenih vrst drevja. Predsednik bo še naprej Ivan Maučec. (J. Ž.) ■ NEGOVA - Na območju KS Negova imajo najmanj telefonskih priključkov v Kunovi in sami Negovi. Ker pa naselja vsepovsod niso strnjena, so nekatere domačije bližje tistim krajem, ki spadajo v lenarško občino. Podobno kot v prejšnji letih, bi tudi zdaj nekaj hiš rado dobilo telefonski priključek na centralo v Benediktu, saj je tam treba plačati le 90.000 prispevka (in ne 190.000, kolikor znaša prispevek na območju Telekoma Murska Sobota, a ne bo mogoče, ker tega ne dopuščajo zmogljivosti telefonskih kablov. Z »bližnjico« torej za zdaj ne bo nič, vsem pa ostaja upanje, da bo končno v vsej Sloveniji enotna cena telefonskega priključka. (L, Kr.) ■ KOBILJE - V Kobilju že nekaj časa razpravljajo, kakšne so možnosti za razvoj turizma. Osnovne možnosti ta vas prav gotovo ima: čisto, skoraj še nedotaknjeno okolje; mir. saj je vas oddaljena od vseh večjih mest in prometnic; lov. ribolov, slikovita podoba vasi... Tu pa sc zgodba o kobiJjanskem turizmu konča. Tudi zato, ker razen majhne okrepčevalnice Kobilje nima nobene druge gostinske ponudbe. Kaže pa, da sc bo premaknilo, kajti v srednjeročnem razvoju občine Kobilje načrtujejo širitev vinorodnih območij in ureditev infrastrukture v njih. Že v bližnji prihodnosti naj bi Kobilje dobilo tri vinotoče in gostilno. (S. Fras) ROGAŠOVCI - Čebelarska družina ima 19 članov. Lani so zasadili nekaj medonosnih dreves, izvedli očiščevalno akcijo, imeli srečanje čcbclaijev pa tudi izobraževali so se. To pa je nujno, saj 400 čebeljih družin, kolikor jih imajo, zahteva strokovno delo. Tako je treba ravnati tudi pri zaščiti pred boleznimi. Na rogašovskem območju pridobijo največ cvetličnega in kostanjevega medu. Spdbu-dno je, da se prebuja tudi podmladek, saj na rogašovski šoli čedalje uspešneje deluje čebelarski krožek, ki ga vodi nekdanji ravnatelj, zdaj pa upokojenec in čebelar Geza KiSfalvi. Mladi čebelarji bodo v sodelovanju s starimi postavili nov čebelnjak. Nekaj čebeljih družin naj bi jim podarila tudi zveza čebelarskih društev Murska Sobota. (J. Ž.) ■ MORAVSKE TOPLICE - Lani so v Zdravilišču Moravske Toplice našteli 455.853 kopalcev, od tega je bila polovica domačih. Letos si bodo prizadevali, da bo kopališče obiskalo pol milijona kopalcev. Računajo seveda tudi na dober obisk gostov, ki tam tudi prenočijo. Povprečna doba bivanja se. kar je seveda spodbudno, povečuje. Lani je bila 4,9 dneva. Najdlje so se gostje zadrževali (5,6 dneva) v hotelu Termal. (G. G.) energijskega potenciala reke Mure, analiza nove daljnovodne povezave Slovenije in Madžarske z vidika potrebe po električni energiji in izkoriščanja geotermalne energije v Pomurju. Prav tako gre za oživitev opuščenega vodnega kanala v Apaški dolini, ureditev kolesarskih poti v Pomurju, za skladen regionalni razvoj, prihodnost Pomurja kot gospodarske in kmetijske regije ter za vlogo Pomurja v Republiki Sloveniji in mednarodni strategiji naše države. Delo pri strokovnih podlagah bo usklajeval Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor v sodelovanju z Družbo za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote. V ta n j bi ustanovili medresot^# za usklajevanje načrto j Ime porabe prostora tO dobrin v povodju bo imel stalni stik s občinskih svetov ib sveta. Ta medresorski pripravil tudi progr®*^/ in vsebinske okvire podlag za sprememh* tve prostorskih ročnega in srednjeroe Republike Sloveniji' izvedbene akte ter spf dopolnitve dolgor°^'”(^* 18 pomurskih občib-slišni, se doslej edin6_^ Beltinci ne strinja s P* jjvl traso avtoceste na ® > Puconci Denar za odlagališč^' Občina Puconci in KS Puconci sta v zadnjem ganizirali več pogovorov z župani prejšnje Občioč^^i^ Sobota glede ustreznega nadomestila oziroma škodo v okolju in nevarnost za okolje zaradi odide komunalnih odpadkov v Puconcih. spričo negativnih učinkov te deponije na okolje in tudi upravičenosti do ustreznega nadomestila za povzročeno škodo ter dolgoročnih posledic na okolje je Občina Puconci postavila zahtevek v višini 150.000 nemških mark letno, ki naj bi jih plačevali uporabniki te deponije. Stroški tega nadomestila bi sc zaračunavali v ceni storitve odvoza odpadkov. V ta namen je Občina Puconci sku- — paj s podjetjem cher Komunala odlok, po katcreiti b mezna gospodinjstva la 5 odstotkov od odvoza odpadkov, jjj*" (zabojniSki odvoz) P* stotni delež, j!* Na ta način bi t!'! dolgoročno reševali P’ - -7 n* odvažanja odpadko* no odlagališče. 17 1hl ji Srečanje na vasi Tista, ki se je iz naših krajev jjff k*. 9»' .r ff 4; zamerila d* d (J' »F* f* »P.' 1^1 ((>1 e)* li' I K Ji ”«1 ) H f Z. Majdo Koren iz Bratonec sem se kanil da bi kaj zvedel o njenem ve-vendar ima zgodba širše razsežnosti. H tatauno v Beltlnlu, Tam jebllaročja pletilnice in i dlrek* Mtm M Je sprva še kar razu-®*1>, zato Jg ie svojačas celo do-da je imela zunaj delovne-tsissa neke vrste popoldansko “brt. Potem so se na Beltinko križi in težave, ljudje so postali iivtni in tsiko naprej. Na ^^^kanje na delo je morala tudi P^efil^ tehnica Mt^da, znova pa so jo poklicali dan kakor si w *•»- . oan prej, ««s®t si je bBa veliko pred brto ««411» družinski do?«' Sl» je na dopust w H delavsko knU«*'- riAni »Sl žimaj •»s lindobi-‘®«tp2IC0. »Iz kolektiva sem odšla P® I šAetnem delu - avgusta 1992 -1. januarja 1993, leta sem postala zasebna dejavnostjo vezenje in Izkušnje iz tovarne šuMadopoinilnega d-.« »o no še kako prav prišle in uspešno sem staitala,« mi je oov*'*’*" ko sem jo r ' M obiskal ktabjncih. z pleteiyc. ‘ in prej-‘®KadeIasomi sredi — Jč povedala, Ptejšnjega ted- sem se Več ^^•»Uišča i, V letošnjem letu k vrednost točke za izra-« tun nadomestila za up<> 1 rabo stavbnega 1 ta na območju Mestne občine Murska Sobota i 0,06 tolarja V primerja-\ X l^om 1994 je vred- v nosi'točke povišana za A 70 odstotkov (prej 0,05 f STT), Dokler ne bo do-kontno rešen status skla-I da stavbnih zemljišč in \ tudi ustrezno prilagojen \\ občinski odlok, bo vršt-\ "O točke ta izračun na-j domestlla ta uporabo \\ stavbnega zemljišča uy-'1 lotal svet mestne obči-\ ne. S,^^OVCI bo do- MJ Kaj bi se človek kregal z direktorji, ko pa je lahko sam svoj - direktor in delavec. Samostojna je že poldrugo leto tudi Majda Koren. tudi z njenim možem Janezom, ki je prav tako pletilski tehnik. Nazadnje je delal v Kobiteksu v Kobilju, zdaj pa je čaka na zanesljivejše delo. »Včasih sva se zaskrbljena pogovarjala, kaj bo, če bi kateri dobil odpoved, potem pa sva jo skoraj oba hkrati,« je nadaljevala. »Pa nič zato, nekako Še shajamo, le napredovati ne moremo.« Majda Koren je zdaj predvsem strojna vezilja. V sicer tesnem prostoru sem »odkril« stroj, Id ima v zaporedju nekaj deset centimetrov šest glav, ki so podobne šivalnemu stroju, na ploskvi pod njimi pa je neke vrste okvir, na katerega se pritrdijo obročki, v katere se napne platno. Vse to sc premika v skladu s taktom, ki ga mehanizmu »narekujejo« luknjičaste kartice. Te so program za izdelavo določene vezenine. Izdelati je mogoče marsikaj, vse pa je odvisno od programa luknjičastih kartic. Stroj sicer ni nov, a malokdo ve; da ga imamo v Prekmurju, saj so nevedneži romali predvsem v Šenkovec pri Ča- kovcu in tam dali izdelovati priložnostne ali redne našitke. Zdaj seveda ni treba več tja. Majda in Janez sta mi pokazala nekaj vzorcev vezenih prtov, prtičkov in našitkov. Posebej sta bila ponosna na našitke - simbole posameznih slovenskih vojaških enot. Našitkov, kjer so posamezne barve »goste«, ni težko izdelati, natančnost pa je potrebna, kjer se posamezne barve, na primer ptujskega kurenta, prepletajo. Sicer pa sama izdelava našitka ali kake druge originalne vezenine ni draga, ni pa poceni izdelava luknjičastih kartic. Cena teh je odvisna od števila potrebnih vbodov. Seveda je mogoče naročiti tudi našitke z znaki in imeni firm, društev, obrtnikov ,„ Vse to lahko strojno izvezejo ne le na našitke, ki se potem prišijejo na obleko, kapo ali na kaj drugega, ampak tudi neposredno na oblačila. Niti za vezenje so živih in trdnih barv, zato ne zblede, kakor se sicer dogaja s tiskanimi našitki oziroma napisi. To, da seje Majda Koren, ki se je svojčas zamerila nekemu direktorju, »vrgla« na našitke, pa še ne pomeni, da zanemarja klasično vezene (po prekmursko: »našivavanje«), saj temu posveča enako pozornost, vsekakor pa pred veliko nočjo, ko v cerkev k žegnanju ne moreš nesti dobrot, ne da bi jih pokril z vezenim prtičkom. Dobro gredo taki izdelki v promet tudi za božič in novo leto, saj so ob rožicah in drugih motivih izvezene tudi dobre želje. Bi se pa naša znanka hudo izneverila prvotnemu delu, ko bi povsem opustila strojno pletenje. Na nedavnem plesu obrtnikov so manekenke na modni reviji prikazale tudi nekaj njenih unikatov. Ne na plesu, ampak zdaj v obratovalnici sem si jih še sam ogledal, potipal. To mi je bilo dovoljeno, saj ni bilo manekenk. S, SOBOČAN Rušitev Kučanove in Borakove hiše Kot kaže, bodo v Murski Soboti vendarle prišli do konca dvema problemoma, ki že nekaj časa povzročata nejevoljo ljudi, saj kazita podobo mesta. p« hitrem postopku naj bi odstranili Kučanovo hišo z delavnica v Zvezni ulici, ki je pravcata sramota mestnega jedra. V njeni bližini se namreč nabirajo številne smeti, postala pa je tudi javno stranišče. Kot smo lahko zvedeli, bodo omenjeno zgradbo porušili takoj, ko bodo iz nje pod strokovnim nadzorom delavcev srednje tehniške Šole iz Murske Sobote preselili v rakičanski grad orodne stroje iz delavnice (transmisije s kolesi, jermenicami, jermeni, ležaji in osmi, ki so pritrjeni pod stropom delavnice, velika stružnica iz leta 1890 s skobeljnim strojem, vzmetno kladivo, ki stoji ob tej stružnici, stroj za rezkanje utorov v valje valjčnih mlinov, mala stružnica češke izdelave, vertikalni stebrni vrtalni stroj, veliko kovaško ognjišče, stara električna napeljava za pogon transmisije in delovne miie, star meh za vpihovanje zraka v ognjišče) ter izvirni dimnik in železni zračnik, kjer bodo ustrezno shranjeni. Kučanova hiša jc z vidika tehniške de- diščine nepomembna, sklep o njeni porušitvi pa je že sprejet. Hkrati bodo poskušali ohraniti staro gli-cinijo na sedanji lokaciji, v skrajnem primeru pa bi jo zasadili ob južni strani soboškega gradu. Prav tako se bo porušila hiša družine Borak v Stari ulici v Murski Soboti, ki je že na pol pogorela. Lastnik se dolgo časa sploh ni želel pogovarjati o izselitvi, končno pa je vendarle pristal, da se kmalu preseli v že zgrajeno hišo, vendar pod pogojem, da občina dodatno financira gradnjo hlevov. Imajo namreč živino, ki jo želijo preseliti na novo lokacijo, O tem bodo pripravili celostno poročilo občinski upravni organi, saj ima Anton Borak status kmeta. Od občine pa jc v preteklosti že dobil nekaj denarja za gradbeno jamo, Ker obstaja bojazen, da bo do težav prišlo tudi na novi lokaciji, saj se sosedi že pritožujejo, naj bi občinski upravni organi ugotovili Se druge črne točke v Murski Soboti, MILAN JERŠE Kdaj bo praznik mestne občine? v javnosti se že nekaj časa pojavljajo različna mnenja o prazniku Mestne občine Murska Sobota. Navsezadnje so celo Ulico 17. tdttobra - ta datum, ki spominja na revolucionarne do-[ godke iz leta 1944, so doslej slavili kot praznik prejšnje soboške občine - preimenovali v Sodno ulico. Poleg ohranitve sedanjega datuma pa so se v mestnem svetu oblikovali še dodatni predlogi in pobude za mestni praznik. Po enem od predlogov naj bi bit praznik mestne občine 10. marca. Tega dne leta 1476 je namreč rodbina Szechy podelila mestne pravice naselju Belmura oziroma današnji Murski Soboti. Morda pa bi bil primernejši 6. avgust, saj je leta 1479 ogrski kralj Matija Korvin na prošnjo Nikolaja Szechyja na ta dan podelil naselju Belmura sejemske pravice? V takratni kraljevski odredbi je bilo prvič omenjeno, da je Belmura mestna naselbina. Kot možni datum za mestni praznik navajajo še dan odcepitve Prekmurja in dan republike Vilmoša Tkalca ob koncu prve svetovne vojne. Potemtakem mestni svet ne čaka nič kaj lahka naloga, da skupno s člani komisije za pripravo sututa mestne občine in poslovnika o delu mestnega sveta pripravi najustreznejši sklep o prihodnjem prazniku mestne občine Murska Sobota. Sicer pa je dokončna odločitev prepuščena mestnemu svetu. M. JERŠE Gradijo rezervoarje Za shranjevanje nafte in naftnih derivatov potrebujejo v podjetju Nafta Lendava kar precej prostora. Skoraj vsako drugo leto gradijo nove rczervoaije. Letos bodo zgradili dva 5000- kubična, stala pa bosta 200 milijonov tolarjev. Večino del so zaupali domačim delavcem v strojnem sektorju podjetja. Premer enega rezervoarja je 24,5 metra, višina pa 13 metrov.V podjetju Nafta Lendava imajo pri gradnji takih objektov že veliko izkušenj, saj so jih v preteklosti zgradili že nekaj deset in vsi so se dobro obnesli. V takšne rezervoaije običajno shranijo surovo nafto ali naftne derivate, ki jih proizvavjajo samo v rafineriji in tovarni metanola ali formaldehida. Jani Seminar o varnosti pri delu v Lendavi Pred nedavnim so se v Lendavi kot gostje podjetja Nafta zbrali slovensid strokavniaki za varstvo pri delu in varovanje okolja. V strokovnem delu seminarja so razpravljali o varstvu pri delu in okolju v podjetjih kemijskopredeiovalne industrije, obravnavali ukrepe za zmanjšanje nesreč pri delu in problematiko rabljenih olj ter obdelave le-teh pri viru. Se posebno pri največjih porabnikih. Govorili so tudi o nevarnostih za okolje in možnosti sanacij kontaminiranega terena ter o načinih dajanja prve pomoči poškodovancem. Po seminarju so si gostje ogledali objekte lendavske petrokemične industrije. Prihodnji seminar bo v podjetju Kemiplas v Kopru. Jani O problemu Cankarjeve ulice tudi mestni svet Za odpravo problema zaradi prevelikega tovornega prometa po Cankarjevi ulici v Murski Soboti se je zelo angažiral tudi mestni svet. obenem zbnni gasilsketa lanskega itoveljltva v n^iobč n ^2tino dokaj delavni, lini w ** ŽenskaT kjer so se člunl dobro odrte*'’'' desetina, dhje letr.^^n^t’^ 'OO-letnico društva, , - ^kem domi drugim p<’pravtli streho na v _ _ l *nimi ap^aii^^^G^G občamjni prikazali ravnanje ga turističnega - ., ^amštvo 'Negova - Ivanjci si usUnovili Tunstičn ''^kega ^vanjci. Za predsednika #o izvolili ® Lončarita, ki je povedal »Med Ijud«'^1 trstično dejavnost, inumo srečo, ker n Prepričan sem, da bomo privabili jj, ®egov^egj obetamo od ponovne oživitve Negovskega je Ih*«- ki jo bodo praznovali priho- razvoja v kr^mih skupno- vrelce, kjer so si svojčas ljudje natakali nn.« (L kiredili bomo tudi nesn*'* ov--■ *■ Itr ? ^‘‘di pešpot skozi to slikovito pokraji- Materinski dan na Meleh Materinski dan stno na Meleh nadvse lepo proslavili. Naši pridni gasilci (možje In fantje) so organizirali srečelov in pogostitev, kulturniki pa lep in zani^v program. Nastopila je domača folklorna skupina, ki jo vodiTonč Kokol. Zaplesali so plese Prlekije in Prekmurja. Slišali smo zborček, ki je zapel Pozdrav pomladi. Tudi zaplesati so. Janja in Martina sta z občutkom za ritem izvedli lehnoples. Deklamirali so naši srednješolci in naši otroci, stari od treh let naprej. Klavdija Paldauf jc pripravila sprehod po davni in že odmikajoči se sedanjosti naše vasi. Prijetno nas je presenetila naša mlada obrtni ca Sabina Sabotin z revijo frizur. Pri nas doma za male in velike - tako naj bi bilo ime reviji - sta se najmlajši frfcljici, menda 3- ali 4-letni, predstavili na odru kar v kavalirjevem naročju. Tako nisi vedel, kaj naj gledaš; glavici z »mašnički« ali njegovo lepo urejeno frizuro. Prišel je tudi župan Gornje Radgone in naš sovaščan Miha Vodenik. Bili smo ga veseli. Vsem, ki ste sodelovali pri pripravi materialnih in kulturnih dobrin, malo pozno, vendar iz srca prisrčna hvala! UDELEŽENCI PROSLAVE Po podatkih iz leta 1994 je dnevno peljalo po tej ulici 460 tovor-njakov, februarja letos pa že 491. Skozi mesto Murska Sobota pa je v letu 1994 peljalo 166,479 tovontjakov. Da bi čimprej odpravili velike probleme, na katere že nekaj Časa opozarjajo stanovalci Cankarjeve ulice, je mestni svet sprejel vrsto sklepov. Tako so ministrstvu za promet in zveze kot investitorju del na odseku magistrale M 10, torej križišču Cankarjeve in Gregorčičeve ulice v Murski Soboti, posredovali zahtevo, naj izvajalec del nemudoma odpravi pomanjkljivosti, Ker je jašek višji od cestišča, vsak tovornjak, ki pelje mimo, udari obenj, kar kali noči počitek stanovalcev. Omenjeno ministrstvo naj bi čimprej končalo postopek javnega razpisa in začelo montažo semaforjev v križišču Cankarjeve in Gregorčičeve ulice, pri čemer naj bi se semaforji ponoči izklapljali. Hkrati naj bi proučili možnost postavitve semaforja pri drugi osemletki v Murski Soboti, ki stoji tik ob Cankarjevi ulici. Mestni svet prav tako zahteva, da prometna policija strogo nadzira promet na cesti M 10, na odseku Cankarjeve ulice v Murski Soboti, predvsem pa poostri nadzor nad upoštevanjem dovoljenih hitrosti v prometu. Prouči naj sc tudi možnost postavitve talnih ovir za upočasnitev prometa ter še omejitev hitrosti prometa ob konicah delovnega časa. Mestni svet zahteva tudi pogovor s predstavniki ministrstva za promet in zveze, na katerem bodo predstavili probleme prevelikega tovornega prometa po mestni Cankarjevi ulici. V tej zvezi naj bi takoj začeli načrtovati obvoznico za mesto Murska Sobota, proučili naj bi preusmeritev tovornega prometa v nočnem času in ugotovili, kako se lotiti ocenitve škode - tako posredne kot neposredne - na objektih ob Cankarjevi ulici, predvsem na stanovanjskih hišah. MILAN JERŠE Vestalk z vami in za vas! 18 vestnik, 27. apritoj^ odsevi mladosti Projekt Toleranca Osnovna šola Sveti Jurij, katero obiskujem, je pobratena s šolama v Neuhausu v Avstriji in Monoštru (Arany Janos Alt) na Madžarskem. Pred kratkim smo izvedli skupen projekt z naslovom Toleranca, V njem je sodelovalo po 12 mladih članov Rdečega križa iz vseh treh držav, glavna tema pa je bila Mi in naši sosedje. Ko sem zvedela, da bom tudi jaz sodelovala v projektu, sem bila vesela. Najprej smo imeli pogovor z učiteljico Suzano o toleranci. Meni pomeni ta beseda prijateljstvo, spoštovanje, upoštevanje drugih, drugačnih ... Za medsebojna srečanja vseh treh skupin smo dobili trenirke, ki nam jih je podarilo podjetje Pletilstvo Prosenjakovci, in majice, s katerimi nas je opremil Boutique Kisilak. Najprej smo sc zbrali v Neuhausu. Razdelili smo sc v 6 skupin. V vsaki sta bila po 2 učenca iz vsake države. Ce se nismo razumeli, smo si pomagali tudi z rokami, Delali smo zgibanke, se naučili lepo pesmico o miru v nemščini, iskali besede, ki so enake v vseh treh jezikih, in se naučili nov ples. Naslednjič smo se zbrali na Madžarskem. Tam so mi bile še posebno všeč športne igre in tudi čardaš smo se naučili plesati. Sklepno srečanje pa je bilo na naši šoU. Na otvoritvi se je zbralo precej gostov. Dobili smo srčke, na katere smo napisali svoja imena in naslove. Nato smo si srčke zamenjab in si zapisali naslove drugih učencev. Potem smo delali zgibanke - spomladansko cvetje, metulje in klovne - ter oblikovali iz gline. Po kosilu smo se naučili pesmico v slovenščini, ki je delala posebno Madžarom veliko težav. Srečanje smo sklenili s plesom, v katerem smo vsi uživali. Slovo od novih prijateljev je bilo težko. Ko so odhajali, smo jim dolgo mahali. Ti trije dnevi so bili lepi, zato se jih bom dolgo spominjala. Spoznala sem nove prijatelje, s katerimi si bom dopisovala. Projekt, v katerem smo sodelovali, je v nas zbudil prijateljstvo, spoštovanje in razumevanje drugih. '1 PETRA REP. 5 a OS Sveti Jurij Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Prejšnjič smo vas spraševali, če veste, kje je bila zadnja predaja nemške armade na evropskih tleh. Prav ste imeli tisti, ki ste napisali, daje bilo to 15. maja 1945 v Topolšici, Nagrado pa bo prejel MITJA PETERKA iz Beltince (Partizanska ulica 18), Čestitamo! KUPON št. 33 - ALI VESTE Ali veste, za koga pravimo, da je siva eminenca? Odgovore pošljite na naš naslov (Uredništvo VESTNIKA, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota) najkasneje do 3. maja. l 1 ( '^^Krv .^TTixjzTrvij£lflL —— H ■i' 'M 12 Ujeli smo krta Na vrtu je živel krt, ki je naredil vsak dan več kupčkov zemlje. Bilje mlad, delaven, a škodljiv za naše pridelke, saj jih je skoraj vse pojedel ali izruval. Ker je bil torej škodljivec, mu je očka nekega dne nastavil past. Ko smo drugi dan šli pogledat, ali smo ga ujeti, smo videli, da je krt past zakopal, zato smo bili naj še bolj jezni. Očka mu je znova nastavil past. In končno se je ujel. To je naznanil psiček Piko, in sicer tako, da je tajal in stekel na vrt, sc vrnil in to ponavljal toliko časa, dokler očka ni opazil, da mu Piko hoče nekaj povedati. Ko sem tudi jaz videla ujetega krta, mi je bilo žal, saj je tako cvilil. Ampak očka je rekel, da bi nam uničil vse pridelke na vrtu, če ga ne bi ujeli. EVELINA KATALINiC, 7. b, OŠ Bakovci Naš kraj ,J J t ) J « 3icy& Živim v okolici Svete Ane v Slovenskih goricah, Tam so zgradili cerkev in po njej je dobil naš kraj ime. Sestavljajo ga manjši zaselki. Skozi največjega teče reka Ščavnica. Jaz živim v zaselku, ki sc imenuje Krivi vrh, V njem je osem hiš. Zraven naše domačije je gozd. Zrak je zelo čist, ker v okolici ni nobene tovarne. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom. Meni je naš kraj zelo všeč, ker hiše niso tako skupaj kot v kakšnem mestu. Otroci sc lahko svobodno gibljemo. S Svete Ane pa je tudi lep razgled po okolici. JANJA TLAKAR, 3. b OS Sveta Ana Prazniki in običaji Zima je minila in prišla je pomlad. Razne cvetice že cvetijo, drevesa so ozelenela, živali so se prebudile in ptice selivke so se vrnile. Prišli pa so tudi prazniki. 9. aprila je bila cvetna nedelja. Takrat smo nesli v cerkev prcsmecc, ki jih je duhovnik blagoslovil. Doma pa smo jih zataknili za strešni tram, jih vrgli na streho ali na polje, da bi nas varovali pred ognjem in točo ter da bi polje dobro obrodilo, 15. aprila je bila velika noč. Takrat pobarvamo jajca, da dobimo pisanke ali remenice. V cerkev ali k bližnjemu križu pa nesemo blagoslavljat velikonočne jedi. Nekateri dajo blagoslovljen kruh mdi domačim živalim, da bi bile zdrave. Na velikonočni ponedeljek si otroci izmenjujemo pisanke. To so lepi prazniki, ki omogočajo nam, otrokom, veliko veselja. ZINKA VORSIČ, 5, raz, (Novinarski krožek), OŠ Mala Nedelja Nekoč od setve do Ji . Če so sejali pšenic« “ njivo prej trikrat orali), da so uničili P setvijo so jo povaljali in^ b ob pomoči dveh krav. T so s kravami. Takoj li, so njivo spet pobran^ grude pa so potolkli ž -Tudi konec njive so li in naredili rob, ki jčW odpoti,Stemjehilasste na. Po zimi, ko se je so nastavljali v mišje luM j da miši ne bi naredile škode, Škopiva proti poznali, ampak so pšen^ * opleli, tako da so ves vali ab izrezali. Do žeri^ ■ še s srpi očistile vse meje vami, ki so porasle s SIMON 05 (P. S.: Iz projektne«”^ Ljubi kruhek) Novice od tu... Srbska skupina Ribja čorba, ki je bila nekoč v Sloveniji zelo popularna in je verjetno še, a jc ob razpadu Jugoslavije zaradi negativnih izjav o Sloveniji in Slovencih (dunajski kočijaši in podobno) izgubila precej oboževalcev, je izdala ploščo z naslovom Zbogom, Srbijo. Plošča je izšla tudi pri slovenski založbi -Megaton in se že dobi v nekaterih trgovinah. Lestvica Mursko-morski val sreda, 19, 4. 1995 1, Sandi: Kad srce kaže da 2. Bumerang: Čuča dance 3. Silva: Hajde izgorimo 4. Stavros: Diamanti 5. Srebrna krila: Šta če mi oči te Predlog: Alen Vitasovič : Ne moren bež rje Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER nien Uitnsovič Katice, ki so zaslovele s sodelovanjem na plošči Magnifica in pomagale pri plošči Zorana Predina, bodo maja izdale svojo prvo samostojno ploščo. Za letošnje leto načrtujejo številne nastope in udeležbo na etnofestiva-Uh po Evropi. vsem starih, ki so nekoč bili tam zelo popularni. Med potniki so že stari albumi skupine Buldožer, Lačni Franz, Miladojke Vouneed, Anje Rupel in Magni-fica. ?©1 k r Z T Hb morBn bež Na hrvaški glasbeni sceni je lansko leto vzniknila nov^* Vitasovič, katerega so različni medjo izbrali za največji Pa da ne bo kdo pomislil, da je kar tako Čez noč prišel Začelje že pred 15 leti, ko je pel in nastopal po različnih b«^* maijših zabavah, tudi v t " ‘ " . j-i- tišini. Rezultati njegovega deh , imi skladbami pojavna tudi na ‘ sedaj. Pogosto sc s svojimi skladbami pojavlja tudi na „ dijskih postajah. Gotovo pa vam je prišlo v ušesa zaiud**. narečje, v katerem poje. . Nima svoje stalne skupine, na koncertih pa ga sprernlj® y iz Pulja Superfree. Da bi šel na turnejo, nc razmišlja, Jii** .jr nastopal tam, kamor ga bodo povabili. Vabijo pa ga kaf bi bilo po njegovem, bi bil nenehno na odru in pel Naj lepše, kar lahko doživiš, je, da vidiš, kako ljudje n*- Š1 srni, tudi tisti, ki sicer nc govorijo čakavsko. Najotožncjši ne kariere pa je po koncertu, ko ostane sam v sobi, ko S® vpraša, kdo je, kaj dela, kako se počuti „. I ... in tam Hrvaški mediji so sc na veliko razpisali o tem. da se bodo lahko plošče, izdane v Sloveniji, znova kupile na njihovem tržišču. Diskografska hiša Dallas je prevzela distribucijo Helidonovih projektov. Tako bodo lahkto tudi Hrvati sedaj kupili plošče slovenskih glasbenikov, novih in pred- David Bowie, ki je v glasbi naredil skoraj vse, seje poskusil še kot umetnik in v londonski galeriji odprl razstavo slik, kipov in EtinaB leaB ■t ’ 1 n. ■ fe-jp 3X1 AUDIO-VIDEO-CD V'n /Mshop 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 'J l J ^--- I. I li fotografij zidnih risb. Razstavljena dela so nastala v obdobju med leti 1975 do 1995, kako so njegova dela sprejeli kritiki, pa ne poročajo. Glasbena uganka , Čeprav so nekatere uspešnice skupine Eurythmics stare že kar , nekaj let. jih poznata tudi Filip in Nina Sukič, Kopitarjeva ulica 21a, 69000 Murska Sobota. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop iz Murske Sobote, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke, ki se glasi: Kupon št. 9 Kateri je drugi hit skupine Rednex? Odgovor:___________________________________ Odgovore s kupončkom pošljite na dopisnici do S. maja na naš : naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota, I 'I II ll« I :afa. pa je dr-jgafen, ljubi 'jmiriems življenje in svoje si, da bi lahko kot nekdaj prišel v »kafič«. si naročil piF'" . -1 i>i, ua Ul raukv iickudj puzivk v uaiLrii^n H • jf pokadil kakšno cigatcro, Rad bi bil več časa s svojo družino dekletom.Vendar tega že davno ni več, neprestano oboževalke, pa tudi prijatelji in znanci si neprestano mi popije kozarček. Pravi, da je zelo občutljiv, da ga hiti® in da je zaradi vsega tega dobil rano na želodcu. m ua jc zafaOi vsega icga uodii rano na zcjoavu* Njegove pesmi pa so odsev njegovega življenja, so njeg«'** a zgodba in tudi najbolj popularno skladbo Nc morem til svojemu dekletu. Želel sije, da bi se njegova skladba sbšala na radiu in potem lahko umre. Obrnilo pa sejep«^* in Alcn jc vedno bolj in bolj popularen. Obenem pa sto, kar čuti in kar ima rad, in da je glasba tista, brez kale gel živeti. Nečemu pa se v življenju moraš odpovedati* 27. aprila 1995 79 'at £Z Panonka boj za oblast pisma, mnenja, stališča... ^^f^anonkag. Franca Vratarica Je bila, da y‘^’^’ah}n o zadrugah tii,7t ...,.4____ o zadrugah, ki v 71. členu določa, da obstoječe zadruge svojo onaiiht,,. r /1. cienu aoioca, aaoostotece ] ‘ do JO. junija 1992, In da se po njem referendumu 14. 6. 1992 o< ravna. !l(j u,L referendumu J4. 6. 2992 odločili, da iz 6 * ii ^^raostojnih zadrug. Dolžnost direktorja g. Vratarica Je e tU o, J^J7 Annrivnr viBtAMa aJtamia tm yj.n Jjvi ■'"« ww) ” ** ^^22 pripurvi bilanco, da razdeli premoženje in tudidolgo-tlttda! zadruge, zlasti ker je gosMd oziroma tovariš Vrata- I ““"V Panonki več lo i,.,_______... i'>^ Harfo; rL,„ nerjegospoa oziroma loruris rruuo poinočjo panjske ki^ižice, a Je ime! pač l^ije podpisal s KZ Lendava dogovor. ■ - - fon ajde in jo izvozil na Nizozemsko po 53-55 din ^udžarske uvozil in vrnil ajdo KZ Lendava, in sicer po 165 !-gube. Vso to manipulacijo Je hotel g. 7 ^nki) se ie Semenarstvo. Direktor Semenarstva g. inž. Viktor 14 ‘'^tkega član ZK, ga Je tovarii VratariČ kot Član ' ^'ju 2937 ^deja ZK M. Sobota zamenjal. Je zapisano v Mladini št. 215. i' takrat razdelil premoženje in dolgove, bi imela danes ^ftidar^^ nesposobni razpadli, tako kot je to v tržnem 53, ■ ‘^'tfgače. ZapustilJe Panonko f anarhiji in odšel med ■ dabil kar precej nepovratnih sre- ith'''inor, ToA^' tako je naredil namakalne naprave, da bi postal kntei; (n Fi niti eno leto. Vrnit se je nazaj na Panonko, da bi 'R^^kntei. ™' —-• ”• 'i<« emneio. . ■ ,< direktor. ' ' ^li od *’ /n jtJii;'«;; delež, da bi z nami manipulirali, ’ svojec. flam delil g. VratariČ, pač pa da bi živeli od J ^PMarstv^ koten pa sp na Panonki razvrednotili. V tržnem go- ilo So _ ‘^^^ukonitosti, kjer npr. 25 kg težak tekač (pujsek) sta-kunci bekona, na Panonki pa 25 do 39 %, zato k nam krajev, ki plačajo 35 do 40 %, in ker nimajo težav z ' ^^^ftiostnih fuzložiti kmetom, kam Je izginilo 600 milijonov din t' fCatcri/i ft/ftf nnr/.ftitf nrdfdisdfdiniic f/nr/ivBPiZii PMihnrdJ „ f, ■ - katerih piše prejšnji predsednik upravnega odbora 'trti Franko in prav tako g. Inž. Banko je o tem veČJvatspre- odvzeta ustavna pravica do solidarnostnih nesreča, ko jim Je toča pobrala ves ^^^lurnano. barht!^"^^ doletela nesreča, solidarnostno pomoč, je skraj--iilf s„^^^'**naveč in^. F^avni državi velja za hujše kaznivo dejanje. li # kjer te akcijah, koJe ljudi doletela nesreče, od Skojga iffli v skrbelo za slehernega Človeka. Pri nas pa le za n/ 1C1 vztrajal, ntd pomoč dob(io tisti, ki so imeli ško-me zaprli, toliko so me preganjali zlasti člani ZK. Čutim te, narkoman, ko si z iglo v roki Iščeš pot f globino užitkov. Le-ti se kaj hitro spreminjajo in so boleči takrat, kadar si sam, brez nje, ki ti pomaga živeti. Kolikokrat so ti f šoli učitelji govorili, da se izogibaj te nevarne razvade, kolikokrat so te starši prositi, da ostani doma. Vedno si odhajal in puščal F dvomih svoje najdražje, ki so upali tn na koncu tudi slepo verjeli, da njihov otrok ni to, kar drugi govorijo, da Je. Prepoznam te, ko takole blodiš f okolici in iščeš utehe f cigaretnem dimu. Tvoje oči so motne, izdajajo te tvoja hoja in nejasne besede. Človeku, ki vas pozna, ne moreš uiti. Vendar smo mi ljudje takšni, da razumemo vse samo takrat, ko je že prepozno. Sam vem in tudi ti veš, ki pravkar prižigaš cigareto, da Je nekje f bližnji prihodnosti zate cesta, ki se konča s prepadom. Počasi se Ji bližaš, počasi, a zanesljivo. Kaj naj naredim, da te speljem na stransko pot, ti pokažem lepote narave, življenje v sreči, družinsko radost in mladost, ki pelje v življenje in ne f konec. A sploh veš, kaj Je konec življenja? St že videl mrtvega človeka? Mrtev človek je mrzel, ko se ga dotakneš. Ničesar ne občuti, enostavno ga"ni, ne obstoja več za nikogar. Verjetno si tega ne želiš? Ti si narkoman tn to si priznaj. Nikar se ne boj pogovora s človekom, ki ti hoče dobro. Namesto da bi se s prijatelji zabavat v diskotekah, s kolegi brcal na igrišču, iščeš samotne prostore. Iger te nihče ne vidi, kjer nikogar ne poznaš. Pozabljaš na letne Čase, življenje postaja mora, pozabljaš na tiste, ki te imajo radi. Odrekaš pomoč, iščeš izgovore, bojiš se teme, sence so ljudje, ki si jim dolžan. Ne maraš za ljubezen in zanjo tudi nisi sposoben. Čeprav nekoga moraš imeti rad, kot pravi Minatti, ti imaš najraje omamo prahu in dima. To so tvoji prijateDi, ki te držijo pokonci. A kako dolgo Še? Si se kdaj vprašal kie se vse skupaj konča. Nekaj trenutkov sreče zamenjuješ s tem, čemur Jaz pravim pravo življenje. Velikoje na svetu (Judi, ki trpijo in še večjih bo. Ampak vedi, da eni trpijo zato, ker Jim Je to pač usojeno. Tebi, dragi moj sočlovek, pa to ni potrebno. Zakaj siliš f to, iz česar ponavadi ni poti? Zakaj ne poslušaš in verjameš nam, ki te želimo rešiti teh pasti, f katere stopaš In se ti iz njih uspe lu tn tam tudi rešiti? Še vedno so se tn se bodo našli takšni, ki razumejo iežave drugih. Ni Jih malo in nanje se obrni. Verjemi, morda Jih bo potrebno tudi poiskati, a ko Jih boš srečal, boš srečen. To je ves smisel človekovega Življenja: da si srečen in da znaš srečo deliti tudi z drugimi. Prosim, pusti utvare, da te ljudje ne marajo. Nikar sam sebe je prepričuj, da sl izrodek človeštva. Si to, kar si, in tudi takšnim Je potrebno pomagati. Predvsem pa moraš znati pomoč sprejemati, kar seveda ni tako lahko, predvsem ne zate, kt si f teh trenutkih človek obupa in žalosti. Imam predlog Najdi st prijatelja! A je to res tako težko ? Kaj pa prijateljico ? Morda Jo že imaš, a ti rabi samo kot dobavitelj in vaba za druge? Poslušaj, kaj ti govori oseba, ki ti nekaj pomeni in kt Ji d nekaj pomeniš. Razumi, da ti želi pomagati, sprejmi njeno roko, čuti z njo in lažje ti bo. To ni nič drugega kot golo verovanje F nekaj, kar je dobro. Eni najdejo to v veri, bogu, drugi iščemo srečo f nas samih. Poišči f tej množici ljudi takega, ki enako razume probleme okoli sebe, kot Jih razumeš ti. Reklama v popačeni slovenščini K Vestniku 23. 3. t. I. je novittarka Bentan^ B. Peček obširno opisala v Članku Vsiljevanje v tujem Jeziku na domačem pragu, kako nas s propagandnim materialom v tujem jeziku oblegajo prek naših poštnih nabiralnikov. Poglejmo, kako so upoštevali svarila gornjega članka; dokaj resno tako, da nas vabijo v slovenščini pod naslovom VELINOČNA AKCIJA. Bralec prebere do konca ter se mora Še večkrat vrniti v prvo vrstico in ugibati, kakšnaJe vendar to dobesedno »VELIKONOČNA AKTCIJA« v avstrijski Radgoni (napake povzemite iz priloženega propagandnega vabila). Bralci se upravičeno sprašujemo, ali smo res tako malo vredni in cenjeni, da nas v taki neprimerni in popačeni slovenščini vabijo »na led«. Kdo le in kdaj bo predlagat takim izdajateljem, naJ se vendar ne norčujmo iz nas in iz našega Jezika. Razumem sicer, da je to izdano v mesecu aprilu in lahko povežemo s I. aprilom, ko je temu vsebina Še najbolj primerna. Morda Je vsebina Še povezana z našo mejo z Zahodom, Četudi Slovenci nismo na jugu Balkana. Nekdo se bo moral res odločno zoperstaviti takim »packam«. J. K Še o parkiranju Pišem vam, ker sem pred približno mesecem dni bral »napade stanovalcev Ozke ulice na gostilno Klement in zgradbo Jnteringa, ker gostje parkirajo na tej ulici. Od takrat policisti zelo poostreno nadzorujejo to ulico tn lepijo listke na parkirane avtomobile v tej ulici in njeni okolici. Sedaj pa se sprašujem, ker živim tudi tukaj v bližini, kako to, da policist (v službo prihaja z rdečo lado samaro 1300, reg. št. MS-M9*318j skorajda vsak dan parkira avtomobil na križišču pred blokom na Ulici arhitekta Novaka ali pa tam, kjer parkiranje po »njihovem« in po zakonu ni dovoljeno. Če je to policist prometne policije (z zvezdico na našitku), me zanima, zakaj njemu NIKOL! ne dajo listka zaradi napačnega parkiranja. Ali Je to njihov privilegij, kot imajo privilegije na drugih delovnih mestih (Mura nakup blaga po tovarniški ceni. Tovarna mlečnih izdelkov...). Mnenja sem. da Je ZAKON ZAKON. Če pa je zakon zato, da se krši, potem naj tudi on plača to kazen, ko se policisti (mogoče njegovi podrejeni) vozijo mimo njegovega avtomobila z zaprtimi očmi (Je vožnja z zaprtimi očmi dovoljena?). In če se prav spomnim, so skorajda vsi policisti pred leti podpisali izjave v časopisu o VZORNEM VOZNIKU (vozi le trezen, nikoli vinjen, vedno pripet s pasom, pazi na prehodu za pešce, parkira le na dovoljenih mestih...). Je to vzorni voznik? Pa še privezan se ne pripelje v službo. Gospodu se opravičujem, če sem napadel samo njega tn ne tudi drugih grešnikov s policije, ampak on mi Je padel v oči zaradi uniforme. Mogoče so tudi drugi, ampak on bi moral biti. Če ne zaradi drugega, vsaj zaradi unifor- me zgled drugim udeležencem v prometu. S spoštovanjem, gospod policist, brez zamere! M, H, opravil niti predsednik upravnega odbora KZ M. •L ku ’» Afp A/Z, niiipredsedn, ^5! 6/ predsedniku ni uspelo rešiti osnovne- JI keriPinf ' samostojna, tako kot smo se na referendu- /■r ijr ------------razprav upravnega odbora, brezplodne, saj predsedniku ni uspelo rešiti — letno, ■rZ\^.^.d‘coin |[jf ti’ Oflevn/rt,, "~1'‘ tako stanje najbolj ustrezalo, saj so bile vse seje spet celovita zadruga, pa ne zato, da bi bili kmetje I? spet celovita zadruga, pa ne zato, da bi bili kmetje ■'aJiJ, upniki prišli do denarja, katerega so zaupali . umiram! ERNEST PINTARIČ Šalamenci ntkoliZZ^^^^sestavke na temo o narkomaniji, ven-ki te J in pamet, da bi poskušat najti odgovor na vse sku- 'd ^aio droge? Alt ti je lepše, imaš prijatelje. Pontoe 'Futi, boleči zablodi?Ali ti nista ■ ^^>no ke * ne PflJuteljl in znanci? Kljub temu kličeš na t Morda k! I''. ki živite z nami, ki vas poznamo, a ne ■ p^^^^ sposobni Ftdl priskočili na pomoč, a se bojim, da te I II' st in ,jU^’F‘diti. Lepo ti je, dokler si, dokler obstajaš, dokler S \ ^tare:. ^■•v. Iti »ati ?! Sl I 6 % p* ■ 3 I? r\ -I 5 il Odmev na okroglo mizo o VIZ Prav gotovo Je tema o (ne)laični šoli v sedanjem trenutku ena najbolj aktualnih v Sloveniji. Pojavljajo se različna mnenja, velikokrat tudi ljudi, ki nimajo pregleda Čez celotno stvar, čeprav se s to problematiko tudi »ukvarjajo«. Z zanimanjem sem prebrala povzetek g. Jožeta Graja v Vestniku z dne 23. 3. 1995 o okrogli mizi o vzgojni naravnanosti vrtcev in Šol in ugotovila, da razpravljalcem marsikaj ni Jasno. Zapisane so bile mnoge zanimive misli. Čeprav sama osebno močno dvomim, da imajo vsi udeleženci okrogle mize razčiščene pojme o nekaterih stvareh. Velikokrat se namreč vJavnosti in tudi pri njih pojavlja enačenje dveh popolnoma različnih stvari: verouka in religioznega pouka. Prosim, razčistite si že enkrat za vselej, kakšne Je razlika med njima. Kmalu vas namreč veČ ne bomo Jemali resno, ko boste »strokovno« razpravljali. Verouk je uvajanje v krščanstvo, priprava na sprejem zakramentov, uvaja v molitev, predvsem pa omogoča religiozno izkušnjo. Ta pouk pa nikakor ne more biti strogo znanstven (tudi teo-iogija, theos - Bog logija -veda o, to nikakor ni, če ni izkustva), tako tudi ne more biti pouka o katoliški veri brez vzgoje. Tako otroci preko igre, skupinske dinamike, samostojnega ustvarjanja, spoznavajo veličino in lepoto naše katoliške vere. Religiozni pouk pa daje informacijo o krščanstvu in drugih verstvih, seznanjajo se s krščansko kulturo in etiko, učijo se kritičnega razmišljanja tn se usposabljajo za dialog z drugače mislečimi. Religiozni pouk pomaga pri celostnem oblikovanju človeka, česar pa današnja šota našim otrokom ne omogoča, ampak so obravnavani predvsem kot stroj za sprejemanje informacij in različnega znanja. Pastoralni delavci r Cerkvi se zavzemajo za ohranitev verouka F župnijah (le tam, kjer ni prostora za poučevanje verouka v župniji, priporočajo, da se župnik dogovori s Šolo). Tudi pastoralni delavci tz drugih držav pravijo, da imamo veliko prednost pred drugimi narodi prav zaradi tega, ker smo ohranili verouk f župnijskih okvirih. Tako naj verouk, če Je te mogoče, ostane v Župnijskih prostorih in poučujejo naj ga duhovniki ali pa pastoralni delavci. Nikakor se ne smemo in ne bomo odpovedali verouku F župniji. Nekaj drugegaJe religiozni pouk f šoli. Spoznavati verstva tn začutiti njihovega duha zmore le nekdo, ki intenzivno živi svojo vero in Je o rtjej dobro poučen, to pa gotovo ne more nekdo, ki zagovarja zgolj laično strokovno šoto. Da še nekaj povem o diplomantih Teološke fakultete in nekaterim razpravljalcem na okrogli mizi razčistim pojme. Študentje Teološke fakultete se f desetih semestrih (duhovniki študirajo dvanajst semestrov, torej Še dva več) teološkega študija poglobijo tako v teološke predmete kot tudi f humanistične. Absorbirajo 30 ur nauka in zgodovine nekrščanskih verstev. 90 ur psihologije, 60 ur sociologije religije, 60 ur pedagogike, 60 ur katehetike, 15 ur ekumenizma, 15 ur temeljev dialoga, 15 ur krščanstva f komunikaciji ...Še nekaj je takih in podobnih predmetov, in če koga podrobneje zanima, naj pogleda F predmetnik Teološke fakultete. Duhovniki pa Še v zadnjih dveh semestrih prakticirajo študij prvih desetih semestrov. Študentje zadnjega semestra se zavedamo pomanjkljivosti znanja s področja didaktike, kije neobho-dno potrebno, toda to znanje bomo čimprej pridobili. Že sedaj PO nekateri prakticiramo poučevanje verouka f Župnijah in si pri tem pomagamo z najsodobnejšimi metodami poučevanje. Z letošnjo reformo teološkega Študija pa bo didaktika zastopana gotovo f isti meri kot na drugih fakultetah. Religtja(e) Je sestavni del naše kulture, če hočete ali ne, in če poučujemo različne vidike kulture f osnovnih šolah (materniJezik, zgodovina, zemljepis...), zakaj potem ne bi poučevali tudi o religiji? G. Bojana Macuha skrbijo učitelji in profesorji, ki so diplomanti predmetne skupine etike in morale, ker da bodo ostali brez službe. 77 ljudje vendar ne morejo poučevati religioznega pouka, če so fprejšnjem sistemu zagovarjali smrt in ničevost religije in se norčevali iz verskega doživljanja ljudi. Še sama, čeprav sem še študentka, se spominjam raznih puhlic marksizma, kot »religija Je opij Uudstvair, katere pa razumen človek ovrže kot smešne. In ti ljudje naj bi verodostojno podali pouk o religijah? Da bi bil g. Macuh sposoben podati snov tega predmeta, tudi zelo dvomim. Prvič ni za to strokovno (!) usposobljen, ker se f šoli ne le izobražuje, ampak tudi vzgaja, in drugič, mislim, da njegovi članki ne kažejo ravno, da bi rastel f verskem okolju, čeprav kar naenkrat trdi, da Je to naša tradicija (od kdaj, g. Macuh?). Diplomanti Teološke fakultete nismo »posebni (Judje«, kot govori g. Korošec, ampak smo kristjani, ki so želeli poglobiti svoje znanje o veri. Tako odgovarjam tudi gospe Nadii I. Miloševič, ki se sprašuje, kdo je razen duhovnikov tisti, ki ima versko izkušnjo In izobrazbo. Priporočam vam, dragi udeleženci okrogle mize, da si pred naslednjo okroglo mizo razčistite pojme, kot so verouk, religiozni pouk, diplomanti Teološke fakultete, vera, konfesionalna Šola... Mogoče pa si Jih nočete? S spoštovanjem DOMINIKA TIBAUT Verjemi, da bi tl rad pomagal in da nas je takšnih veliko. Nihče si več ne more zatiskati oči pred tem, da vas ni, ker ste tukaj, danes, med nami. Prosim vas lepo, ne moremo vam enostavno lepo dovoliti, da postanete nič, da izginete v neznano, da umrete. Vi ste ljudje, kijih potrebujemo, vendar vas potrebujemo zdrave, močne in sposobne, te takšni ^ste dosegli v življenju tisto, kar ste nekoč že sanjali, a vam je iz sanj pobegnilo v kruto resničnost. Ne zadovoljujte se s tem, tki Je še več takšnih, kot ste vi. To Je slaba uteha, ki vas ne bo pripeljala nikamor oz. vas lahko pripelje samo še korak bliže temu, kar še niste. Enkrat si to tl, drugič ste to vi. Mislim, da prav vseeno. Kot Je tudi vseeno, kaj vam Je bližje, nekaj mehkega ali kaj tršega. Eno pogojuje drugo in vodi navzdol. Vedno globlje boste v tem, vedno huje bo. Sprašujete se, kje Je konec vsega tega? Konec je lam nekje daleč in enak vsakemu normalnemu koncu, te da zna biti to za vas mnogo prezgodaj. Kaj vse izpuščate v tem svojem življenju? Nikoli ne boste mogli svojim otrokom, ker Jih ne boste Imeli, povedati, kaj vse lepega tn tudi krutega ste v življenju doživeli. Nikoli ne boste mogli biti pisatelji ali pesniki, nikoli dobri športniki, dobri delavci, lovci ali avanturisti. Ja, tudi to je neke vrste avantura, seveda z malo drugačnim potovalnim načrtom. Za vas bo še marsikaj izzvenelo kot nikoli, vendarle za marsikoga ni prepozno. Prepozno ni tako dolgo, dokler ne boste nekoga na cesti ustavili in ga prosili, naj vam pomaga, ker umirate ati, še kruteje povedano, ker želite umreti. Življenje je pred vami in odločite se, dokler Je Še čas. BOJAN MACUH Drobi inči 2! 69253 Apače f(. Lepo ti je, dokler si, dokler obstajaš, dokler ni. Zanimivo razmišljanje, nas navadnih ^ga, ki^i- ^^''^2enje, Živimo življenje, ki ga ne poznamo! ' 'fijenje konča zaradi tega, ker Je želel življenje spoz- '''^iinte,. dt^kttro^ ^^upajte nam svoje zelje! Obiščete nas v Murski Soboti v ulici Štefana Kovača 28 (v prostorih Projektivnega biroja). ■l I 1 i !' I A 1 dl I i ? Tl 1 g •t -.4iC> O< <001.; d ’g ® 9 (0 I II < UJ C 3fc ^U Q Sd S(Z> i UJ GC O (?] Ul 3 UJ o UJ z So Sx 3 ^Uj xo 0.111 0 (/i < z UJ > O (f) ?■ < z LU > 0 in < 23 Z UJ § co < z UJ O 0) -...-"^35 & = 75 fre-s ;,3 S.1° .n p (A .B« at rt ..B 5 ™ E 'S ’^' d ,d 7 I ŠSiSESsSS^II ■‘;i.a5S.s:H'^S4 ■-. ■ .171 a.llSl 1 S .s ■: '2 X -^ "•> -o "O 3 i: l5i3Si2‘§ S » S , T5§p 23^^ — , CM J E ■3 S <“ rt ij •*■ g 2 S •£ -S P = £t fl dS” -g-g ^S-s^ST 4> V O c« 0-3 8» a^-S-g^ I g '< , 5- ? ® £ T 2-Č a s,.H° 2 2g£ o E - - Ji '2 k, — p- .9 o ptTiag7 3 -S u S J S ^■a * 00^ o <5 /R, o *-nn rt.« ±5 Oli. 2 in .o»r •> “ > z ■«o£i:i. p ■*■ . ® 9 - „- is- = s.?7“|^=C7 OPCbCS-^tP .'-’ c s ■= 3 .£ O 43 ** f «S 4i Id ■ • « o i = F -O-S JU £«^5>£®> »S e7 >£

7-p-£0 4>.C’r l-CM rt^ s” 5“ 3:££2’^ e ' ” > HA £ Jfi ».O rt '^“pš c * I !S 1 ., n E Ss ' ® P 1 fM c rt £ rt CM "sS o N - o - O ‘ S **«.- = ■— X-“'^rt 2-52^:S =^£ o — - < X u -J 1? .> c; ® 2 S 5 « 5 k c ‘ »p^Sls " g 17 ,2,0 3.!’ < o £ W1 CM lS.®.j.g = ^|s E rt^ — '^LGSd i^r-b I rt ‘?.T>q .-ud> ' ':!• Mg|5d2£fl cr £ *a ct , . .T : £ o s « « 2 e S ® 3 c ST 59;1 Z?^<^o f= _J oo V) OO Hi rt r, H M e 'B » SSi T rt bfiL * =i“g-“ S S” A ■ !5' N r: 'j S = S S . \ 4^0 v^5 •»- iJ,JS i »«,5*ej^ ‘C rt 2 CM ta in ž *c “»N Od c tn 0» 9 — 2E£«'Š-" g’ B « 7 .S 'S X -^r »= U U _ .ded I “ p ' t*) u O rt rt ' 1 5 r c 5 -5 « — (nPSP-g« rt o !hž 5 <=> o v « 3 ® a “ p 7 '§ o^ B M v O f p « — rt'z d rtrt^ ’ PO Tdg k'^c*C>Q ddo ■■ • "? o -M rt ' M T«S:q O ; E’! 2« .- ?£^3|-ali ^^T^lis _ . _ “O rt e ' A a;;:3 -1; or:ooE5p C% , *A — rt o 2 > pp-'2 — cmQ .R-ia-rj-± O ■3“', - c S E II i “S "rt a a a£ 9 2 $: g 3 2 X "c b « ‘C 'd '.^bO — J? CM ® V O c '^E crtJb^CMSg*^^ NJSOScit^d^d .Si,-^i>cMC t O H .« (N O .* 'ž m S rt E Js S 'I O O rtn O O o r>) u C ' s S! rt tid 13 Z O ■A o ■S S ’ ■^ lo^ S S (rt R rt <^0 f.. Ch . ‘U-H _ 1> ■ -', '"i HfiM.Si" l'’»O'B2'^ji SE§olji’o"'^*“ '5 *--i— ■□ * •9T5 §£ ^e22X3q 4> - ’5^ « '1 o rt ’ g š(2£.s M-S" .3.^ J s 2 2 q p s® ' D - edrt-avoP-S 2 ’ rt o oot3>*e*ftiS*| o rt *U S-, 2 * o 2S *ti OO'^— rt(B d^Sfi^jSe 1sSs.b.^jffS®d IsS «£.£:oap Ji s A ® '9 5 ffl .E c -A . -!£ — 9P’Sg , ' ^ = - 3 « P p 1 --s E5««ga’S . ■ 9 S =0 š’ £ a "5 --- l-gT^^.Sp^ go -č > 4 t!» » » <.S o-Otij-a^j o rt •A.OoOrt«^^'*'' apzižsc^ai .«-.0.. - --50- — e*- A ® N 'g » a E - g i T « * a ® 8 .§ S-P.S I 2( nt ■«* I" »»Op 7 o = S E rt o eo •a . < l^s sli ® «-S Oi SI rt Sfni -g~^ r-* 5 rt >1» : »M ’ 03 R ” ■"* SA '. rt 'S ** Zi A O 'S K 4) 2 in (T O ; fi s T 2 e' 5 2? 2 s « S rt CM - n = I c ■ ■ rt .5 .*i . T^ 3 Ji JSS rt o r? • ?312 t: p « £ to ' CM < X i S 3 N -a g « J ^3.2:2 'Z v o — "i ii E o ’ J ■£ p « — s ~ •= . o c I > s o s - A ' B.V1 a B p< » • ■■ „ 'SS a^ E-sS ' - * W% rt OJ _ "S S S c <£ o š ° a -p i> & P ;>T)JS0kP<« 2Q(S KnoOobLA .W •H 3 g ZJ -s .. -o fc _■ £ g ® _; P a cp '': « P ao O o P- ■S 2 « ' -^ = — I§4®;T.3x!5- S.3 “- 5’^1 £.«2- ' g 5.S,;-S-?" ■■ I So '=1 3 « « I “ 1 - 13 .a 1! =■;! 'C e E -E s -p =- g p g E ■ ■ -SSS E S-N I s s.s- e CM CM rt fiO ’ iZ 3 E ' - 53 I -o « g < rt S 4^ E ™ ,2 O 2 £ c v> «- T « J*’ «0 • X ® E G n a rt S CM a ' 3 ;i ' d -- g rt rt s H g3 rt (H ® X rtCslCA ni ie «j '»ll i S S z^ ? g" “ ® » — JK »3* ^rs gcMt*^ rt JS S5P‘S'^£ tgS- » S """I S rC. t i-hI c ■ « ~ rt m. rA . * <* 5 2 22 aSc« - -pJ-lj p B «"S p.“ « ' g ■= ja9*'»BLaC 'iPa^ rt ‘O *d d »Q rt> d « G a>>n ^Ki-RbCiCtf S .Si. > "i'? '7 ® ' 'V rt .2 I J’ - - ' s? 5 rt >C1 (d '; 3 ’U '' Ž' S “ p' "c = O O ,c j= C C S e C Vi O Vi v> 3 rt 5 7S a E 2 I 7 " p £ p « » -- t-A 4> f? d 4> c **"* E-l§d ® — £ H 1^ ' ® d, — E p rt " rt 6 p oO»W — C o “ ' WS ?■ X' '« 2 CM:; 'Z 4> * ® 3 I* 2? V to > 3 fi d (A rt CM o . ;'.'igE;ijas?SEš'\:; O » C§-2'^^3rt— lA = S2*^ k E = i. 5 ’ “ s w . s PoA-ag-s;^ 5rtrtA2rtOoa^O'S:i S,2d^rt QbWO— febC"*,— CM>(A “ c 3' i 2 «> (A tTb 2 KA * Z§2 3 S? CM l.!2 > 4 'd _ — • v. - ■ » rt o >A ** O*"” I c A rt rt rt C rt ?H t rt £ tj« < s ■« 5 22=^ §7 S -. t5 o5 Si-" Ži S-^d^SSTs-lsl ■g 3 ž S o 00 o * o. s SP mA S p 2:2 K a? ' - o /> 7 • .s v • 2£o“^q7*> 1 o 7 7 5 • :č 3 ci "S « 'J z " CM CM d ««'H SStlJt^Oki^A^^SS — i^E- g,‘^^’u s’js {TSsScoePtiC' " £73“7«CipS'°>“? iHp;—'C.S—iOžol. rt O ■ _ — -. rcM 2 SP2 = C- c R c O) £5^^ • --iSS: 2 S v ■ Ul f A 52 tl 7 a w I SSt:3 6S £4Ž,£ ' «g’S2’rt^ ■lH7i"«isg.g 2§T^ '^^žl-SSo- ■9, triiS g«5?9.^ p2; Stfl6o£,£ — "— £ P rt O ■*- ^bc rt e Z’ t- e*» -D »O- . > 5 J Ct nSk-----*MO rt 2 -d ‘diO CM O \n v5 o M rt * 6 > ■% o ' .S fd 5 o rt E rt r? «in m c roc- * 6 i rt rt §F2-§^3T77S'“ “” ^' ^ £ .2.0 p Ji £ 2 1 :5 ® o S *5 g S c ‘ b ^ £ S I .a 7 « ' pO'«^2 - _ 'O G C »n IG C O rt > k ‘ “ -g 3^ = S 5 c_^ M i« f' £ ffi 3 O ** rt c —CM CM U*1 O ’O ' , p:o a , B s S jj = 3 o I « L 7 p • 333 ':2''^i;iSP_;“č® ---- -SH-“£,5oe., ' * ‘E S . -» AA « Ji a’§ = 5s-^!:Ss rt ti c CQ HA 0 I ' > .■?s rt — UJ • rt L 'E S *-■ ^2 s"5 O 3 'Ci S > : = e”^;? nšs.35i=s:^y^.i S rt d k s -2 ® 2 ‘^S-5 S£ ' - 3 a- E-^^ 3 ■sr* ' I '■M »a^ M t«9 »a g o CM CM c^ e g - t S = 5^ s*« d N >oa I -M 4— t rt OmJCA 4 rt t rt O S ^TSbOdASS^b '**^ Jt 5t — Crt-d^Ac ® 2 S rt d » *£J w rt R rt rt . g ' 4='5. go ' _ rt> »— O F1 rt »*=:Sp3 3-^’ •Se^gš-cJ^-: ;5 B p .£0 o > e — o ' E X -T bBB W c-9 --- rt • g " o c ' s g ''‘SslT^^g |£o “S"o.3 ‘ ■«3 .S’=-6i-oO- rt ( - ■«■= 1 *» * n •<-> 3 o c a r ?? i 13 O «> d ^gIs3 S- S ;£ ► eo i “^' '^ 0 v> " I > CM > - 3 M .^43 a 1 '«^o1| p s: —I 4 (J 2 - — > ’3? -a Irt' £ ” . G 1 u « e. rt ■E-o SZO Ss "" 2 a.; O^ «C t 'C £ g E '&i u fl.! ' ° 13 ■s '' ji ~ "5 ' s :£ p i?..E :2 s j; ” J:; . »1 g B O* Z S 1 ■ « *Žt?S R Sa N c — 2 ei 2 CU © O p ( £ I £ 27 ' Si k«2ž?:5^ 1 .a t« 3 s5'p A, 5 S3oagg;hS 2 8 Z S' L O\ L> & MM d p rt U5 3 I '*’-® 1 I-jž"^■ 7 7" £g 4=^ 'It? Vi “ o E-'’ sg "-g -i S S .e-2 l^■o| • £ -p 2 r .M ».(» .^5:3= ■ l"Č*s d <*> 'I ■—' -* IBBI 4» 'Ci .5 I W (A .P^P E 5 s -p s - E l-ST^jE , rt C d Qj .X O »M I *** rt 'S '-' ‘S_ a> S3PO S -otE ™ - z « rt J2 ® > ' , rt .0 ® 5 > S JiT^Odrt rt o — o g g -a-g -^^2 n “ .• * l-H, S 5S- 4> « g Om O ‘ B* - . _ I W . * 'SbS3«3^0 > s _■ ^ ‘ e> = - ' ‘ ' S 3 ~ - OJ S.saps-*^ opjjp^s-s «®2-3-5;««£:«5n“ E.S.J3 g . l®š E E o S o.g-B-a.ai &-B-S.H ° «■ SŠ- »e = E^ «tt S O c™^D ® rto^o c -i — ^c-trtOoM-^^-^Otti I pO-pJop; -.= ® — :p *■ 3 2 B- ® OkMoCffiDt i.anriKtPBirjtPB 00 tA A “ ' G "O — O _ d Al • w . tA , O (C. « 3 5 .<3,01 3 rt '3“ c 'Cm CM kj m * (jQ v« “2*^0 C w%>o®— I “ .= -7 to rt_ c* 3 * d d .5 ?! g 3 o T es-^- ' 6ti ' 2 A E 3 2'^«ct;Prt^Ep3 a-si.^cg-ssES^ A 'tA-S^SrtlMa-go £ ez’sSr.“.S-5Q“ S,u£1c®’“-55''^ š p■ p CM CM •9.S2 ^•5$ N "’ 3 N fN •J, c ' e5 > ? 5 Ji “ *o hh d o CM < ir § < tf a":■ =3 s S-c P 7 05 'S 5 fP C^J= (t 2 2 s Sb fc-“'\'M.e.2o;o £•«) rt s pl . -»z £ « «'U - — .S c wi ■ ‘ .. -o ® .2Ji'-!.saE5’^ .. ..i*^-, £Z : * .“3^i'^CMd c |Rkk c •Sl Ji CM 'S e*. .. ^o7 • Sp,."!?« — " s s &■? 0^7 o-a S S-s ašES-gi..; O c s in cc •S o < p s; £ 'c » g ® ^SilT S37 ':2:2^y#S7| rt rt ^SaJ,S7.^2 5Š’“ A I73II d * v« & s -2 'P — ,-2 '5 M 3 p q2;5 i i 5 « » .=■ = ' itj ® o i- CL^ rt f> TS 9Q -S.«.§S i i A o M ?? i .M g: I X 3 S M - o ^3.S.Z: = o'<^ > I s< I s -b rt r '. d ; 0 rt - ’ bt, -S d .S o !Si d I (£ 2 £'■9 I 2 (Jj I 7Z:S^i^| . = J. jj r 41 3 Vi^‘d5? HP=-r,He6.as,goj ' .0 o 'i’ 2 I c ^7J2;^Sttg,A Yh3 2.I7 I N brt d 1 *3* bJ O 2 ■B fe sJo^i J-^' “8'5-g "3 = ^77?" OOfnJSi:fl,a*7 c;j^p _| 2oi-g2||r* igS^lBsh^ ■g 'g rt .1 £-.0 I N ----P > I! lA . *£; FM I Sg.H - — 7 S-c ST , N £ g£2£; Š7 .12g c7S|ii, iišIHža^^žK s “-v g J= rgs-aggz'^7 "4 a i s . ' g3i ' 6,, O 3 S S E--^y Ea“^1-!z 9 ’7 2 "o ’* *1^ IfSS-u p g ■ p B M • lA »> A -££i5p'2E'-S,^ >&I«"CC^ di^Cl .. 4> -5, 5 ,3, 1 'e g e 2 S 3 a .2, g P.p£J<-<®2OEgc6e S®2,g‘i±2ax’S 'jSop^bj'^ 27 , N3^ t ? S- C,;..... £ ; SŠ^So.P ' ' --7 in ?s »5 *n -"Š1T rt H oo Z O 0M 'T "Ts ■A »o O — iCZJ O > s o d < □ X co < rt , 'rt* rt 'S C C »n -3 * ta « N E rt -• .S s J y. w rt ^ . _ d 2> T £u in cc. a o < 2 “ n - .Si, § , « y B E ? s » 3 * e o- , s rt M ' fn M A* ■e Sie Miril* £ .s * £ S s. — .A .= - ■ - o « 2 k- ® 3 ■§ «<^ .J rt i 2 *2. O fi N* ’rt .B ’C » -S^SISsiSiŠn £^ g.Z« “ ;a O rt CM J 'C ;± MA rt M Fi ■c 3 . p flf' ir p 5 * n “'p'.£i, 5I7O^7>| £ o S ** «> - r- 5 P. i S .2 ** n i(A rt M eZ £'®^3o’^ 2'5 d^n‘ ! E. E »(A rt _ In rt s\5 '£ 2 C ? fi S S ® .2 I-o I “ - .'.'Soh £ o ® :' ■ “ E š'- šG S * 2 ««.^7 s P rt (9 £ rt«o*'’ <^cz)O"U>d"—U I af a ‘"-•B- c -“ S . Cifi čS rt d rt ,X e »o I O rt I O O Ak jM "** ^S c »o d v« 5 o 5 ,2.^. d 7^ -K rt, i — rt O^«*! ■ lažos .žj-r^ ^5 , o d rt -o X rt o o ’S^ 2 "O d -i-i "■§£"« rt :z I 5 — CA N « rt ' o R rt rt z: Q c k 3 S s C 2 H* J3 I Ci g < cr «n 44^^^ CMd *5k£C^<*> ti*»VB. =5®7 e'a Sd 1 B?’ ‘ - ^3 s «c> o CM CM rt »d c I-I rt rt r-<’£2 ' M®®* t .2 . J — « * g$ g p « rt £ M M « ,^S M-U rt Si 6> d 5^ ' ' * ’ e ZJ23 C «>(0 ;;£ • u hSi «2= S e-= § &S2^--^ž ' -S-^G ^Ž ' &« g 2-s 1 gr. ct; s^s-z " , «0 «'^ "^^ - "'^ "■■ = pO„^ A a >*.! •rt 4*f »». , . ■ r ^■ eQ2-3S£;>5 j.k'A . 2O4)O(Cc/5’b<'* MF . A HB (J J j J . ■ •^ . ti li ■“ ”' ^ c JS is M> d* - 2 o Sts® v (Q Im g ;S.Si.So “--S » c £ ¥ F ■_■ * 2 o v ■*» ra » rt D rt *._ - e i o -Sv rt rt O oZm-S-" 9 5® d^Cu^ci E 4XdcM5 * — — •co.*,ij,3.|3'c I Cu“.i4 c £ « .0 ,3 ” 4: 2“ c « >= 15 S?{» >p >u S7'*:§|gš’^;Rx? g^i^OuiCl- £ « «.s 7»t.go,,,guoE^-g 2 z: S-S^-sl 7 2 in ir ■S o < 2 5#S|fi “i sT l£ = iSs? = 1 e“ COd »-"^-t iSCra rt rt c p ... tt -8 -s* (A 7§ o -* c< « rt o o d O » ■ X . :3> in 5 p rt O 5-;« p s A P.-; P3 F a\ K S 4^ !> lA 1—• ? P". S A - ki * rt ^■*' S-i^rj š=g:S^^S'" f 7 S5 --:i -2^-1 ■ : Br -sa !S.5= .= s« g g.H t3 S fe-ž 's i Xi S rt 2£7|ESS'X®x7 3O-1SS>®2" Ji£e -p 2“'? = BaiulS ® - S P"3’S’^rS 2 O (T, ES6K| — j!«OG Sf7 -1 J EJ — « rt ** « = :SS s ' g s I ^5 , ■=°f ¥ 5.8 e £ «žZ o. « o S S,S S " cAi rtPQ- o J ® So - 4> A. :x p, ■ I -X 1 rt 1 O 6 rt Sr-. ‘5^ ._ __ prt o 2;.3“± ?f;sž3. XrM5 = t> CM » • O ^"tCM d iQX-S^g-il S ' « 2=5 .-3-gj|d ' §7o'nH- s a g«- — ■atp a'® 2-a-S- »® s „ p J« s « I S! “ s ± * - ® I to a Z « ' Ji =3.s«24r« ačje® al2'£? = l.s?:5 rt I p .A C i K-- - « « c > • dl 7 c .g = 5.§T=: e OO “ ® s “ l□^ 'd rt ■ — Z > 1= t c^ »• rt ■ d ,2 bd 1 &I CM iŠ g ■s .R£Li c S^bS O I C ' .s;s ;d rt _ ® = ^ -' 5 1 > rt « H c S ® £ i■ a P g ® “ --. li M o VI rt ■"< s c _ o w rt o os S , 3|§ eIt I ..- «£527!^j33 I o fS V9 C Hf) 00 >0 tS t7 _ s-sS^^g s s = ©<, o- P— 4^j£ ,S>* rt-^i^^cn ' P,d^"“-Ei S£p3oa — 06 10,0-M — jS “E i(2.S i « qd j C 2 «e 1 “ c — ’ . *l C.»''A^-C^OA .9 O »A O 10 I 4 4 4 o (N m l-Ž T7T!" > p”^!!; S,afcS Jfi>"§ 3g5 Sis*- '.« 2S-i-£*c’s, io3X£-o o „ 5_rt I a -A o -5 I CM (X CM o T ■. rt a) ■' ; t “ 5 § 3i d 2 2 -,2 rt c "05^ .□ CM . . . rt &CM <*> »A d 00 <-* 4> 5 a* £-^ ?P T3 o —■ -S^o • o * Vf č ° .Si. e-ŠZ! u S-^ , , S .»OiSig E ® .3 I " lI ® 2 CM .t £;ci;-=7rt Q g .s ■■- d J- -^ _- J. iL 'Ci ^ci -2. Q i? A 4> «'Ss£'=! ®'" 2 2S7-Š£gg7'Ts; £®S:š°.£2;g 6 igg* 4 2ži ------------- _■ A ® ■'i rt u.T^a.*** s Sd ’^*i» •S £ - - « ga B .j .J. Q .J § ®O 0.2^ jj A, o ■=''‘<.2 •p .&iž>iS2 N »T ‘^S? T 3 c pT •s.S:SI2«s2Q|6 >S®fe2g^7SS.| I > I o rt v* -; "S ■p g S i M 2 ■ in S J ■ A ?7 S « 0) «> *S '"1 ,S SJ — 5 ■S*"* ■ VŠ’S 2^-Se^H TMM -^pOC*^.^ > »A • Q W o * ! '3 ■ :2 E p jj AA ^£č Ji ž in ir ■S o < s —• O is; 2* 3 e7!Z <» a"® ' A f'’ is ► is “S 9 !? rt d y — ft> 2 . o t rt . .§7 (A t> S ■ E 3 ai2 y 2 a 5£i pS J 0) š s^lsss^ašg o E p-« gji'US:HS p § 2o^n2c>cm> _ > S>$tffO'^^«>2x F’ bŽ Qe « “■g”"""" ' ® — s kj.A^vi—I cS“-,bk2 ' — d — A y 3 .Sb:2;® s p w I Id CM "* X I 2 . 3.. 4-! 1 I “7 “ -5Ji£.S®A52 “ i u " e.— -® cc C d ... r p .2 s ‘9 ® 7 S P-U ep 3 k; — -i ^-g S® 5 , o .$ '^'(j :2 J= ^«®.3Eo£3 Bt *ci j?^in£=pS7“^ w o < 2 d f J . !? rt ■ fl "A d M I P «7; 2-£f=i 2 S ^sToSi 3 V) rt 4 u« 2 rt 0CM .rto O X c ^xo c « Ob. c i> ^2 ? o i* s ™ . ° T; § s « , rtS;=e»^^^;5r ,S “v c« P 11^ fe-ji F CM fl_ Kj rt e i— <0 > ■S s -š£.p^'s5£ , J. s fA jrtflil u£ E - "S š 2; 41 ts aZio :> 0-2! SO a : 1 rt ■» Cfl k,-rt IT! 2L £ ? E §"« I c’8E§’rt-^Aai§ ^0x2^ .5ž^=£51"tia?8A?l =n.iSi:|«ris.i3^7Ž s CJ-N — H — 2 'a > S^vi O M (S c Ji £ p- ® s. rt ’ fJ - 5 J rt ? 21 r« I 00 S N CJ — '- (A S & iS" cM ii f s" -.3 « $ z 2 ti "^1 — -J • t/ t -o rt . > s j? & i> » ! 5'' k ' i gX: al M ® w c? "O ' S -.o o "iSSjž-iE 6 1:5 |gW:SS^ 2es 3 ASS:^® t = - 4. Š g š? §7^ I d .d S O J d 5 O « ri- -=2 * M?$ C S? (■ -S* l’5;^8f:is.iS = .?^|š57H7|"1 3 5 k-,’N •= « 3 55 Ji « * 5 “ S - ? rs šel '■-.Si-išlŠHo* B 'PSSa 5 J G c“'CMp » »56'*'^ *>S? K e sESS^gO« “KH* « = 0 = —“E*2 25 O^ = £Ž H . 2.eq£ § o2gg s 5J I o o - o rt d' a> e -2 ' .5 SS « O ’ 'go? •i rt 3 d C — « rt I JZT CM " « -5 .z o -5 6^^ i"«« 7 ■ st .=. aiiT^ '^' k ' - 1 -1 i 3 rt o 52 • v^ E Kfl 2 = Ž O . i d KJ ”* * H»* - P N (A Id s •c E E " I « S e 2' “ t dk p|2o'=>'^'|‘č‘l d » 06rt rt » 2 , 3#r§^'3ž: f X rt o $ Jc -:?» ■? S««J 'n 7 3 S a =1 vs (TS r*. ^p.^'9=!£gg«jso ® ■« ,S ' 3 £ A® "P ga^e-Slet ^<0 'F 7 S.® -3 * » 2 ? iC ■■ .£' p »■'nw m-p.2^^«Z; e 5 = E7 2k 8^3 «g| gl G S . ® M'—^ 0r-2 Abd ■ " - ' „0 - E S o 3U rt m ■* w» A Ik ¥(i,i!r rt *^5 !32:g ' WiS c ) M I o -S . ,^ 4^ Mi ■ ■ . .M J* p? H »cj b E o a: .A p 5®r-.— P 3 7 ‘ ■ ■ .0 ° £ c -9 A . 5 S » 2 “•aSicls p-Pp 7’i^j3 71«:a^° lg g s g® = 2 g^»J3^la2«š i £ ' =^,i 'SS.s>-fS5:5p.2<2 £w i.£p.-S.^H iu'£ (n^>S o 0» ŠT rt rt rt rt rt S "fe a 3: M Si i la o M c* — rt .S > - 5«l rt d ’ .55^ a c rt < ~7 X § rt |1 E-|^!^^.Si,Š S^: ■a>.| s o,>hS" p 'S Q.?i ^g tj 2 IS Zi 5 2 5 c zi »•i ? i-s s “ ‘O, 2 in \^ s s s rt O * 5/ « ' d. ’W 2^1 ^1 6, ■ -F, £ -3 ‘ p^s h A, o 83-®S J-l; ' koL:<^ ' -- - r d — O N I I: K rti Ez O1, o I CM *2 Mo • 1:2Ž<=!-C «A o «- O _k O O . .i 1*5 3 ■O ■* c _b cc O rt CM .a. Z; -s « '“ , 2 3 . S * A -- M „ rt .jS C c. oli rt ii • •! dimh^^c rt rt. '5£|!2s°| E GmS g, I S 2!? rt 0 . Sl '«»'1 fpMTlj-lljšrf 0 rt »<2 ti i K «7-0= 27. aprila 1995 21 Oh 53' t r<' vestnik ^leSka firma GIBB končala študijo o upravičenosti gradnje železnice do Madžarske Železnica bolj upravičena kot " - " ■ ■ ni ekonomsko upravičen, je verjet- 3 avtocesta? povezavo z Mursko Soboto iti Za- >1 mal- načrtovane gra- h »E.- S ^i| e i' prog,bi bUo mani p,, problemov in nemirov l«i je dobila Opiljeni ' ‘koloskih >na železniško so jo povezali s strani rek^ -- , _ re. To najstarejšo projekta Phare, vse skupaj je vodila Evropska banka za obnovo in razvoj. Oni tudi skrbijo za to, da izdelava študije poteka kakovostno in pravilno. Zaenkrat so znani prvi in neuradni rezultati laegerszegom oziroma Som hotelom, kjer se je pokazalo, da je proga gospodarsko vsekakor uraviče-na, in lo ie kar v precejšnjem odstotku interne donosnosti. Lahko povem, da je okvirna donosnost približno 12 %, to pomeni, da bo proga imela na vložena sredstva na leto v 20 letih 12 % donosnost. To pomeni tudi, da se bo zaradi tega za to progo dalo dobiti posoji- j i« I Jt- I € J Se' I? 1^' i* l1 ! 14 I J. r£i' L^' ■ii i; !if 4! /t f'. i še 2’ “'^niško povezala z Ljutome- rom ■ p® Madžari Murska ? Jk Hodoš-Zala- 'alovo «laegerszeg-Za-povezali ^'".^Jteprogejebil '^“’«lsa4 '-v'*' nekoliko ‘‘■“ ie spremenilo. Prek-do železnico od je ostal^^J^® Sobote, v;r. ^'^rezano, brez po- Kraljevi' leta, v državo ^PJhaina je v.. “ried obema svetovnega doT ” 'Ppgoč^ v’ je in '' Ljubljano, “«la.kostan‘’‘"iPešto, okupato^'^ uekda-L‘?koh&^epačn:,. promet, tanjšal, saj .. 'arisko, in ua »jugo- ^ečno šir?; ■ obmej-5“^?ben čedalje bo j '®‘*':elotir^- r*:' ‘»68. leta to storili tudi proge je bil 1519. leto je raz- ®vojo železnico od ven- ■o Soboto z Ljuto- tried obema f' r. »f ' ' ■razcvetu 1945. novi in ne poza- po o z proge po- '^semdese- 'h v prometni p™®''?- povezava is?*" “S""'« -■“^tadiuS’dabi bilo :em nuk, ^'adiu a J' PrtSlo do la "iali, strani Boh in nista ime- gra- se stri- l la, ker je EBRD ugotovil, da se vanjo splača investirati. Moram reči, da so to neuradni podatki, ker smo mi dobili šele osnutek končnega poročila. na katerega ajMa 3iW bodo še neke pripombe. V enem mesecu bo Marko Brezigar, vodja projekta gradnje železniške proge od Puconec do Zalaldroja pri Slovenskih železnicah. študije (ker neposrednih podatkov še ni mogoče dajati) in pomembno je, da so ugotovili, da je gradnja proge gospodarsko upravičena. »Ocenili so novi del proge Pu-conci-Zalaldvo, kjerJizično proge ni, gre seveda za večje razsežnosti, povezovanje regij, krajev, držav. Na tem koridorju med Slovenijo in Madžarsko se je pokazalo, daje proga upravičena. To Je 44 km trase, od tega Je približno 25 kilometrov na naši strani, razlika pa na Madžarskem, mjučena Je tudi končano poročilo. Ti rezultati so dejstvo. Naš cilj je, da bi do te povezave prišlo prav zaradi ljudi, ki so tam, ker so zdaj pravzaprav res odrezani od sveta,r je pojasnil rezultate Marko Brezi- gar. G.Brczigar je povedal; vProblem Murske Sobote obstaja. Tam so se zgradila tri naselja: Je pa res, da proga danes tam že Je in vozi povprečno okoli 10 vlakov. Ta številka ne bo bistveno večja, da bi bila to velika motnja. Možno je, da bi nekoč prišlo do obvoznice, ampak šele takrat, ko se bo pokazalo, da je promet dovolj velik in da Je to ekonomsko upravičeno. In če se bo pojavila zahteva po obvoznici in se bo pokazalo, da zaradi tega celoten projekt Dan Zemlje no, da potem sploh ne bo nobene proge. Naš cilj Je zgraditi progo, vzpostaviti povezavo. Ko bo proga vzpostavljena, bodo sledile izboljšave, e Vsekakor pa bo, kot obljubljajo na Slovenskih železnicah, že takoj ob gradnji poskrbljeno za izboljšanje življenjskih razmer za ljudi: nadvozi, zunajnivojska križanja, protihrupna zaščita in ukrepi, ki so danes v svetu že znani in morajo biti narejeni po vseh predpisih. Ko bodo vse to uredili, bo stanje precej boljše, kot je danes, ko je sicer manj vlakov, ampak ni nobene zaščite, smo še slišali. Tu je še ena omejitev, in sicer sporazum z Evropsko unijo, s katerim se je Slovenija zavezala, da ne bo povzročala nobenih omejitev tovornega prometa po cestah. Kako realne pa so druge proge, med Lendavo in Beltinci, zdaj je nova ideja železniška povezava med Radgono v Avstriji in Mursko Soboto? 'itJasno Je, da to poznamo in načeloma podpiramo. Problem bo zagotoviti vire sredstev. Ker pa te povezave niso tako pomembne (ker ne bo velikih učinkov), je to odmaknjeno f daljno prihodnost. Zaradi MOP-a, ki je ob železnici predlagatelji teh prog. Je to zdaj prišlo v dolgoročne plane in najbrž Je prav, da je prišlo in da se o tem razmišlja, kajti naša želja je, da bi bilo čim več krajev povezanih z železnico.e\t odgovoril Brezigar. Na vprašanje, kaj pa če se sedaj spet pojavi tretji predlog, da se Madžarska poveže s Slovenijo po tretji, to je južni različici od Lendave do Beltince, pa je povedal, da ni nevarnosti, ker se bo v vsakem primeru gradila najprej železniška proga proti Hodošu, in to zato, ker ta bolj ustreza državi Sloveniji. B. B. PEČEK a MB L RADIO KUJSKI VAL -ekološki kotiček Voda je vir življenja, zato bo v tej oddaji tekla beseda prav o njej. I I Oddajo so pripravili naši sodelavci, združeni v idejnem krožku Dobri ljudje. Vseeno je, kako bomo imenovali deželo Prlekov in Prekmurcev, katerih govorica je v Ljubljani tuji jezik in potrebujejo pod- ' napise, da nas razumejo. Napravo za sprotno prevajanje lahko za slabih 200 mark kupite v Soboti, podnapisi se vam izpisujejo na prsih. Angleži pravijo Prekmurju Overocean ali po domače kar Oversea. Prlekija svojega prevoda ne premore. Reka Mura je svoje dni obe pokrajini povezovala, vila se je sem in tja, božala zdaj to zdaj ono stran. Ob nizki vodi si se čez plitvine lahko peljal kar i vozom. Sedaj to pokrajino ločuje mrtvi odtočni kanal, ki ne zasluži, da bi ga še imenovali reka. Mura je nekoč pogosto poplavljala. To je naredila prijazno, počasi je naraščala, zalila je polja in travnike. Prinesla nam je hranilne snovi kot Nil Egipčanom in se nato počasi dostojanstveno umaknila. Danes se v svoji hitri strugi nevarno napihuje, ujeta je v nasipe, in Če bo pobegnila. bo neusmiljeno rušila vse pred sabo. Nekdo Je v naših krajih vodo zelo zasovražil. Od vseh majhnih rek in potokov so ostali samo globoki ravni kanali. Celo morje vode so strokovnjaki našega časa iz Pomurja izpustili. Po naivnih izračunih je odteklo drugo slovensko morje. Talnico so znižali za več metrov. Vsepovsod po Prekmurju in Prlekiji so globoke Čisto okolje in zdravo življenje nekaj pomeni. Bore malo je bilo na prireditvi takšnih, ki bi se ob tem dnevu ustavili in zamislili. Več je verjetno tistih, ki jih bo onesnaženost začela zanimati šele takrat, ko bodo posledice tega čutili dobe-sdno na svoji koži. Priznanje pa je potrebno dati vsem tistim, ki si prizadevajo, da ne bo nekoč ta praznik namenjen le spominu na zemljo, ki je bila ... Dandanes je dan zemlje namenjen opominu, kako onesnažena Je naša zemlja, kaj vse nas Še ogroža, kako nevarno je sonce, zakaj izumirajo gozdovi, zakaj je kisel dež ... Žal se udeležujejo podobnih prireditev le mladi, naravovarstveniki, kakšni mimoidoči in predvsem tisti, ki jim tudi drugače Vedno več ljudi se zaveda, kako pomembno je življenje v zdravem in neoporečnem okolju, ki pa je že precej okrnjeno. Da bi te ideje sporočili čim širši javnosti, že več let praznujemo 22. aprila dan Zemlje; poleg tega pa so letošnje leto razglasili Še za evropsko leto varstva narave. V okviru tradicionalne prireditve Dan zemlje so se tudi v naši pokrajni zvrstile številne prireditve, s katerimi želeli izpostaviti onesnaženost planeta, na katerem živimo, in prikazati možnosti, kako bi bilo tega čim manj. Učenci druge osnovne Sole so že v četrtek, 20. aprila, ob oglasnem stebru Društva za varstvo okolje pred pošto v Murski Soboti predstavili svoja dela s področja varstva okolja. Osrednje prireditve pa so bile v soboto dopoldan na Trgu zmage, ob jezeru soboškega parka in pred soboškim Partizanom. Na Trgu zmage, kjer je Že nekaj let zapored ob tem dnevu najbolj živahno, so prireditev popestrili Gorički Klan to ši in glasbeniki Hare Krišna. Pred Partizanom so osnovnošolci in srednješolci predstavili različne ekološke projekte: obravnavali so predloge za lepo in zdravo okolje, predvsem kako ohraniti pokrajino Goričko, m ali je Lendava zaradi intenzivnega kmetijstva in škropiva ogroženo ■ tnesto: posvetovali so se o boljšem izkoriščanju odpadkov, izdelali plakate, ki opozarjajo na negativne vplive alkohola, cigaret in poživil ter izdelali bilten Zdravo oko-de. Se najbolj pa je letošnji dan Zemlje potekal v znamenju zdrave prehrane, saj so povsod ponujali kruh, namaze, sir, pecivo in podobno narejeno iz zdravih sestavin in predvsem brez mesa. ANR, Foto rafija; Jure Zauneker melioracijske rane, iz njih odteka bela kri naše dežele. Na tak strokoven način je obdelana vsa ravnina od Apač do Lendave, od Cankove do Ljutomera. Lokalnih vročinskih neviht ni več, ker ni dovolj vlage. V tolažbo so nam napravili nekaj mlak, bolj grez- nicam podobnih, kot so Krašči, Gajševci (najsevernejši sloven- ' ski otok), Negova. Blaguš - vabijo vas na koncert Helene Blaguš. । Na prihodnjih volitvah molite za dež. Redakcija ekološkega kotička poziva vse Pomurce, Pomorce, Murce ali kakor se že sami imenujejo, da se oglasijo v zvezi z vodnimi problemi v rubriki PRAZNI KANALI. I Posebno opozorilo v zvezi z vročimi telefoni: Včeraj je pozno zvečer uredništvo Kujskega vala za rubriko VRTAMO V PRLEKIJO poklical starejši poslušalec. Po policijskih poizvedbah smo izvedeli, da je naletel na našo čistilko, ki je vročo vodo napak razumela, in je. misleč, da mož kliče vroči telefon, spustila svojo domišljijo z vajeti. V navalu spolnega vzbuijenja je možakar na vrhuncu užitka izdihnil. TRGOVINA TIPO z največjo zalogo avtomobilskih delov v Pomurju vas obvešča: - o spremenjenem delovnem času od 7.30 do 18.00 NEPREKINJENO - rezervni deli tudi zavozila CITROEN, RENAULT, FIAT, ALFA ROMEO - izpušni lonci, liltri, zavorni sistemi za vsa vozila - za vroče dni - VESPE PIAGGIO, novi modeli fPednaro- da študija to. NAJNIŽJE CENE S« S'*« 'J> delo se je pa je Priporočamo sel Tel,: 31 250 TRGOVINA TIPO, Ledavsko naselje 31 Murska Sobota 22 vestnik. 27. aprila g, f' I vestnik REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE - višji strokovni sodelavec I ali strokovni sodelavec I za posege v prostor Pogoji: - visokošolska izobrazba gradbene smeri 3 leta delovnih izkušenj ali višješolska izobrazba gradbene smeri 5 let delovnih izkušenj - 90 dni poskusne dobe. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota Gornja Radgona, Partizanska c, 13, 69250 Gornja Radgona, Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v osmih dneh po Izbiri. Novi prostori -nove telefonske številke PODJETJE ZA INFORMIRANJE -od 24. aprila v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti, h.c. 31 960 DIREKTORICA 31 646, VESTNIK -uredništvo 33 019, MURSKI VAL-uredništvo 33 020, MURSKI VAL-studio 32 313, VENERA - agencija za trženje 33 015, NAROČNIŠKA SLUŽBA (mali oglasi, čestitke) 31 998, TELEFAKS 32 175 LADA CENTER • AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel.: (062) 640 540 MiJUmg ponedeljek-petek od 8, do 16, ure, v soboto od 8. do 12. ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA * Posojilo brez pologa • Sistem staro za novo OBRESTNA MERA SAMO R+8,5% - posojila brez pologa za nova In rabljena vozila AKCIJA V APRILU ZA DOSEDANJE KUPCE: Igil/jhliBl- popust 30.000 SIT ali aluminijska platišča NAJUGODNEJŠI LIZINO - za kmetovalce, obrtnike, delovne organizacije, fizične osebe .Jf.T.Wi'f-JrtLADA KARAVAN: polog 3590 DEM, obrok 330 DEM x 36 OB NAKUPU PODARIMO: prevleke, preproge, tehnični pregled POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič = •rezervni deli •avtomehanika • avtokeparstvo • vulkan izerstvo RELAX AVTOBUS ZVESTOBE z VESTNIKOM in RELAXOM nedelja, 7. maja 1995 7. maja bo VESTNIK popeljal na enodnevni izlet po obrobju Štajerske in Koroške štirideset svojih dolgoletnih naročnikov: 1. Marija Kocbek, G Ivanje! 6, 69245 Spodnji Ivanjo! 2. Maks Kovačič, Bunčani. 69241 Veržej 3, Franc Lutar. Kobilje 69, 69223 Dobrovnik 4. Slavica Rogan, Sod!š!nc!6, 69251 Tišina 5, Štefan Ružič, Tišina 39, 69251 Tišina 6. Matija Hozjan, Velika Polana 35, 69225 Velika Polana 7. Ivan Peklar, Radenci 62, 69252 Radenci 8. Elemer Hari, Križevci 141, 69206 Križevci v Prekmurju 9. Štefan Nemeš, Šalovci 98, 69204 Šalovci 10. Slavica Žalik, Filovci 133, 69222 Bogojina 11. Franc Smodiš, Ratkovci, 69207 Prosenjakovci 12, Viktor Časar, Čepine! 14, 69203 Petrovci I 13, Ana Graf, Radomerje 9,69240 Ljutomer i 14. Smiljana Brumen, Trstenjakova 11 a, 69000 Murska Sobota I 15. Janez Šijanec, Zvezna 1, ■ 69000 Murska Sobota 16, Šarika Šiftar, Lendavska 37 b. 27. Aleksander Kučan, Vinska graba 9, Moravske Toplice, 69208 Fokovci 28. Mijo Gustak, Dol. Lakoš 21. 69220 Lendava 29. Martin Lebar, Hotiza 104, 69220 Lendava 30. Franc Kozar, Zbigovc! 9, 69250 Gornja Radgona 31, Ivan Kustec, 5 Bistrica 84, 69232 Črenšovcl 32, Jožef Zver, Štefana Kovača 122, 69224 Turnišče 33. Franc Fujs, Prosečka vas 48, 69202 Mačkove! 34. Štefan Mesarič, Bratonc! 106, 69231 Beltinci 35. Franc Baligač, Lipovci 56, 69231 Beltinci ■ 36, Arpad Roman, Hodoš 76, 69205 37, Jože Horvat, Mlajtlncl 34, 69221 Martjanci 38. Ludvik Flisar, Tešanovci 51, 69221 Marijane! 39. Terezija Saboti, lljaševc! 37, 69242 Križeve! pr! Ljutomeru 40, Franc Kosi, S, Tomassini 2, 69250 Gornja Radgona program izleta lie 'f “ odhod avtobusa z avtobusne postaje 69000 Murska Sobota 17. Izidor Rajner, Veščica 16 a, 69000 Muršič Sobota 18. Štefan Prelec, Z, Kvedrove 8, 69000 Murska Sobota 19. Alojz Ficko, Večeslavci 87, 69262 Rogašovci 20. Janez Kolar, Vaneča 86, 69201 Puconci 21. Drago Kološa, Puconci 59, 69201 Puconci 22. Geza Kovač, Puževci 56, 69265 Bodonci 23. Štefan Gerič, Sp. Konjišče 6, 69253 Apače 24. Karel Lang, Trdkova 78, 69263 Kuzma 25. Štefan Kerec, Grad 54, 69264 Grad 26. Jože Grah, Korovci 33, 69261 Cankova KREKOVA POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE d.o.o. KREKOVO VAS VABIMO Že tretja Krekova družba, KLAS d.d., zbira vaše certifikate. To je vaša zadnja priložnost, da se pridružite uspešni družini Krekovcev. I I I Murski Sobot! ob 5.00 zjutraj - vožnja skoz! Radence in Maribor po vsk! dolin! do Radelj ob Dravi - prestop slove nsko-avstrijske meje n® mejnem prehodu Radlje (POTNI USD - pot prek Koralp do Lavamunda, postS' nek v Golic! - v Pliberku krajši postanek in ogled m®" stnega jedra - vožnja prek mejnega prehoda mimo Poljane, dalje skozi Prevalje !n P®' vne na Koroškem do Rimskega vreiC= (poskušnja mineralne vode) . - vožnja prek Kotelj do Trobelj pri Gradcu (poskušnja domačega Relaxovega piva) vožnja prek Kotelj Trobelj pri Slovenj Gradcu (poskušnp domačega kruha in Relaxovega pi^a’ - ogled Sokoličevegamuzeja!n cerkve®"' Elizabete - nadaljevanje vožnje do Radelj - kosilo hotelu Kozjak - prihod na avtobusno postajo v Murs Soboti v poznih nočnih urah, NAGRAJENCI! _ Prosimo, da potrdite svojo udeležbo izletu najkasneje do 3. maja telefpnu 31 990 ga. GRETI KERCMAP' I I GASILSKO DRUŠTVO in VAŠKI ODBOR SEBEBORCI dajeta v najem prostore v zgradbi raškega gasilskega doma (prej bife) za opravljanje dejavnosti. Ponudbe pošljite na naslov Gasilskega društva SEBEBORCI v 14 dneh po objavi. ,ll iruedM ’ Inies, dj toplina doma, .0.0. radost življenja Kraigherjeva I9a, 62230 Lenari ' telefan: 062 / 723 610 062 / 723 215 telefaks-. 00 3S6 (0) 62 723 IZDELAVA * MONTAŽA * PROP^ VHOOHA VRATA OVIŽMA GAKAŽMA I OKNA, VRATA, SENČILA, ZIMSKI VRTOVI, MARKIZE, PREGRADNE STENE ČESTITAMO uradnemu serviserju vozil MOBIX d.o.o. DAEWOO I sntr» I ob otvoritvi servisnega centri Prekmurske čete 61, Čren” " tel.) osa / 70 sep Xl>^ esRer5^ t I 27, aprila 1995 23 t vestnik II Sl I' 1 I J l' I I, t r I 4 l-l iJ n, d If. r Ne le v rezervoar, tudi v prtljažnik! B r o s UJ C z o « UJ o «■ j mmbm Pomladanska priložnost za ugoden nakup oa naših bencinskih črpalkah. • zeliščni bonboni RICOLA 25g - plačaš 3 dobiš 4 • Čokoladna rezina LILA PAUSE - plačaš 2 dobiš 3 • 4 X II soka FRUCTA ORANGE - namesto 478,80 samo 399,00 SIT • družinski sladoled SANSON - namesto 500,00 samo 399,00 SIT • pivo UNION 0,51, 6 pločevink - namesto 663,40 samo 530,70 SIT • barvni film KODAK s 36 posnetki - razvijanje zastonj • SONČNA OČALA - pri vsakem nakupu darilo: majica ali kapa • tekočina za čiščenje avtomobilskih stekel BRISTELL - plačaš 2 dobiš 3 • motorna olja OMV LlOUID MOTOR MANAGMENT - plačaš 3 dobiš 4 P. z *®lja na vseh bencinskih črpalkah Š Gornja Rad-razred) Martin Vidovič (OŠ Puconci) in Da- *ideiu ob šL,™- skupini (7 mred)Simon Ž^dela (OŠ sltupmi Andro^'^* Primož Imiur f OŠ Murska Sobota) ter v VI. “■ Murska Sobo/ I- Murska Sobota) in Manuel Ldi (OŠ L "*“rsKa Sobota - i*iursKa iODOia; in ivianuei Lan tuo i. ^''stal absolutni znanja pa je pokazal Sitnon Žajdela, ki je I* it ■.f tl' / l> if Z / ■r f! .-f 1» If r i i’ P J I 7 'i Besedilo in posdnetek: FILIP MATKO Radgona ®žomost podmladku V Obii^Uo, J3 katinske eas-f v J® v Gornji Radgoni občni zbor ^hiislu ' 1 Gornja Radgona, ki je bil v določe-lokalne s je bil prvi pa spremembah na po- ^‘'hietnbno ^"'pPbprave. Zaradi tega so tudi izpostavili zelo "Pvih občinak lastninskega preoblikovanja, V treh Gomia nc^_ t*.«; :« -Si gasilske sihislu -- ■ P^nietnbi gasilskih Radgona, JLadencI in Sv. Jurij Jc ^1 '-‘vj ueiovaia^u Odločili eo «, da bo zveza še Pf®f^sednik Ga gasilska zveza kol doaEcJ. Ernest Ori, - ‘^‘*uvinn o ^-^1 b zveze Slovenije, Je deJaL da je stopnja pre-“držati podnK«^^ pomembna, kRjU Etisilci morajo v*ej delov.' podobno organiziranost, kot sojo imeli doslej. ter za so tudi ®r za maj, J*vodstvo in člane pi ikasic-znlli OTgjnnv ^^Fridaua P^riovno potrdili dowt)[tipjeKa predsedniki ^casen delovni občin še ni sprejet, so podali samo Med druBim”’’^"^"' Gasi lake Kvezie Gornja Rad-“ J® * nekaterih" občnem zboru opoznriH na dejstvo, ""hebjio Se poseh^^^'*^^-^ društvih premalo mladih in da Je priložnost' ° pozornosti pn^rtiii podmladku. OdlikovanP^jbolJ vestnim gabitcFrn podelili Panja ‘''anja. pnz- ANR Obvestilo Zaradi reševalcem Penove križanke ^^'Paniosti Beltinšk^a V izpadli shki: levo bi tnotala oeil n?v-a K ^‘*'*»“** lipauu sjiKj; jcvq ui ^^fiSevalro,« desno pa Vlado Kreslin. '“'Cem Dnnnrr^^,-------------------I_ .____________i.....;. Priporočamo, da to upoštevajo. iJredništvo Pen- i-a Na komisija Hodoš - šalovci "t^^insv^^' ^7/Od o lokalnih volUvrib fUradni '•'J?* ugotovitvenega sklepa 'Pisija Občine Hodol - Saiovci " z pi s u j e V 2. ZA Cl,ANA O&CtNSKEGA ENOTI OBČINE HODOŠ - ŠALO- občinskega sveta Občine Hodoš razp«. 'junija 1995. U''tev se Šteje 25. april 1995. Občinska volilna komisija predsednik Stanko LEBAR, dipl, prav., ix NEŽNE, CISTE IN ZDRAVE KOŽE A. H. A. SENSATION Naravne sadne kisbne (Alpha - Hydroxy - Acids) so že več kot tisoč let znane kot dobra negovalna sredstva. Najdemo jih v rastlinah, sadežih, vinu, mleku ter deloma tudi v koži in imajo velik vpliv na presnovo vrhnjice, hkrati tudi izboljšajo izgled kože, ki postane mehka, nežna in prožna. Najpomembnejše kisline v kozmetiki so: glikolski, mlečna, vinska, jabolčna in citronska kislina. Sadne kisline omehčajo poroženeli sloj, nežno razkrojijo odložene poroženele celice in stimulirajo tvorbo novih celic. Dragocene vlažilne in negovalne substance lahko optimalno prodrejo v kožo. - Problematična koža poslane sveža, globina gub se vidno zmanjša in ten kože postane svetel tn sijoč. - Suha občutljiva koža postane nežna in prožna, poveča se njena vlažnost in ten kože zasije v novi svežini. - Pri mastni, nečisti koži se vidno zmanjšajo in omilijo pote, koža postane čistejša. Znaki nečistoče hitro pojenjajo in v koži se zopet vzpostavi naravno razmerje. Sadne kisline učinkujejo različno pri tazličtiih koncentracijah. V koncentraciji do 10 % je njihovo delovanje omejeno na poroženelo plast kože in vrhnjico. Poroženeli sloj postane tanjši in povrne se mu njegov naravno valovit izgled. Roževinaste celice se omehčajo in enakomerno porazdelijo, pridejo v poroženeli sloj in izboljšajo kožno sliko. Istočasno se spremeni v koži tudi lastno »informiranje* - to je s površine kože vzpodbujeno nastajanje novih kožnih celic v zarodnem sloju, kar na novo nastalim celicam omogoči dolgotrajnejšo funkcijsko zmožnost. Pri uporabi višjih koncentracij 20 - 40 % (le pri strokovnjaku -zdravniku ali kozmetičarki) lahko začasno pride do blagega razkroja med vrhnjico in usnjico, kar omogoča sadnim kislinam prodor v globoke plasti kože. Dokazano je, da kozmetični preparati na koži sadnih kislin uspešno rešujejo naslednje probleme kože: 1. STARANJE KOZE: - gube, - svetle pege, - od sonca prizadeto (poškodovano) kožo. 1. AKNE: - comedone, - razširjene pore, - akne s suhimi luskami. 3. PIGMENTACIJO: - sončne pege, - starostne pege (tudi od sonca), - pigmentni madeži. JUGO 45, letnik 1990, prodam. Tel,: 46 346,011525 AVTO M BABINCI 56, LJUTOMER prodaja vozila iz programa Fiat Scio-neri, Punto. Uno, Ti po, Tempra. Cio-gueceoto in vozila iz programa Gyu-nai. Ima tudi posredniško prodajo rabljenih vozil. Tel.: 81 507. m-vn GOLF JXD, letnik 1986, prodam. Anton Slana, Bolehnečici 4b, tel.: 68 717. ml529 P126, letnik 1989, na novo registriran, prodam za 1.500 DEM in moped ATX 50, odlično ohranjen, po ugodni ceni prodam. Tel.: 66 061. ml 542 ALFO 33, 4x4, karavan, letnik 1987, 136 P, letnik 1977 in moped APN 6, motorno žago Husqvarna, prodam. Tel.: 46 635. ml5S7 JUGO 45. ličarsko obnovljen, letnik 1984. registriran, dobro ohranjen, ugodno prodam, Jože Horvat. Turnišče. Mlinska 18. ml558 OPELASCONO 1.3, letnik 1980. v dobrem stanju, prodam. Peskovci 39. ml561 ZASTAVO 101, starejši letnik, ugodno prodam. Zadravec, Žitna 30, Odranci. ml562 ZX 1.4 t RErLEX, letnik avgust 1993, prevoženih 14.600 km. prodam. Cena po dogovoru. Ogled možen popoldan. Slovenska 17, M, Sobota, m 1563 RENAULT 5, letnik 1993 in FORD TAUNUS. letnik 1983, prodam. Beltinci. St. Kovača 5. m 1568 MERCEDES 190 D 2,0, letnik 1988, brezhiben, prodam. Tel.: 32 373. m 1570 RENAULT 4. letnik 1982, neregistiran, vozen, ugodno prodam. Murska 7. Dokležovje, ml583 PASAT L VOLKSWAGEN, letnik 1976, registriran do 14, 12, 95, ugodno prodam. Tel: 53 074. m 1600 LADO 1500, letnik 1981. nereasirira-na, vozna, prodam. Tel: 51 591. m 1601 VW HROŠČ 1200, letnik 1976, registriram do decembra 95, prodam. Krajna 48. ml602 GOLF, letnik 1989 in FORD ES-CORD, letnik 1989, prodam ali zamenjam, Tel.: 61 623. ml60S GOLF In JETO, letnik 1987, prodam. Tel.: 21 040. ml609 LADO SAMARO, letnik 1995, prodam. Tel.: 60516. ml625 OPELKADETT 1,3 S, letnik 1987,pro-dam.Tel.: 43 092, popoldan, m 1638 KOMBI BUS ZASTAVA 1500 TK, letnik 1978,registriran, vozen, termogen z gorilcem za ogrevanje, s toplim zrakom, primeren za delavnice, hale in rastlinjake TIP-RTP 125(125.000 kol/ h), prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 43 060. ml63O celo s staro hišo, sadovnjakom, ohišni-co, skupaj 28.000 m2. Tel.: 066 25 719. mlS33 KLEPARSKO DELAVNICO z vsemi stroji v okolici Ljutomera zelo ugodno oddam. Koristi se lahko tudi kot skladišče. Tel,: (062) 758 207, mi534 VINOGRAD s počitniško hišo v Sprin-cu, 30 arov, prodam. Tel.: 88 337, po 19. uti. ml535 POSLOVNI PROSTOR v središču mesta oddam v najem. Informacije od 18. do 19, ure po tel,: 22 529, ml536 ENOSOBNO STANOVANJE, 46 m2. v Radencih, prodam. Tel,: 061 14 07 612, ml543 STARO HIŠO v Markišavcih, z velikim gospodarskim poslopjem, primemo za obrtnika, prodam. Tel.: 32 585. ml552 GOZD, 1 ha, v bližini Radoslavec in traktorsko škropilnico, 2001, prodam. Tel.: 87 728, ml 555 NJIVO, 81 arov, v KO Puconci, lepa lega in oblika parcele, prodam. Tel.: 21 393. m 1560 GRADBENO PARCELO, 11.5 arov, v Bakovcih, prodam. Tel.: 24 985, po 15. uri. ml565 HIŠO z vinogradom in sadovnjakom. 1800 m2, v okolici Ljutomera, prodamo, Asfalt do hiše. Tel.: 061 484 561. ml576 KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem na 22 arski parceli in sadovnjakom ter 1,50 ha zemlje v Kuštano-vcih 41. prodam. Zavec, Razlagova 30, M. Sobota, Id.t 21 672, 011579 VISOKOPRITLiCnO hišo v Mostju 40 a prodam. Tel.: 76 191. m 1592 GRADBENO PARCELO v Gornji Bistrici prodam. Tel.: 76 191, m 1593 ZELO UGODNO PRODAM 1,8 ha hrastovega in delno mešanega gozda. Tel.: 26 473. ml6l5 d,«.9. EXPORT - IMPORT Finančni Ingantring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU, OpIsmenftH« avpj d»narpo iMp usodni obfottni mori In kntlroroint promotUtvont pot^llt. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novake4 Tel. -telereka: (OeS) 32S4S Posegi se delijo na dva pomembna postopka: 1. Postopek doma (koncentradija do 10 % sadne kisline) Pri tem postopku dosežemo: - baktericidni učinek (pomembno pri nečisti koži), - posvetlitev pigmenta, - gladka površina kože, - vzpodbujeno delovanje kožnih celic, - izboljšano vezanje vlage v koži. 2. Postopek pri kozmetičarki (koncentracija do 40 % sadne kisline) Pri postopku v salonu dosežemo: - globok prodor v kožo, - redukcijo gub. Za uspeh postopka sta cdJCC:!," priplava posega in nadaljna nega. Negovalna kura traja od 4 -6 tednov, glede na tip kože. Jutranje in večerne nege doma so različno določene po tednih, da se koža lahko privaja na višje koncentracije. Ta kura je posebej priporočljiva spomladi in jeseni ter zagotavlja odličen učinek brez grobih posegov na koži. Za takšno negovalno kuro ni nikdar prepozno. Ce so se znaki staranja že pojavili, to še ne pomeni, da se ni mogoče izogniti nadaljnjim škodljivim vplivom. OBČINA CANKOVA - TIŠINA Cankova 25 69261 CANKOVA Živali PUJSKE prodam. Satahovci 13. ml539 BREJE KRAVE in telice prodamo. Dobrovnik 192, tel.; 79 164. mlS48 DVE KRAVI, ena breja 9 mesecev, prodam. Beltinci. Krožna ulica 10.mlS56 KRAVO s teletom, staro 7 let, ugodno prodam. Murski Črnci 45. tel.: 46 167. ml583 ■ BREJO SVINJO ugodno prodam. Tel : 7i 288.mlSg4 PUJSKE prodam. Vanča vas 7, p. Tišina. ml5S8 BIO PIŠČANCI IN PuitANi. Obve- OPREMLJENO SOBO za eno ali dve osebi, s kopalnico, dam v najem. Tel.; 23 792. ml623 ENOINPOLSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani najamemo za več let. Zazeljeno je neopremljeno stanovanje. Tel.: 32 486. ml627 HIŠO z delavnico v Murski Soboti prodani. Tel.: 21 651, popoldan, m 1629 kmetijska mehanizacija StLOKOMBAJN, dobro ohranjen. SK ?0, prciiui. Farkaš, Rakičan. *** - v, Zvezna 15, Ščamo vas, da si lahko vsak dan naroči- TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA te sveže piščance in purane domače Krpan 30. prodam, Farkaš. Rakičan, reje. Cena Živih piščancev je 240 SIT/ kg. očiščenih pa 300 in 400 SIT/kg. Zvezna 15. ml545 NAKLADALNO PRIKOlJCO SIP Očiščene dosuvimo do 20 kg tudi na ŠEMPETER prodam. Petanjci 7, dom. Sprejemamo prednaročila na Darinka Molnar Kozmetični salon Hotel Ajda Moravske Toplice tek: 069 88 223. in1606 ŠTIRI BREJE KRAVE, tri breje plemenske telice, potomke nemških bikov in dve telici za'pripust prodam. Jože Štefko, Ivanci 33, p. Bogojina, m 1614 OPRAVLJAM ADAPTACJJE podstrešij, gradim pregradne stene in strope, izvajam suhi estrih Knauf program. Polaganje oblog, parketov, vinfleza, ladijskega poda, plute, itisonov in toplih podov.Tel.:6l 471. ml624 posesti V skladu S 50. Čl. ZLS razpisujemo prosto delovno mesto TAJNIKA OBČINE d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PPODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, tiCETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! m 1546 MLATILNICO in puhalntk prodam. Tel.: 57 397. ml550 KOSO, bočno, za traktor Deutz in puhalnik za seno prodam. Šoštarič lože, Lukavci 11, tel.: 87 776. m 1559 PAJEK 460 prodam. Vanča vas 46. ml581 ZASTAVO 125 P ugodno prodam. Tei.: 45 166.ml587 KTM 125 eem, od letnika 1989 naprej, lahko v okvari, kupim. Tel.: 062 777 447.ml596 KOSO MORTLIN, hidravlično za traktor Deutz, prodam, Klanfar, Murski Petrovci 9, p. Tišina, m 1618 TRAKTOR IMT 549. enoosno pre-kucno prikolico, brane in plug prodam. Tel.: 63 3Ol.ml626 Zahtevani pogoji: - višja ali visokošolska izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri, - opravljen izpit iz ZUP, - poznavanje dela z računalnikom, - najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na gornji naslov. TEL. [W) 32322 FAk-TEL (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA a 2 ?'E2 D,cxa MARIBOR , GIAVNIRGI7 , UUBUANA 1 TRŽAŠKA 2 |i V središču mesta Murske Sobote ugodno prodamo dvesnbno stanovanje. Tel.: 21 387, popoldan, ml215 OPREMLJENE PROSTORE BIVŠE LEKARNE v Radencih dam v najem in prodam mali zamrzovalnik. Tel.; 65 878. po 20. uri. ml526 VINOGRAD s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem ter 40 arov zemlje prodam. Tel.: 76 245. inl532 ZDOMCI, PODJETNIKI! V Ženko-vcih pri M. Soboti prodam veliko par- ■RAČUNALNIŠKOIZOHIAŽBZAI« I v tednu od lt.4.-2M. ob .00 iz««* TEČAJ ZA ZAČETNIKI V tobs od ob 16.OD 0vi|bio WOltD FOR W1NDOWS O Z* dodane inJovDkftC^ dv pc»Uli vim bomo bfe:pb£dA V 57. letu nas je nepričakovano ^dgo prezgodaj zapustil naš dragi ^osip Maligec izgubi K Razlagove 7 v Murski Soboti zahvaljujemo trenutiSh S’ sveu sožalie U!sWW >ll »er S nosn ™""'’ .veee. za t ialostinv;^ pogrebiu ftbrcd, '»t kolektivorn Marušiču za odigrano Ht(ti sorod- Filipič, IMGRaD iJb Planika. njegovi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, cvetje ter za sv, maše in v dobrodelne namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala kolektivu Mlinopeka iz M. Sobote ter vsem, ki ste jo v tako velikem Številu spremljali na njeni zadnji poti. Žalitjoči vsi, ki smo jo imeli radi Janez Seredi iz M. Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, vence, sveče, svete maše in vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, pokojnika pa pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Vsem in vsakemu posebej - še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZKMNKLK V 75. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani... Ne morem ... Med nami je krsta lesena. Er i in grob Je nad nami T L rišina prsii I ll. I. Veronika Kranjec iz Križevec pri Ljutomeru Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, dragi pokojnici darovali cvetje, sveče ter za svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti, g. Rakušu za besede slovesa, sodelavcem Zdravilišča M. Toplice ter pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala g. župniku Vinkoviču in patru Donatu iz Kančevec za pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 71. letu nas je brez slovesa za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Ivan Zerdin iz Krneč 23 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nas tolažili v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, dragemu pokojniku pa darovali prelepo cvetje, sveče, za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred. Prisrčna hvala tudi pevcem za odpete žalostinke. Vsem šc enkrat - iskrena hvala! Krnci, 10. aprila 1995 Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 1 i I NI Šalovski župan Šauji Abiabam je v svoji predvolilni kampantjt dolenskim kmetom obljubil, da bo nagnal madžarske divje svinje iz njihovih polj. Kot smo zvedeli, ježe odklei k nekemu indijskemu kmetu, ki je prav tako poskušal vse, da jih nažene s svojih polj. To mu ni uspelo, dokler ni zavrtel muzike Michaela Jacksona. Po tej muziki so se namreč svinje razbežale. Nazaj grede se bo ustavil pri budimpeštanskih menedžerjih, kt bodo organizirali Jacksonov končen. Le-ta se bo odvijal na sam 2S. maj v Dolencih na Lepošoveiu in jeseni v Peskovcih na Kompasovem dvorfiču Puconski župan Ludvik Novak je v torek svečano začel s kurjenjem komunalnih odpadkov. To-fderto iz njih bo dal v uporabo svojima mentorjema predsedniku upokojenske mladinske organizacije Beli Bauftju - Bobu in varuhu SDK Jožetu Časarju - Jotetu. Branko Drvarič - Lepak, Leopold Crakovic — Fottfa iu štefau H. - BivS čakajo v vrsti. Jen« Sapač - Bizič se ne mote otresti nočnih mor, ki ga pretresejo. potem ko mu ni uspelo organizirati »fuzbal« tekme na umetni travi s politiki LDS-a v Moravskih Toplicah, in sicer zaradi nestrinjanja moravskega župana Fe-r^ Cipota - Računovodje; ta mu je tako Že poslal prvi račun za zapitek, ker ga ni hotel uvrstiti na svqo listo pri kandidaturi za župana. Vsi nekdanji direktorji in sedanji vodje enot Panonke so se odpravili skupaj s Tovarno sladkorja iz Ormoža na izlet na Nizozemsko. Na izletu bodo obravnavah predlog o povišanju provizije pri odkup« sladkonie pese zadrugam s sedanjih štirih ua deset odslo-koT. Prav tako jih bodo tam podučili. kako se loči blato od sladkorja. +** Pomurski zeleni so Sli v stečaj. Kot je znano, na dvorišču multinacionalke Poredoš v Ižakovcih sodni cenilci že ocenjujejo vrednost pohorske smrekovi ne, namenjene za mlinske kumpe na Muri. V kolikor lesa ne bo potrebno prodati za poplačilo volilne kampanje nesojene matere županje, bodo kumpi stali na soboškem je-zercu. *«« £X-direktor Panonije in sedanji direktor Pometa Emil Zdho - .Nesmrtni je prevzel vse marke-troSke posle največjega pomurskega kovittsko-predelovalnega koneeraa imenovanega Pomurska knnka. V ta namen je ie organiziral sejem na dvorišču Agro-servisa, kjer je tržil izdelke njegovih profitniti centrov Pam-agre, Tchnostroia in Bliska Lirame. Dr. Elelka Korpič - Horvat je za uvod v delo računskega sodišča še enkrat proučila porabo proračunskih sredstev nekdanje soboške občine. Stanko Polanič - Kempinskj, Tonček Ravnic - MtkroUnna in arbitekt Ignac Dugar - Jebelgi^l so zaradi neznosne vročine v novi Kalužnici rA ohlajanje ie začeli polniti svetlobni vbazen«^ na sredini stavbe. Po Jebe^ošatovih načrtih bo voda v bazenu rdeče barve, in to zaradi večje ot^tomo-sti na visoke temperatttre. Bazene bodo napolnili, ko bo Jani Hanc - Vročina s helikopterjem preselil prvi studio Murskega vala. KEa«M KONJ Radgonski mehurčki Lepo pozdravljene, ljube moje. Veste, kar hudo mi je, če v katerem Vestniku ne »žlobudrajo« radgonski mehurčki. Ne vem, kaj je z Radgončanom. Pa ga ja ni zdelal gradbeni sejem? No, sejem je minil brez večjih pretresov. Razen seveda, da je bil povečan promet. Po avtomobilih sodeč je bil dobro obiskan. Precej Suje, kaj sploh radgonski kulturniki delajo, ^kaj je bil končno dve teti predsednik vlade? Človeku manjka širina! Me pa zelo zanima, če bodo občinski svetniki izglasovali dotacijo (oziroma prispevek - 6 mio SIT) za veroučne učilnice, saj niti prejšnja skupščina niti vtada niti ta novi občinski svet niso dali_nobenega soglasja, občinskih svetnikov (včasih smo rekli Mnogi težko živimo, naš gospod župnik pa nas »Živine«) se je gibalo po sejmu. Zato pa skoraj nobenega niso videli na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v avli Osnovne šole Gornja Radgona. Tako so mi rekli, kajti jaz sem se obrnila in šla domov, saj je bila blazna gužva. 600 pevcev in kakšnih 400 obiskovalcev. Večjo dvorano bi rabUi m tako lepe prireditve. Otroci so lepo peli. Pevovodkinje sojih mnogo naučile. Bajc je prišlo zopet do sodelovanja z avstrijsko Radgono, saj je prišel njihov mladinski zbor. Škoda, da prireditve niso posneli. Tako rada poslušam otroško petje. Mnogo rajši kot radgonske svetnike na več ur dolgih sejali. No, dva radgonska svetnika sta tula na revyj (pevski, i mislim), kulturnik Milan in predsednik Peter. ' Drugih ni bilo. Niti radgonskih niti radenskih niti svetojorii^. Pa toliko kultnre jim manjka. Zelo nekulturna je bita zadnja seja radgonskega občinskega sveta. Najprej morani kritizirati predsednika P. E! Ta gospod ini4i> da vodi sejo gasilskega društva (gasilci, oprostite mi!). Toliko »domačih* skovank, ki so priplavale čez Muro, je uporabljal, da so me kar ušesa bolela. V bodoče se malo popravite, gospod predsednik! Pa zopet moja dva »prijateljčka« - svetnika E P. in A. T. Prvi vse ruši in trga in nič konkretnega ne prispeva (kdaj sploh je?), drugi pa bi kar ukinil ZKO (Zveza kulturnih organizacij) in bi najbrž ustanovil novo ZKO (Zveza krščanskih organizacij) s sedežem v novi stavbi, ki raste pri radgonskem župnišču, Ta gospod A. T. še spra- kar naprej posiljuje z novimi prispevki. Kje je božja skromnost? Pa še tiste predane vernike grdo krega na žegnanjth velikonočnih dobrot. Mene v službi šef večkrat skrega, če kaj ne naredim dobro. Kaj pa gospod župnik nima nad sabo nobenega, ki bi mu malo povedal o morali in skromnem življenju? Joj, samo kritiziram, nič pa nisem samokritična, Kaj hočemo, sem le skromna ženska. No, pa bom malo pohvalila! Pri bivši vojašnici je končno nastala tudi kolesarnica (upam, da bo vama). To sem si tolikokrat želela. Hvala vam! Vesela sem bila luči ob tlakovani poti pri pokopališču, žal pa so lepe in koristne samo podnevi, ponoči tni še nič ne pomagajo, še vedno je tema. Vesela sem, da bodo pričeli graditi sodobno šolo pri Negovi. Manj pa sem vesela, daje na naši avtobusni postaji zrasel še en bistro (preveč alkohola) in da še vedno obratuje gostišče Muzej (včasih celo do jutra). InSpektoiji, kje sle? Žal je tudi policijska postaja predaleč (30 metrov), da bi lahko naredili red! Upam pa, da bo red in da bo cestna zapora v G. Radgoni dobro uspela. Gospodje svetniki, saj sc boste pridružili protestu Lendavčanov in Sobočanov. Na magistralki (lahko pred občinsko stavbo) imejte javno sejo! Sicer pa: še na asfaltu krompir zraste! Želim samo, da bo kmalu konec divjanja tovornjakov ' in druge šare skozi Radgono! Zaporniško razpoložena Radgonska klepetulja VESTNIKOV VLAK •OGUD tGRALNfCe HIT • SVETA GORA • VINSKA KLET DOBROVO Cena izleta: 4.500 SIT. Naročniška služba VESTNIKA • SA/AOSTAN KOSTANJEVICA NAD NOVO GORICO, GROBNICA BOURBONOV Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota Tel.; 31 998 Med tistimi, Id bodo pravočasno poravnali naročnino, bomo izžrebali 40 srečnežev, ki se bodo izleta udeležili brezplačno. Za gradnjo OŠ Negova se je potegovalo 8 ponudnikov »Zmagal« Granit Končno je črno na belem, da bodo pri Negovi vsak čas stekla dela za nadomestno gradnjo in obnovo šolskih prostorov. Občinski svet v Gornji Radgoni je na zadnji seji sprejel sklep, da bo izvajalec del podjetje Granit iz Slovenske Bistrice, ki je dalo najugodnejšo ponudbo. Vse razpisne pogoje je izpolnjevalo 6 ponudnikov, med njimi tudi PGP Ljutomer, medtem ko so Pomgradovo ponudbo iz Murske Sobote zaradi nepopolnosti izločili iz konkurence (enako tudi SCT^evo iz Ljubljana). Med vsemi pa je »zmagal« Granit iz Slovenske Bistrice z naujgodnejšo številko, in sicer 122.813.254,00 tolarjev, S predlaganim izvajalcem del je soglašalo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije kot sofinancer. Občina Gornja Radgona je že lani namenila v proračunu del sredstev, ki so jih prenesli po za- ključnem računu v letošnje obveznosti (34.901,000 tolarjev), poleg tega pa načrtujejo še nekaj čez 19 milijonov tolarjev v letošnjem občinskem proračunu. Preostali del bo plačala republika. Minuli teden so že izpraznili večino prostorov v tako imenovani zeleni šoli, ki jo bodo porušili. En del je namreč star že Čez 200 let, zato se te stavbe nikakor ne bi splačalo obnavljati. Ta teden imajo gasilci v načrtu odkritje strehe, saj bodo kritino uporabili za svoj dom, ki ga pravkar gradijo. Gradbeni stroji pa bodo zabrneli 3. maja, zato šolarji v tistem tednu ne bodo imeli pouka. En dan so pravzaprav opravili že vnaprej, enega bodo nadomestili maja s sobotnim športnim dnevom, enega pa bodo izkoristili namesto ravnateljevega dne. Cene sadja in zelenjave htoikt Rmnid* hm« krtha Nmm Ital Hi tiri Mriirili Idnica Hankt Srtila 16« IS« 161 201 110 210 2U 300 120 MhU nteli SCI [OritrbK (ntib Itirt4« tUrtOMt 301 2« iiB 1(0 J. G. OtdlibMlite« 120 idbrdl« 130 kraavlr tiari 70 tTMflr ilalllOt Trliic« Orrih (rOgiM UutiiaK tu 1U t« 1(0 100 190 200 300 120 300 300 200 160 tu 26« 12« 120 (0 100 130 15« 16« 201 201 200 200 350 IM 200 260 260 16« 161 27« 120 120 6« 110 Lendavski pered Velika kovinska Keralova vrata nasproti trgovine Oprtna'. Lendavi so še naprej nepobarvana in zato zarjavela. V icn'* vidim nič dobrega, saj sem stoodstotno prepričan, da ni viittsP manjkanje denarja za tistih nekaj kilogramov barve, posredi malomarnost. Tovarna barv, ki bo v kratkem prečsltr la svoje vfarbee, upam, da ne bo prezrla odličnega demonsitth', nega prostora. Vrata je treba pobarvati tudi zaradi prtrčltn^ se nanja naslanjajo ob guncanju, saj si večkrat uma^ Kondome pa bo pobrala Komunala. . Človek zaradi različnih vzrokov zaide v krizo. Nekaten nje izvlečejo po nekajdnevnem popivanju, drugi si dajo fl*** razbijanjem, tretji se samo samopokesajo, četrti pa v st^kt dejo z vrvjo na podstrešje ali pa k drevesu z dovolj močno »r Glas o njihovem klavrnem koncu hitro poneha. Drugače jet’ godkom na Hotizi: nekdo je obesil tujega psa, ljudje - J*® * domačimi, ampak tudi iz daljnje okolice - zdaj govore samo tem in se veliko bolj zgražajo, kot če bi visel Človek. j Hvala Lakošanom, Kapčanom in drugim, ki so svojčas ti^^. promet na magistralni cesti in tako izsilili modernizacijo- j* je cesta zares v redu. Tudi pri zaselku Jula Marov, kjerjo^ nastala poldrugi meter široka usedlina, a to ni nič slabneiO-^ se voznik, ko zapelje vanjo, vsaj »prebudiš iz zamišljenost brž da na volan še desno roko, ki Jo Je morda sicer imel s* gah ali pa (sram ga bodi) med nogami sopotnice. . Ni res, da lendavska svetnica Elizabeta na seji občinskei^^ _ (podobno kot še par svetnikov) samo molči. Nazadnje, vorili o zapori ceste, je na glas izrazila zaskrbljenost, le kako pripeljali mleko v njeno trgovino, če bo cesta zaprta. Pouk: tio^ ; svetaJe treba dati teme, ki bodo svetnike neposredno zadek 't ' in srce, pa bo več razprave. mnogih v Veliki Polani so v preteklosti, podobno kot v mnogih krajih, vsako soboto popoldne pometali makadamsko ' Hvali z vodo, grabljali so po dvoriščih, ženske so okopavati ce ob ograji (tudi nasad na cestni strani), dekleta pa so i nedeljsko božjo službo rože v cerkev. Časi se spreminjajo-', dobila asfalt, mnogotera opravila so opustili, za (čiščenje!) pa so si omislili dva delavca, ki bosta dobila >4^ tev v okviru tako imenovanih javnih del? Mar bosta pospta^ za drugimi? Upam, da ste si ob delu po velikonočnih praznikih Ufiuiil, uu 13 4 Uv UCtU pU rCttKvflUiflin ■^^^^***^** odpočili in da boste zmogli delovne napore med prazniki. 7i bodo kar hitro minili in potem bodo spet vni dnevi, ko si bomo spet nabirali moči za delo ob pftt^ Zapleteno? 4 Turnišče: cene pujskov jcipo*^ Minuh' četrtek so na sejmu pujskov v Turnišču rejci. 55 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od kilogramov. Za par so zahtevali od 10,000 do 15-000 to“ prodali pa so 26 pujskov. p«" od tu naprej peA Moja domača banka l..— >0 Pomurska banka »j MetijalaBki tečij Pomurske tumke z dne 24, april« 1995, tečaji vdjii® aprila 1995 od 00.00. Sreduji leny Banke Slovenj vetja od 22. aprila 1995 od M-M Država Avstrija Francija Nemč^ Italija Švica ZDA Euut« IM IM IM IM IM T Banka Slovenije 1.158,35» 2.342,5438 8.150,5299 6,6476 Wl,921» 114,074« Nakup _____ 1.116,00 2.200,00 8.010/M 6,« 9.605,00 1U,5O |4 ■■ Zaradi obnove bo EKSPOZITURA RADENCI zaprta do 27. maja 1995 । Vse posle za varčevalce Ekspoziture Rad®^ v tem času opravljala Poslovna eno** Gornja Radgona. Bankomat bo deloval normalno-Hvala za razumevanje! iM t* i J I I I [Manja Šalamun bo ] % .-k -1 L tl I N S O 3 Peli 4 H STRANI Marc Giraldelli 4 / s. 3 I^r~ Kupčija pomurskega kriminala s Tudmanovim sinom P^n 10 : hf" I . r' 4 rV'pn'p/. J P: ■-' r ' I f I f i t ■*rodajali smo VESTNIKOV MESEČNIK sreda, 26. april, 1995, 1. številka Vojni spomini navadnih ljudi pen 8,9 I • r i; Marc Giraldelli se zaman išče v prvi številki Pena. Pogovor z njim je . objavljen šele v tej številki! U t Živel 25. maj, m rojstni dan maršala Tita in tretje številke - a Pop design ne kaj je bujta repa pen 15 PRVOVRSTNI [ VELIKONOČNI KARBID pen 16 Za vse naj bi bil kriv Peterle, pa sploh ni bil... Kaj pravi preroštvo, se bo zgodilo^ ko bo izginda zadnja zJatovrank^l n ) Nekateri pravijo, da smo preživeti zadnji DANZEMLJE! pen 5 I I I april 95 tute p©" tute« NAS FOTO - VAS MOTO! 2/7 Pogovor TSL (pred) rešetkami Za nepoučene: govorca sta Šefa nogometnih klubov Mura in Beltinci, gospoda Milan M6rec in ViktorKetler. Gotovo prekmurski žogobrcarski zanesenjaki prav dobro veste, o čem klepetata tvorca velikega prekmurskega nogorivalstva. g ‘S- 1? S5 1» r^IZVIRNI PODLAG J I Kdor do sobote, S. maja 1995, pošlje svojo verzijo dialoga, ki bo objavljen, bo deležen penaste nagrade (ni pa nujno, da se bo penila). Naslov; PEN, Podjetje za informiranje za Pogovor za rešetkami Slovenska 41 69000 Murska Sobota S ss § s Vk_ Se sreča, da je ta stran imenovana Tute. Tako vsaj ni nujno, da vedno pišemo kristalno čisto resnico. Zatorej naj bo jabolko med osebama Adamovo, razkrili pa vam bomo, I čigavi čeli tako j pozorno pazita rumeni sadež. Oseba spodaj v črnem in na levi je najboljša metalka krogel v keglje Marika Kardinar, oseba zgoraj v belem in na desni pa prekmurski sadjar par i excellence Vlado Smodiš. Posnetek je nastal na interni družinski zabavi Kardinarjevih in Smodisevih. PfTVtuta! foto: £XIVO V , Ir' ’ |> I •i''' ■■PS- */'■'>[ I W i fj! V' r i peMi ll ra v« M ^1 i SDS h 3 3) 5 omlad je čas navdiha. V dokaz del tričetrtn*®^ embalaže — na drugi strani pa posledice razganjajoči zelenega letnega časa: besede so polne, poetičf® i dobronamerne, zato njihovega sporočila ne zavrzit®- | še avtor: s stihi ozaljšano embalažo nam je v oe avior: s siini ozaljšano emoaiazo nam je v prinesel in dobrohotno odstopil gospod Vincetič iz Sobote. TOLAŽBA Nesojena oziroma neizvoljena vinska kraljica Lendavske trgatve 94, lepa Hilda Herman iz Dobrovnika, se tolaži: »Če me že niso izbrali za vinsko kraljico v Lendavi, bom pa vsaj za moške člane domačega turističnega društva v Dobrovniku za vse večne čase najlepša točajka!« Lipe NE ■‘n'l 1' ] Ul < O VIDI FSeik k |i > 1 .( Dorina Simonič, pine Be Radio, za riko Tute: »Ne buljit® J moje noge, raje *n? majte in zamižite! zaprli oči, boste tu** pesem bolje slišali!- 94,6 Mhz valja« Gn;::/isTR‘x ne valovi« Marketing, -RTr. — ki je v nemškem Kdinu, so gotovo sposobni poslovneži zadeva satelitske sporede. Po tej poštni pošiljki sod® ospodje iz firme ASTRA Marketing, jim je malo manj jasno, kako se piše murskova*® ^((i mestni občini reče. Od registracije zadnjega nazivu ^0 naj bi namreč bili MURSKI VAL — ne pa valj. Morda P se vrli nemški biznismeni odločili za albansko izgovori kolega pa tudi, kako se najstarejšemu radiu v s« Radio Murski Valj • Herrn Marjan Mavcec Slovenska 41 SLO-69000 Murska Sobota i I 31 vestnik •• tute Pe" tute' PRIPOTOVAL IZ GOTEBOR6A april 95 DA BI POJEDEL ri ■/on * ^/Ae/t7, 3G7e/žu'w( vtu^že e /z 6CG.GC(J^aen/e JAVNEGA & ’ff f^t X X -igm K' /MAt/iftt, f/rtmfTi _ _--«■■■ p p ler^' »xe^u, Ai^f r ^i/e^ftt'/tF^f^ei^rrfvi/f 7t7f V' Si.^' ^te^ediee^ne onec prejšnjega meseca je pismo, ki ga objavljamo v ^^/ta /tff/f ee7^/tee‘n« eteed^>.’ celoti, prejela slovenska pravosodna ministrica Meta dpančič. Napisal ga je jezni rojak, rojen v Murski Soboti. Zase trdi, da je velik sovražnik komunizma. Ta je po njegovem v slovenski deželi — tudi zaradi opisanega primera — še vedno trdno zasidran. Ludvik Mikolič je za PEN poziral v dovolj zgovorni pozi. Redakcija jubilejne prve številke PENa je bila končana relativno zgodaj, zato se bojimo, da pravosodna ministrica ni več pravosodna ministrica. Če pa je, iskrene čestitke! PIOSLANCI ANONSKO IMUJLJO So t’* morali napisati, da poslanci panonsko praznujejo, če - --- g, ---------------------------------2-------,------ 1 nsh v našo pokrajino, igrali žogobrc in sc lepo imeli. Pa ne '''»»'da Pa tij u' A' a i rv, J: * t. karu I '» [f il'i/l p: ifer bomo, ker je dobro počutje zmotil strupeni mraz, ki gaje vsak prenašal na svoj način. Gospod Jelinčič se na primer niso dali motiti in so se po moravskotopliški nogometni ravni podili kar v kratkih hlačkah. Gospoda, ki ju lahko občudujete na fotografiji in se pišeta Podobnik oz. Anderlič, prav tako nista kaj prida jezna. Pred luteransko cerkvijo sta pozirala s čajem, a zato čila in vedra. Cisto nasprotje pa je prekmurski zet, gospod Bavčar, ki ne samo, da se je našemil (tako je vsaj videti) v zasavskega knapa, ampak sije nadel tudi nepristopen videz. L.',^ M«:. 1 |i Fdu Pecfc, Ffkuc Kam, mRiaid Stactint, Joharm PocK, Hermann KlaliaK, CMnaaii d*MLO H«lb and Ludidk Kočar «tieBon mjf Ah. Grenztiiirgemieišter vvollen wliyi*l , Frto Pot* beainnt b« grenz^rscnmi' (St A™wAit!en), jMianri Pock (Nsuliaus/Klaumn tenctefi P^-šnklen wje * St. Anna am Aigen gemer sam mit tten 8iow©i' Partnam a"* ’i V iLihrs«*’ St. M«" 1 ■ Fe t»cW, Franz Kem M«r-tkvRai^S und W0l>fas« Sta cheri (Minihai-ljebait' Sim Tr«»«i eingatr » dar Untemt^i 'aB-' D. LOPARNIK ZUPAN, M. JERŠE (še) NI V Serdici na Goričkem so se sestali tisti avstrijski in slovenski župani, ki so ob meji in ki mislijo, da bi bilo koristno tesneje sodelovati. Veselili so se: Fritz Pock, Franz Kern, VVillibald Stacherl, Johann Pock, Hermann Kisilak, Dušan Loparnik, Janko Halb in Ludvik Kočar — tako vsaj piše avstrijski Bildpost, mesečnik doline Rabe. Objavili so tudi fotografijo, kjer župani nazdravljajo svetli prihodnosti, V hiŠi smo ponosni, da so med župane uvrstili kolega Lopamika, skrbi pa nas, da se je zdravici pridružil tudi Vest-nikovec Milan Jeršc, pa ga iz neznanih vzrokov niso imenovali med župani. Morda ob naslednjem srečanju v kakšnem avstrijskem gasilskem domu! I r4'i april 95 p^n VE^ VELIKI rt T Sr * «ri e ? AJ ^P 1^ m >1. JI L *h3> w //Qr z/4 o &o v A /f f-tLAD^ >> JAVNI I I . t ■ f 2 3 2 _' c £r^; V£^ HA - u' Par s ■TtAj}iti}e.. NATEČAJ VMS, H ■/ ■1.. -'; l/f >2 ■ ..--.i-.- > I ' ■ ni ‘ _”r i fei? /SfdfjVe? IME ZA RUMEISIO HIŠO ■i'^ !Slk’ ll 'Hi r i 9 t Pa U sta v&a ttPa , ilT-I £Xri AahAjJ« _i^_R _ J J 6rft LA ^E' Lh^/Ti/ T^iSALA A^i ^1“ J _ . r sLiL --i Jw £**'/« v PREDLOGI BRALCEV PENA: Vlado Ulen, Martjanci: SINAGOGA ^(je precej podobna nekdanji židovski sinagogi), RUMENKA - Vida Biček, Žepovci: RUMENI CENTER ( zavoljo barve fasade) — Jože Kofjač, Petanjci: PREKMURKA — Sašo Peček, Žepovci: SOBOŠKA RUMENKA -Štefan Pilo, Selo; MARJETICA — Ljubo Deškovič ml. iz sosedstva; KANARČEK— S. Škerlak, Černelavci; MURŠČICA — Edita Lovenjak, Poznanovci: PRINCEZA — Drago Lovenjak, Poznanovci; KRALJICA — Tarik Matko, Murska Sobota; KALUŽNICA (ker se je ime že prijelo ..,) — Branko Makar, Sebeborci: HIŠA SREČE— Anonimnež, ki sliši na geslo U, A. L,: SRČEK MURSKE SOBOTE— Anica Kuferšin, Murska Sobota: PENOVKA (saj se je PEN spomnil, da rumena hiša še nima imena) — Sonja Kuferšin, Murska Sobota: MURČL MURCKA (kajti vsi v tej hiši godete oziroma brenkate kot murni od zore do noči) — Drago Lazar, Gornji Petrovci: SONČEK. SONČNICA ( saj med drugimi zgradbami zgleda res kot sonček) — Jagoda Lazar, Gornji Petrovci; RUMENKA, RUMENICA — Renata Marič, Gradišče: MORAČANKA. ZU^TA LISIČKA - Urška Bevcer, Mala vas pri Ljubljani: SOBO-ČANSKIDVOR— Anton Makar, Sebeborci: ZLATO JABOLKO - Tončka Kranjc, Drakovci: RUMENA LEPOTIČKA - Stanka Bevcer, Mala vas pri Ljubljani: SOBOŠKI DVOR — Jožek Pucko, Murska Sobota; SONČNI GRAD — Terezija Cesnik, Krog: A/L4£M VETERANKA (in sicer PF-stnik, 7F-levizija, A4 se '^‘‘' y I I tradicijo, staro, izkušeno, dobro, ' priljubljeno, Ker pa je stavba lepa । in nova ji dodajam mlada ,..) — # D. R. iz Murske Sobote: TABER- ’ NAKELJ— Janez MaroŠa od Lipe: MELODIJA, ZLATI GLAS POMURJA, POMURSKA GLASBENA HIŠA, MURSKOVALOVKA, RŽ, ZLATICA, RUMENI KLAS, ŠTORKLJA, NARCISA, AMALIJA, HIŠA GLASBE, HUMORJA IN RESNICE, GRAD MV IN VESTNIKA, JULIJA, ANGELA. MARJETA, MARTINA, KATARINA, LEA, ZOFIJA, IRMA, LIDIJA, AMADEJA, LIPA, ŠTEFKA, ANICA, AJDA, RUMENKA, ANDREJA, PREKMURKA, DOLINKA, GORIČANKA, PANONSKI CVET, SONČNICA, RUMENI BISER— Marjeta Makar, Sebeborci: ŠTORKLJA — Helena Makar, Sebeborci: ZL47?1 VILA - Lajoš Ošlaj, Ivanci: SNEŽINKA (obrazložitev na priloženi dopisnici) — Drago Flisar, Vidonci; KRIŽARKA (kajti vsak dan dvakrat prihajam u M. Soboto z najvišjega prekmurskega hriba /Križarka 413 m/ , ta hiša bo med poslovno najmočnejšimi v mestu, v njej se križa množica interesov ljudi in stoji na pomembnem križišču „.) — Mijo Luketina, Gornja Radgona; AKROPOLA, KATEDRALA — Marjan, Tatjana in Lea Blažek, Študentski domovi Ljubljana: POMURČANKA, PIRAMIDA, PREKMURKA — Albin Kerec, Območna enota Zavoda za zaposlovanje. Murska Sobota: POSK (Preko Stare Kirurgije) . ? T*. Ks k - l‘ Al t .‘T i fS n _F ** s ^'^V' L‘J' < .JT?.’-' .'izi ,v ^“*- I t,'x.'ji2i .jnil’-®’'' I I. . jilLrT- r tl -i ■f* iC '(FUl 1 ^1 i/) 'I ij Pam^^ po Mureki so kar številčno y vidi, koliko nas je pant^^ ob Muri) odzvali penovsk^I^\ povabilu in predlagali gesla za rnfJ^^^ kvadratek (penovo zagozdo) pod glavo časop^ NEBODiLEN, BERI PEN ZA TEN. BERLTEPEN PEN BERE RADO STARO IN MLADO predlagajo Marjan, Tatjana in Lea študentskih domov, blok St. 1, Cesta 27. aprila, Ljubljana Vič. Bralci PENA so ponudili čez 70 možnih predlogov za ime rumene hiše v središču Murske Sobote. Glasujte za pravega! Avtorja izbranega predloga in nekaj glasovalcev bomo lepo nagradili. Pošto pričakujemo do 10. maja 1995. Borštner znova ob samostojnost Nekronani junak slovenske osamosvojitve, nekdanji podoficr jugoslovanske armade Ivan Borštner, ki je z odtujitvijo vojaškega dokumenta spravil v tek neverjetno zgodbo o nastanku samostojne slovenske države, je bil pred kratkim znova zajet. Na gornji fotografiji je v rokah bodoče žene in njene poročne priče. Pred poroko, ki je sledila kmalu potem, ko sta ga obadva okupan-ta izpustila iz rok, mu zavezujeta metuljčka - vojak Borštner pa kljub običajni nekonvencionalni nošnji to mirno prenaša. '" š. k, ■3»'- Pil^oder. .S ne more več. zato pa ali sploh kdo se pa zaradfi tega vzhepiirjs. Mnog, Užnemlrjoje, č^| flete žab^f. neke Pfl ie Irijo (oni amazonske '“krat,k„ je odteklo':-^animajo se za želve za k une, vole, knnie nihče ■ de, prašiče Zanimajo na Cotiču ne£R? -- nekake Obročke !!a ro — ■ kot petelina In natančno. ■ srca. past. i 'ftanct piščajifc kok \ež 7acli zacinimo ' trna ali nima <1 1 CtlTp^d mehkega ne m ga P[iiinbi?aj| :o spomni, kopun Ifialo. so kljub Mr ko[ bk nekočsku^,“XT'^ atFUda Sit ena «er se to ^Pokojeni veren “-mJJan k Sobori oft io nekateri 1 Mtesa«, Lahk, - svakov - • “M.. /. iAaam miJii ........jim treba, počenja več /eterinar gospod petelinov bolidebel^rfcn-. -Jc skozi drem- glas PonnaJ to ia <1, . - Vdorna so., 1 U.C v er J] -- meso plehek "oku;'^|;5°n'’ zacinimo prav«. No ia zaJn '^eče, da nekdo J^jc, mar nel Jajca femu kot začimba zdl‘^^'*^/.’‘'.'^'dosk 't ■ tri ‘^‘'fevežspet aoce sklepati, rfi, je bife' J^JCaSO kot V 5;: postopo- ^^cttnba Kot smo videli iz macakove zgodbe V._J—J — . '"I poučne SEMJKdpuN kopunili prav z^raJ; (j„|j j j j ko^. kot™,» meso, Jt^piin,« '-""Pel. refe Zlatovranka, ptica usode •no« koklja: vodi piSeauee. ^zona skapljanja času.« ir poletnem Delitev dela med od spolonra ^orje pL . kop: d„,«;.RP^J*3f’:mo.neke Eh, pa družinske po,itikef^b^Km: I? J oprsja- I' delo kokelj. To so bdi časi vsestranske uporabnosti moškega spola. Vsaj pri kokX . pa ■ Kakega K, - W ŠP „ "«O' C; , -■. »a?i,'<'k.r''„"J Prw ■"U H kru ; da sttoH ,■ ^sak( laki ’'4U :n ne stccr na :m se še gen ^re2 h”-vsfet® *'ekJo Po- J3jca pf^Pe, L,/- Konj torej L ^Piu 1 ^alii n kon-rv-^^hUnj^l^^PJa' if iprtH Oče nlo 'tč !k, ‘o •-Ul drugi bjegov mkoJi f’hd^. ce da :?.®riosce. oziroma natančneje pri peteli-’ nih jn kopunih. »Ženske 'tr i** POgob-arjak, Hj-L RUUiR J I R / ■ F^jgovanaj d^ pe^illn iato pred rusfcfjiorn' na kokos zakrili s krili, k^si drami jajca,« se gospod Martin spominja časov, ko so ljudje še vec vedeli o anatomiri - . o anatomiji kokoši fn o njihovih navadah. »Če ni a)! skupaj enega cNrtija aii Več Tiij; , “ kmenJ^- \‘Jd- podrugod je imeli feko otu^an. so ugotoviti, kdaj Bfefr?r so JP^eJinov. Onujeie « V Gornie doma^ državah, v trutirlnT stikali kljlJipe cieJu uDorahtl-rc hL,č:_ ptolzvajafe s-h?Nobe„: ";w o operacijski I* dS M'a;;'5Mop„„ _ perje m zarezala, da bi pa L I 1 "'tJVMuctJi, uce r S so kopun, tudi navadili, da je valil jajca Brez omame n "Fi i z* f A la omame pa ni šlo. »2a valjenje so ga morali posebej PrtpraurtJ. čeprav je % ma « L ,“Tialce žoa-v zlili m I J* P'™'"! ^«Pifn in miren. Potem pa Jt- vaMRšče £ikra''7'' ' ^Mn." Gospcid Martin je Vide, "X °On7 ■'O'«' raaie 'OneMplsvai^ vzpenjal po iCaspifn jn vestna Hn je Vide, Skopljeni maček dc^n;^“~cijski vTnSr^^' r^rl^o^un^j^m"; ''.rT^tSf^la^S bolelo« SJedanja vse Vrezali so^ga n^° ' »opk ne m^ pos so malo J=bilpetciir:°S-^^^^dni so lino kon ■uzniafe - —- se JC teščil za ope-' P^lmJ Je pneem zaprt v posuli s pepelom, potem ^a : maček lete, ko vrag. Seveda Je Pti^ k sosedu seme luščit in je maček dremal tam pri štedil-otku, je bilo joj. Najprej je drema, kar naprej, saj jc bil zdaj »Srečamo jo v odprti pokrajini z manjšimi gozdički, živimi mejami, starimi sadovnjaki, travniki in pašniki,« pravi o njej ornitolog Franc Bračko. Če bo šlo tako naprej, jo bo kmalu mogoče srečati samo še na podobi in v opisih, ki jih bo potrebno postaviti v pretekli čas, Z izumrtjem vsake živalske in rastlinske vrste smo z zmotljivim in smrtonosnim korakanjem, korakanjem, za katero se je dolgo verjelo, da je napredovanje, bližje pohabljeni prihodnosti. Kar je Bračko piša, v sedanjem Času, se bo takrat glasilo takole: »Samec se je spomladi v zraku vratolomno območno spreletaval. Prehranjevala se je z velikimi žuželkami, mišmi, plazilci in žabami. Gnezdil je v duplih zelene ali sive žolne. V Prekmurju so ga nazadnje srečevali samo Še na Goričkem. Takrat leta 1995, ko je bi, spet enkrat dan Zemlje, bi ljudje Še lahko kaj naredili za njeno preživetje. Niso. Njeno število se je iz leta v leto zmanjševalo, potem pa so jo melioracije, monokulture, strupi in opuščanje pašništva dokončno iztrebili." - Tako se ubija duša pokrajine, ptica za ptico, roža za rožo ,„ ■ Besedilo in fotografija: vodomec O Penizmi g-^ !? 'S -ti g- S S; ct) cl.3 o e cj 9 o ^5- & S; 5" d Lr.. n ■* 'J i* o Qii UL Cl N7 m CD O fe g. O G) >7, O tr Ul .— ,3 _. 3 *“ S §:§■ S' 9 s oj ■ 52 V! 5

' &! C "2, O c: Q TJ c: S f,, O =, c/> c to “(p' § p) - tn '7:* 1/1 n 3 5 ° 5‘^ § - UJi rt) ■s-sStiJ 3 n P Q (A < TJ o c U) -1 g &7 (b 3 Sr&§ 3-g 3 ?■■ 5 N 1^. 1!3 Ji esS ’ 5 er N C 3 ' ^<5 cu 3 St rt^ a> 0 april 95 inPenview uEsnjS^ Pred kratkim Je v Zdravilišču Moravske Toplice bival Marc GirardelJi. Ker gre za dovolj znano osebnost, izpolnjuje tudi kriterije za intervju v časniku PEN. Za prvi pogovor z njim Je bilo nekoliko težje, sajJe bil prva dva dneva zelo varovana osebnost, proti koncu bivanja v ZMTpa Je gost sam sklical tiskovno konferenco. 15 I F 'i - 3 i ! k Zakaj je^ are fl lirardelli I 't PENil? L» A f S? ' rji /i I' Sl H “tk ’ Pred dvema letoma ste PENili nad hrano v Kranjski Gori. Kakšna je hrana v Prekmurju? ”Res, takrat nisem bil zadovoljen s hrano v Kompasovem hotelu, potem pa sem se preselil v drug hotel in tam je bila hrana odlična. Kaj naj rečem za hrano tukaj? Preveč je je in Še dobra je, Ce grem na sprehod in se ustavim v kakšni hiši, mi najprej ponudijo pijačo in nato še jedačo in tega je kratko malo preveč,« Kaj vam je v Zdravilišču Moravske Toplice najbolj všeč? »Všeč mi je, da se osebje ukvarja z vsakim gostom posebej. Tega ne doživim pogosto in zagotavljam vam, da se bom semkaj še vrnil.« Kako pa ste zašli semkaj? »Imam prijatelja, ki že 15 let zahaja v Moravske Toplice, in pred šestimi leti sem prvič slišal za ta kraj. Letos sem se končno odločil in tako sem sedaj tukaj.« *•* 1 K I I '■.7' dopus Toplic®' Kakšno je nase vino? »Odlično, in ko sem tukaj, z veseljem spijem kakšno steklenico. Je dosti boljše od severnoitalijanskega ali južnotirolskega pa še kakšno drugo vino tudi prekaša.« razloga, m * nagradni RAZPIS LASTNIKI DOMAČIH zaradi poškodovanega kolena in torej je bivanje tukaj rehabilitacijsko-rekreativno. Na počitnice bom verjetno prišel zgodaj jeseni.« - , • , temi močnimi h'V’ Je res, da z očetom kupujeta v Sloveniji vinograde? »Tudi sam sem slišal za te govorice in povem vam, da gre za Čisto izmišljotino. Vino raje pijem, kot ga Marcu GirardeUiju je najbolj vŠeČ to, da se v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah pridelujem.« osebno posvečajo vsakemu gostu. Gospa Monika Ficko mu je bila dober vodnik osamljenim* Marcu GirardeUiju? po pokrajni ob Muri. pregledu pacienta: — Zgoraj pa imate vse zdrave zobe! — Seveda, saj imam zgoraj protezo. zobozdravniške Prišli ste sami, kaj pa spremstvo? »Nič nimam proti ženskemu spremstvu, če mi ga najdete, ha, ha, ha. No, v Moravske Toplice sem res prišel Mlad zobozdravnik Pri plačilu za pu- ; (stažist) pri prvem Ijenje zoba: "-Tri tisoč tolarjev za puljenje in injek* cijo. — Kaj, za dve minuti dela? Kaj bi priporočili vodstvu zdravilišča Moravske Toplice? »Da se skuša usmeriti v turistično organizacijo z vsemi možnostmi za aktivno bivanje. Še več teniških igrišč, morda atletska steza, dobro opremljene telovadnice in podobno. ' \lse drugo pa je že tako ali tako na voljo in dokaj dobro urejeno.« Torej se bomo zagotovo še srečali? »Na vsak način - še letos.« (dl) :4 ŽIVALI! Zakaj se vaš maček, pes, ali bogve katera žival pojavila vPenu. vari ni. 'Kmr».« § o s 9 ll« S s o i 9 «) rt« i \ ‘^1 0^ T* '‘■iliaST. M < ■] L^i Po dogovoru z županom Mestne občine Murska Sobota gospodom Gerenčerjem smo si24. 3. 1995 ogledali nekdanjo Kučanovo delavnico, kije predvidena za rušitev. Po temeljitem ogledu stanovanjskega objekta in objekta, v . katerem je bila omenjena delavnica, smo ugotovili, da sta oba objekta v popolnoma razpadajočem stanju in da H ogrožata varnost ljudi, ki se nenadzorovano gibljejo v teh H prostorih. Tudi opuščeni studenec pred hišo je ■ nezavarovan in obstaja nevarnost nesreče za nepredvidne »obiskovalce« tega zanemarjenega kompleksa v strogem IH središču mesta. ■ « Predlagamo, da inšpekcijska služba zavaruje celoten R a kompleks do začetka pozidave objektov za namene I 9 kuRumih dejavnosti. f T Mestnemu svetu Občine Murska Sobota predlagamo, da & ' I ob rušitvi obeh objektov pripravi projekt za prenos [( celotnega inventaija v grad Rakičan in poskrbi za njegovo prezentacijo. - Ravnatelj: Janez Mikuž, prof. L? i* i ^SSibb»>^ WMK X a • 't s;® ^>1 Al ll I' V Železje, pravijo, nima duše. Jo bo imela nova. urbanistično prenovljena Murska Sobota? P"^yadnji dopis ravnatelja mariborskega 2^voda za varstvo naravne in kulturne dediščine — Janez Mikuž sc je namreč s številnimi dopisi in dokazovanji ves čas boril ZA OHRANITEV sedanjega razdejanja - je jasen dokaz, da so Kučanovi delavnici Šteti dnevi. Kmalu jo bodo podrli, okolico uredili in vse, kar je bilo v delavnici resnično vrednega, preselili v rakičanski grad, kjer naj bi (nekoč) bil tehnišni muzej. n Delavnica je značilna za industrijsko arhitekturo s konca 19. stoletja, v Evropi je malo podobnih spomenikov. To velja tudi za stroje v njej, posebej za stružnico s skobeljnim strojem, vzmetno kladivo, stroj za rezkanje utorov, vertikalni stebrni vrtalni stroj in še bi lahko naštevali. m III V stanovanjskem delu je bila prva mestna židovska sinagoga, zgodovinarji trdijo, da verjetno najstarejša ohranjena v državi (beri: BILA ohranjena). u Bela, edini Kučanov naslednik: r »Če bi hoteli, bi lahko obnovili oboje - delavnico, kije trdno k grajena, pa tudi stanovanjski det, f J ki je nekoč bil židovska sinago- ga.« F »•« F 4 1994! trije vzroki torej, da $e vsaj zamislimo nad usodo »Kučanove dročine«, kot je zapisala Irena Šavel v Separatiu leta eB ila pa so leta, ko je v Zvezni ulici 4 v Murski Soboti vrvelo od življenja-Posebej v času mojstra Ivana, h Rastlinski okras zidov delavnice je ovijalka glicinija, zanjo so v prejšnji soboški vladi (ste se že kdaj vprašali, kaj je cinizem?) posebej poudarjali, da jo je treba ohraniti — v isti sapi pa so pustili, da je delavnico dokončno porazil čas. kateremu so prihajali po nasvete in storitve > b od blizu in daleč- Njegov sin, prav tako Ivan, * sicer pa mnogim bolj znan kot Pubi in kot I nogometni sodnik, je bil za kovaško in TO ključavničarsko delo manj zagret. Prav- ' zaprav je v Pubijevem času delavnica začela m dušo, ki ji je Občinarji, v last H katerih je prešla konec 70, let, IM . izgubljati Mestni župan Andrej Gerenčer: »Ničesar nočemo narediti na sHo ali celo na črno. Po rušitvi bomo stroje prepeljali v rakičanski grad in tam uredili muzej. Za ohranitev pa je žal prepozno.« t#? »i »i seveda nikoli niso vdahnili. Kvečjemu nasprotno, dokler Pogled na sramoto v središču Murske Sobote, v Zvezni ulici 4. Morda se ni zgodilo to, kar se je. Edini danes takega prizora ni več mogoče videti v živo, Kučanova delavnica dedič, Pubijev nečak Bela, se bo (jej porušena, stroji preseljeni. z rušitvijo še vedno ni spri-jaznil, čeprav mu je jasno, da delavnica na vsebino besede le še spominja: »Sramotno jc, da je danes tu smetišče in zasilno stranišče za tiste, ki naključno hodijo tod mimo. Delavnico bi še lahko obnovili, s stanovanjskim delom pa bi verjetno šlo malo težje.« Bojan P«č«k foto: Nataša Juhnov Pen o Kučanovi delavnici ne piše, da bi napadal ali celo oviral vsesplošni napredek nove Mestne občine Murska Sobota. Radi bi le spomnili: Sobota iz časov fotomojstra Kološe nepreklicno izgipja. Želimo postaviti spomenik človekovi togosti, samozaverovanosti, če hočete tudi norosti. Z uničevanjem lastne preteklosti namreč uničt^emo tudi sebe. Vsakega posebpj. 7 S VEgTMIKj 371 Pen Borci Prekmurske čete na soboški proslavi 50. obletnice zmage v drugi vojni pod bremenom zmagovalskih praporov, ki so jim jih naložili rde-čearmejci. Udeleženci vojne na strani navadnih ljudi se še vedno branijo fotografiranja. Fotografija: Jure Zau-neker klantivanje ! I Petdeset let je od takrat, ko se o vojni navadnih udeležencev s te ali druge strani ne piše. Vojno navadnih ljudi bomo imenovali vojno tistih, ki so jo doživeli tako, da so oblekli uniformo te ali druge strani. Ne v uniformo in ne na fronto ali njeno bližino jih ni gnala nikaka lastna odločitev. Morali so pač. Njihove zgodbe so v glavnem ustne, ne glede na to, na kateri strani so stali. Patetike je malo, ker jim duh zgodovine tega ne dopušča: njihovo trpljenje šteje samo zanje, pretrpeli so ga kot zasebniki in tako ga tudi obnavljajo. Za velike cilje domovine ni pomembno. Nemalokrat se po tolikih letih iz njihovih dogodivščin hahlja švejkovstvo, zdaj, po pot stoletja, ko so mrtvi že objokani in trpljenje ohlajeno. Take pripovedi vam vso to vojno reč pogosto obračajo na glavo. O vojni smo vajeni poslušati kot o enem samem zatiranju, preseljevanju, načrtnem genocidu, boju, pogumu in trpljenju. Po ___ enih virih je bil na zasedenih ozemljih en sam teror, po drugih pa, neverjetno, je ljudem »šlo čisto B dobro«. Za ene je bil Hitler samo satanski gospodar vojne, za druge je bil politični voditelj s B čutom za socialno državo in dober vojskovodja. Dogodke iz njegocah zadnjih dni bomo mestoma B omenjali ob zgodbah navadnih udeležencev vojne. Naj se najbolj in najmanj vplivno ogicjujeta B drugo v drugem. Tako se bo jasneje videlo, kako je vse skupaj, proti koncu vojne pa še posebej, B postalo človeško, »preveč človeško*^ kot bi rekel Nietzsche. Ne, s »človeškim« sc ne misli dobro, B plemenito, vzvišeno in tako naprej. Človeško, to je točno to: izgubljeno, bedno, nemočno. Onkraj B hrumenja množic in rohnenja vojaškega stroja je področje povprečnih izjem. Nikjer herojev, B poguma in strateške modrosti. Vedno večje švejkovstva in čedalje manj zgodovinske usojenosti B in veličine. Bilo je tudi t^a. saj ne rečemo, a to ni stvar naše pripovedi. B ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ‘ ‘ - - - - nekem vojnem dokumentu, ki ga hrani, se zdi neverjetno, da so Nemci in Angleži drug drugemu pripravili Coventrv/ in Dresden. Najprej so Nemci zbombardirali angleško mesto, nakar so Angleži v povračilo uničili nemško. Holokavst ob smrtonosnem dežju izpod neba, maščevanje nad civilnim prebivalstvom, medtem ko so se, po Janezovem dokumentu sodeč, vojaki obeh nasprotnih držav obnašali zelo korektno. Kakor posebna kasta, ki uporablja civile za statiste v svoji zabavi. Okvir Janezove zgodbe je v kratkem takle: 6. junija 1944, ob začetku izkrcevanja zaveznikov v Normandiji, je bil kot nemški vojak tam; 9. maja je kot jugoslovanski partizan vkorakal v Ljubljano. 17. avgusta sojih Angleži zajeli. »Pet nas je bilo, naš podoficir, ki je tako tako govori! francosko, je neki ženske reke!, naj mu da belo cunjo. Potem smo tisto obesili na prek!o in šliproti A ngležem, ki bi nas skoraj postrelili. BiH so pijani, tam okrog je bilo po kleteh dobro vino. Ko smo biH že v ujetništvu, so nas peljali skozi francoska mesta, malce so nas razkazovali, kot se za zmagovalce spodobi. Dekleta so nas imela tako rada, nas nemške vojake, da so nam metala rože na glavo kar s cvetličnimi lončki, Francozi pa so nam kazali tako s prstom pod vratom.« Janez pokaže kretnjo, ki naznačuje ostrorezo ločitev glave od telesa. Smeji se z zdravimi zobmi in ves čas mu iz kotičkov ust uhaja smeh. Pravi, da je Že od nekdaj tak, bolj za to, da se stvari vzame s šegave strani. Dokument o vojaškem fair playu sta dopis- V drugi svetovni vojni so eni zma^ in preživeli, drugiso zmagaliin P^’ tretji so preživeli in malce olajšam ter malce podrepniško stekli pod banšcit zmage. Eni so biti osvobojeni, drugi sd osvobajali. BiH so tudi taki, kisokolabot^ preživeli, bili osvobojeni, samiosvoba^’’’ naposled zmagali, kajpada. V vojni sc seveda ubija. Mnogi so bili v uniformi ifl niso ubili nikogar. Nekateri so vojao I kratkomaio prešpricaii, neki so simulita»> nekateri so čakali, nekateri so se pteš^ nekaten so menjavali strani, nekim jc stran naložena, nekaten so si jo izbiaii- V Nekateri so zgodovino vojne pisali, pet redno ali neposredno, z dejanji, ki so ier^ krmilno vrednost ali jra kot zgodovinoprttt' Najprej jo pišejo vedno zmagovalci, 1 tudi jjoraženci. Mnogi, ki so vojno dohvd>i^ so njeno zgodovino, napisano kakor je, na znanje in ohranili svoje osebno vinopisje kot edino relevantno izkušnjo, ur so, id niso vedeli, za kaj gre, spet drugi hoteli vedeti. Vojni Nekateri pripovedovalci niso želeli, da se omenja njihovo ime. Zakaj bi ga torej, naj njihove zgodbe z izmišljenimi oziroma okrajšanimi imeni stojijo za stotine drugih. Njegov bunker in furerjev brlog p. K., 79 let. Je svoj bunker v eni od ravninskih prekmurskih vasi zapustil slaba dva meseca prej, preden sc je Hitler namestil v svojem zadnjem, volčjem brlogu. Na njegovem je ležala prosenica, pomešana s koruznim ličjem, biljem, ki Je bila potresena s čmo-belimi rozinami kurjekov. Vendar v njegovem ni kapljalo, razen zgoščne sape, ki se je v prvih januarskih dneh nabirala na stropu. Hitlerjev, v Berlinu na vrtu državne pisarne, je bil nedograjen in neizsušen, s temelji Šestnajst metrov globoko pod površjem, betonski strop je bil debel tri metre in pol, na to pa še dva metra zemlje, stranske stene so merile čez dva metra. Imel je tri ločena stranišča in prezra-B čevalno cev, P. K. pa je bil prepojen z vonjem S prašičev, ki so nekdaj stanovali v njegovem H skrivališču in včasih mu je od silovitega B zadrževanja drobovja in mehurja pokalo v ušesih. H Ko je dišal, da so Rusi že na Madžarskem, B ga je popadla tista značilna želja po znanju in S po nadomestitvi izgubljenega časa, želja po S prekoračitvi časa negotovosti, ki. je istočasno S botra največji odprtosti glav, kakor je bilo ■ mnogokrat potrjeno. Človek, ki ga Je strah, sc B bolje uči, ker se naravna človeška nedojcmlji-B vost od tresenja zrahlja. V zrahljano zemljo pa B lažje stopi seme znanja. Prosto po Titu B Lukreciju Karu in P. K.-ju. Ta priložnost ga je izvabila. Tako so ga ujeli, nekega jutra v januarju, ko je Šel v uk k Čevljarskemu mojstru. Madžarska žandarja sta ga čakala, kar pomeni, da so vedeli, kod hodi. »Pa tega skorajda ne bi pisali, ker sem Madžarom dolžan šc zapor,* je rekel nenadoma. To ni nerazpoznavanje že zdavnaj spremenjenih okoliščin, to je živ spomin. Kot da bi bilo vse šc tukaj ali samo začasno mimo. Kolikokrat se mu je moralo v bunkerju blesti, da so ga našli, in kako globoko se je blodnja zalezla vanj! id I sd ki po iMj na, kn na prt 1 Ck Ml de] nit str bit in sta slu ha slu pr Pc je sil j *» bila potem na Muri fronta tri tedne, mesto pod črensovim grmom, kjec ; zakopan ruski vojak. Esesovske čete, ki so na pomoč regularni nemški vojski, so vrgle nazaj čez Muro in kaže, da so na tete fronte Rdečo armado nadomestili Tistega jutra ni bilo na desnem b _ niči, ki ju je pisal iz angleškega taborišča. Prvo . ..u .j-.--- . je poslal kmalu po zajetju, drugo pred novim nobenega Nemca več. je bito Sn letom leta 1944. Na to slednjo je nekdo od prejemnikov, torej domačih, pripisal »Prejeto r nooenega memca vec. »vse je v"'« mimo,« se spominja dvaišcstdesetlctru f Babič. Njegov oče, »kije bil pogumen je stal na čistini ob porušenem mlinu, ko i-" , 3. !!. 1946. leta«. Obe sta opremljeni z je stal na čistini ob porušenem mlinu, ko - , angleškim in nemškim besedilom, ki sporoča, čez reko neki Bolgar zavpil, kaj sc ' da gre za dopisnico, ki jo pošilja nemški vojak so Nemci. »Nikogar ni, je odgovori!oče. iz angleškega vojnega ujetništva. Prva dopis- —" '* ---------------- oo niča je pravzaprav formular, v katerega je odpošiljatelj vpisal svoje ime in naslov naslovnika, vse drugo je bilo že natiskano in opozorjeno je bilo, naj se ničesar ne dodaja. oi Pl Tl Us Us de dl to bi in u: ni pl Sc mu je kričal, naj pogledamo še višje po : Tudi nikogar. Potem nam je vpil, naj dol ob reki. ŠH smo do železniškega leseni cestni je bH miniran, in tudi N nikogar srečali. Ob mostu je bilo ujetih . niKogar srecan. ud mostu je ono ujei»> mlinov, tudi deli našega so bili tam. Sporočila so si sledila takole; »Priše! sem v 1_______,________________________ . angeško ujetništvo. Zdrav sem. Sem lažje tim čolnom so se čez reko prepeljeu^^ ranjen. Naslov sledi.« Janez prečrtal samo Bolgari in potem še drugi. Morali smo^ ( ' a N jil sete blodnja zalezla vanj! ranjen. Naslov sledt.f Janez prečrtal samo tfolgan tn potem se drugi. Njorau jj| Čeprav so Rusi prihajali čedalje bliže in je neveljaven stavek, ranjen ni bil. pred njimi, ko so vstopali v vas Hodec Madžarska že zdavnaj klecnila, je prepričan. Kmalu zatem Je v taborišče, kjer so »živeli neke hiše, v kateri je živela ženski: p da ga je rešila molitev. »Tako goreče sem molil kot v hotelu^, prišel jugoslovanski partizanski sprejemala Hemce, se je očetu zareklo in prosi! in bog mi je pomagal, doma sem bil oficir in vprašal, kdo se Želi pridružiti Jugos- tisti napetosti to povedal, češ, švabska f na veliki petek, Rusi so prišli za mano na veliko lovanski vojski, »V Liverpoolu smo se vrkeali, Nič se ni zgodilo. Ko smo pri^i mimo) na veliki petek, Rusi so prišli za mano na veliko lovanski vojski, »V Liverpoolu smo se vrkcafi, „ soboto.« šlo je hitro in v madžarski vojski je pluli smo skozi Gibraltar in pristali v Bariju. Tja hiš, so nas izpustili.« bilo že vse navzkriž, tako da niso uspeli je prišla ladja Ljubljana, ki nas je pripeljala do 1 , ‘ ‘ Šibenika, od tam pa sem s partizanskimi četami dan, ko ugotoviti, kako gre za dezerterja, ki se po dopustu ni več vrnil, ampak se je doma skrival. “ Nesramno in surovo pa je kljub temu bilo, tudi v tem kratkem času, ko je šlo h koncu; neki Prejšnje tedne ob Muri ni bilo mimo, Zn so prvi Bolgari prečkali reko “ss; s veduje se, da se je pred piloti lesenega dokler ga Nemci niso p^nali v zrak, toliko trupel ruskih vojakov, da zajezila in dvignila do roba. Najvcčjihj«'J*.^ j k padlo, ko so skušali priti čez iz Radgone, ki so jo zavzeli prej, v slovcns*<[^ samomorilski prehod naj bi bilo krivo j _ iz radkersburških kleti, tako neki : ki jo je prekinjalo samo oddaljeno cvrčanje partizan, ki je bil tam s četami . vrbove trsnice. Po pisanih zgodovinskih Tolbuhina. »Rusi so se napili, potem P . osvobajal državo«. _i'*' i P ubogi KobiljanČan, ki je bH na dopustu, seje »'|'ukai ob Muil jc doma tako najedel mastnih kolin, da ga je ■ venomer gnalo na potrebo. Vodili so nas skozi DllO VSC tltlO« mestoingajespetzačrvičilo, skočil je, da bi za Mlinar Mire iz Veržeja ne ve zagotovo. zidom počenil, naš stražar pa je mislil, da hoče katerega dne je nastopila tista pomladna tišina. zbežati, in ga je kruto obrcal, siromačeka.« Vojaška kasta pričevanjih je moralo biti nekaj tednov pb 5. puške nad glavo in v reko. Nemci pa aprilu. Torej nekako v Času, ko se je Hitler v Janez iz Spodnjega Krapja se Je takrat bunkerju poročil z Evo Braun, morda celo dva imenoval še Johann. Danes je star 70 let in po dni pozneje, ko je tam naredil samomor. 28. aprila je Goebbels v volčjem brlogu Walterju Wagnerju, ki je v Pankowu skrbel za Šole in odvoz odpadkov, sporočil, da bo moral prevzeti nadomestno vlogo državnega uradnika Iti Zl tj našega brega kosili s strojnicami.« so!'^ Moški Je stopa k »Ko so prišli Rusi, sem nekaj časa ■' njimi. Jemati so, ne ropali. Pač tisto, mislili, da so Madžari pustili.« Štefana^jTjgp a f in poročiti Adolfa Hitlerja in Evo Braun, mislili, da so Madžari pustili.« Štefana^j^p i Poročni obred je bil ta dan okrog polnoči. Gornje Bistrice, 72, so pozimi zadnj^.|^ , Wagner ju je vprašal, če sta arijskega porekla vojne Madžari dali v delavski bataljon j in nimata dednih bolezni. Hm. strelske jarke, ker seje bližala fronta. njega so poslali, tako pravi, v delavske J- v Nemčijo, kjer so jih pozneje zajeli ; Recimo, da je bilo naslednjega jutra, ko je murski mlinar Mirč prišel s svojim očetom in n n Si k v z s s d K a sl v k JI sosedovim fantom k Muri gledat, kako je z zavezniki ali Rusi. »Marca 1945., ko j njihovim mlinom. Tri tedne niso bili tam, ker fronto pognali naprej, smo preprosto 50 z one strani streljali Rusi in Bolgari, s ste Murskega loga, kjer smo za Madžare; strani pa so sc iz bunkerjev, ki so Jih kako leto drevje. Nihče nas ni ustadja!« V času, prej izkopali in utrdili, po nemškem ukazu in delavskem bataljonu podiral drevje, so pod iijiiioviiii iiadiuioui, domačini, uianiii Bcnici, V hišah, iz katerih so Madžari ^.[0, . Nemci. »Bunkerjiso bili utpeniz jelševimipilo- koloniste. Pozneje se je tja vrnil kot ti in v vsakem je bil tudi štedilnik.« Rusi so 5. ’---"'-"''■nc ■ aprila vdrli čez, tako piše zgodovinopisje, in pripravili mostišče. Mlinar Mirč, ki pravi, da je pod njihovim nadzorom, domačini, branili s e tl ko je prišel čas, da nova oblast povrne prejšnje stanje. ,, »Nekateri Vogri so odšli kar sami, ko Dp , da so se stvari spremenite, drugi so ■ |, pa je tako, kakor so nekoč delali | j. seveda tudi Madžari. V skupini nas jo : c deset vojakov in eden od ozne, ki jo P\ r vedno v globoki noči. Tak je c deportiranje. Vojaki smo stali okrog v od politične oblasti pa jim je rekel, f^^ j, -- - , ., minut imate časa, da vzamete to bilo vse mirno, se spominja mlinar Benid pri neki hiši, hišnega gospodN^^i^žg^ Babič. Fotografija: Stefon Smej poznal od takrat, kosme v vasip/enocd-^^. Ob pilotih starega murskega mosta med Vrežjem in Dokležovjem, ki je stal nekoliko nizvodno od zdajšnjega, so trupla ruskih vojakov zajezila Muro, Ko so jo Bolgari slednjič prečkali, je t 50 let pozneje Pe" '/kuhir^ od prekatnih duri kuka! ‘n o pmeden gospodar, sicer nekak vaški 'a. nrah ko mu je oznovec rekel, odhod, in jim začel polagati aareani f naj kar pusti, da bodo to P^Pniistan jSi. ur Meval ]e t ponemčenih vasi Kramarovec, j-r., ' p«“ponem< bil. Na Ptuju, ' iNemk kaj primak-slovenski služkinji, .. dedotiranci, je moralo nekai babi tistega vzglavnika ruišn^t.!. ' tako nista mogli odnesti, so reči skrili za ni«»■■k' svojim culam, Brez ®ltižkjnja onidve, niti jih ni dobila je tudi na drugi strani se spominja, so skušali ob starejših Nemk kaj primak- i, viničarki. »BHo je iri 2i^ek fotografiji telovske FL~ _ v oobriti ok^ 1 0/1 c 1.1 ^. ■. 11 '’°''ečano o k . , ivkvyiaiiji Lfeijuvsjist: 't>boti leta 1945, ki jo je videl CflTl tS _ I vi . ■' . . V tisti pomladi, ko so bili navadni ljudje iz obmurske pokrajine daleč od ' svojih krajev, je nad svežimi grobovi j rdečeramejcev vel navaden pokra- J j inski pomladni vonj po črensi in ripsu. j Fotografija: S. Smej j namazala in bila odpuščena. PcTvo^rsta mu ] povedala. j Daleč na severu Nemčije pri Kielu so Jožef i S. in njegova skupina zvedeli, da je Hitler mrtev. I Po zadnjih dokumentih, ki jih je nemškemu I Časopisu Spieglu razkril neki oficir ruskega I KGB-ja, se je gospodar druge svetovne vojne j ustrelil v usta, 30. aprila, dva dni po poroki z I Evo Braun. Rusi so njega, ženo, Josepha in I Magdo Goebbels ter njunih šest otrok našli I mrtve na dvorišče državne pisarne in jih I zagrebli za zidovi magdeburške kasarne, kjer I je bila po vojni nameščena ruska zasedbena I vojska. 13. marca 1970 so jih po ukazu takratnega šefa tajne policije KGB-ja celo v hodila k maši, hodili ' poznejšega generalnega sekreurja padiiie “''Vrišču y P^^^oeje, ko so na Jurija Andropova odkopali, sežgali in pepel 3 Odisca »te/a dva nstreHH fri na raztresli. Že takrat naj bi pričakovali, da se bo so na /zs/a dva ustrelili, tri pa in TT h T’ J’ 'u' 't, f.. -'1 M B i Spomini navadnih ljudi le trii u . H^i fzkrMni T ™'ra1jejti[n na straži Čez cesto yrkoveženu Spominja se relilL ka):,, l^^^irka so zaradi kolaboracije ^frelituij^j noseča stekla iz hiše malo pred 3°3®hnieL. kadil 1-1 -.^“^nlia.kj 'W. ko iz hiše malo pred (a peljali mimo. Nadaljnje t^potonjeno bil ori v nejasnost. Zdi se mu, 1 Benkove cigare, od ^hažnili ■ ' Sa ustrelili v času, ko je , ^1 okrog soboškega sodišča, ■ na večer pred Benkovo ■a mu je na mizi, meni, da OV ?dpeliali je bil med tistimi, ki ™3C madžarske mobili- Nemčija združila, in so tako preprečili, da bi mesto Hitlerjevega groba postalo romarski kraj. Stalin je torej vedel, kako je končal Hitler, da se je ustrelil, a mu je zavidal vojaško smrt, zato je velel razširiti vest, da se je zastrupil z ampulo ciankalija. Jožef S. in so ujetniki so se med vračanjem proti Jesenicam, kjer so jih zahodni zavezniki predali jugoslovanskim partizanom, soočali z nepredvidljivostmi zahodnega kapitalizma. Lačni so nekoč vdrli v vlak, ki je vozil pomoč dobrodelne organizacije UNRRA, in neki Medzimurec Pevec se je tako napokal jušnih koncentratov, da so ga morali zvezati s hlačnimi pasovi, sicer bi ga od napenjanja razneslo. Od tistega plena sta si IžakovČar TrboČa in Jožef za najhujšo lakoto shranila lep staniolni zavojček, za katerega sta domnevala, da je v temelji v demonski daljnovidnosti, izjavil, da prihodnost pripada »slovanskim boljševikom, ki so se pokazali za močnejše^. Močni se prepoznavajo med seboj. Viktorjeva, 68 let, in Milanova, 67 let , ujetniška zgodba je sešita iz dveh pripovedi o skupnem vojnem ujetništvu. Iz Prekmurja so ju Madžari odpeljali prav tako januarja leta 1945. 11. maja so ju na Češkem zajeli Rusi, dva dni po podpisu kapitulacije Nemčije, »Ob 12. uri smo imeli obed in začelo se je govoriti, naj tečemo proti zahodu, ker da prihajajo Rusi. Rusi so bili že tudi zahodneje od tam, v ujetništvo nas je celo skupino odpeljalo vsega 17 Rusov. "Ko so v dnevih pred tem begali po Češkem, jahajoč na konjih, so ljudje pred njimi ponekod zapirali okna, drugod pljuvali po njih. »Se spominjaš tiste velike babe, take kot bataljone Pisaf in s rnesta, tiščali so glave ob bf rned ruševinami, pozneje posodil v^^"^ P® 5C je izgubil. Sin sc pesem, ^ene v bombardiranjem so bo i,. .^i grenil dajala 2 "klekamsmošli, tam ... v naročju in mlel P^oti ušeJ. potresli z nekim H k;l Bitem __________ '-7 rf ■ , ameriški ujetnik. K'!" i^ko^ro^uSovega sovaščana. ^®dno '«3o svaka vredno narediti pripo-sc jc kot ruske žc i® Piw^ In imel I izvedenec za bil stareiši Koren, tako se 'T>j>Wican sredi . ’^rvi, škornje, da so ne bi izmaknila y( J SLOVENI] A SLOV^tl/-: Vznemiijenost po obisUu nočnega bara Pikova dama še ni popustila. Pred očmi se mi večkrat zavrtita plesalki, ki sem ju tisto noČ občudoval - plavolasko predvsem zaradi njenih umetniških gibov, črnolasko pa tudi zavoljo tistega, kar je med prvim plesom skrivala pod Mačkami, v drugem nastopu pa za nekaj trenutkov »postavila na ogled«... Zelo me je mikalo, da bi čimprej spet stopil tja in se podal na pot velike skušnjave. Saj veste, kaj imam v mislih? Da bi res lahko katero stisnil k sebi, kot se govori, da se za to da zmeniti po delovnem času v nočnem baru. Kajpak je to že zasebna stvar, saj bi se za kaj takega lahko dogovoril tudi kje drugje, če bi mi to seveda uspelo. To so stvari, ki se dogajajo v vsakdanjem življenju. BOJTE -1 SE V mislih sem se torej spet odpravljal občudovat plesalke v Pikovo damo v Lipovce in srce mi je v takih trenutkih hitreje bilo. Potem pa mi je prišlo na uho, da naj bi se nekateri, ki jim je uspelo zapeljati eno od plesalk, okužUt z virusom aidsa. In kadar imaš trezno glavo, je strah pred to »nevšečnostjo« močnejši od morebitnih »sladkih trenutkov«. Toda vse kaže, da so govorice neresnične. O tem sem se namreč preričal na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota, kjer nimajo zabeleženega nobenega primera, ki bi nakazoval, da je prišlo do okužbe zaradi »sladkih trenutkov« s plesalko iz Pikove dame. Trenutno pa je v Sloveniji z virusom aidsa okuženih 55 ljudi in res je, da so nekateri med njimi tudi Pomurci, vendar nič ne kaže na to, da bi bila »kriva« katera od plesalk. Znano je le, da so morali lani eno odpeljati na zdravljenje v Ormož, ampak zaradi drugih razlogov. In znano je tudi, da se med 40 obolelimi v Sloveniji zdravi v Kliničnem centru v Ljubljani tudi ena oseba iz Pomurja, ki pa se je okužila nekje v tujini. Moj strah je bil torej odveč in »hrepenenje« je spet čedalje močnejše. » I *>« I I I 9' 5 k< Vi I I K I H ti r< s n b f 1 o H F U! Pikove dame $ vedno »vzncmii^ajo Na splošno pa so mi v zvezi z AlDSom na omenjeni ustanovi povedali, da je pravzaprav težko izslediti, kdo vse se okuži z virusom te nevarne bolezni, kajti ni načrtnega testiranja in tudi ne kakšnih drugih podobnih zdravstvenih ukrepov, $ katerimi bi to lahko ugotavljali. Izjema so krvodajalci, med njimi pa so od leta 1986 do letos odkrili okuženost le pri eni ali dveh osebah. Nekateri, ki so imeli kakšne »kikse«, pa se tudi sami odločijo za testiranje in pri njih je verjetnost okužbe precej večja. M. E, in [Z I in I IX I in a li I J. ■ ( Carolina, princesa po ljudski meri l f 11 n / _________ ponosna mati britanska princesa Diana jevzpodb^® „ besknila svojega starejšega sina Wi _ Zadnjič med Bal'«"'*""’"*" PesknUi - '"V 7« floeehod®*" P® , f, —««116 med nakupovalnim Seveda J bondonu nenadoma poklonil ojdipovega i za prve znake naraščajoč s mati na ’ ^opkksa, kajti mladenič se bojl,^ ^ožu ^setn lepem premislila In s® lahko bH 1 Charlesu. Za velikonočne praznm j |,^atom ^iren, pri očetu sta bila ona . nentvjem. Od Uta so na Števil«® Rimo v t napisane so . • teportaie n B**- ”* 1895 - -A«e o njihov«®® kost’*®* viiini hoaotatj » v «,^45? J« Ulm že je videlo oaj najdtail’ to V Vrtincu? Kdo 1« £iuaheth kustum* j« atiia s® Uvlot? * taka vprasaoJ«* odgovorih ' 'Stalcc sta imela I najdlje Časa? in p Jane Wyman L.,5 ^hubljala sta se 3 min, l«ta 1940 v filmu Yo’: in s y®lja in- re in se 3 minute seveda samo [ilrmkl Ih HS bii mi Pošilja]; . klikali s šte palicamI P’sem o svojih rekordih! ■ssdttf u Prav pravi ljudski pregovor, da "bog para lidij, beroš pa junce«, torej da bog spravlja skupaj ljudi, kravar pa junce. Navadno se, kakor po božji volji, najdeta skupaj dva taka, ki skupaj spadata. V luči drugega ljudskega pregovora, da »si vsaka oglav svojo sarou najde«, da si torej vsak čevelj, ki bi rad bil škorenj, najde svoj gornji del: vsak(a) ima svoj tip nasprotnega spola, ki mu (ji) najbolj ustreza. Monaška princesa Ca roli na, o kateri pri tem časopisu pišemo in mislimo samo dobro, se je zadnjič na gala plesu v Monte Carlu pojavila s spremljevalcem, tako podobnim svojemu rajnkemu možu Stefanu, da radovedneži niso mogli odtrgati gledaliških kukal od oči. Contesa Arlette de Ahrenburg je menda izjavila, da »jc bilo grozljivo, v poltemi hale sem mislila, da vidim Stefana«. Carolinin novi spremljevalec, ki je videti kot Stefanov dvojnik, sc piše Augusto Ruffo di Calabria. Gre za dolgoletnega hišnega prijatelja Garibaldijev. Pred kratkim je bil teden dni gost kneza Rainerja, živel in spal je v njegovi palači. Prihaja iz ene od najbogatejših italijanskih plemiških rodbin, kot poročajo očividci s kukali, je pri nečesa Ca ro lina na gala večeru ljubeče strmela vanj, knez mu je dal na voljo celo limuzino z zastavo Grimaldijev. Princesa in princ Augusto sta se dolgo in intenzivno pogovarjala, potem sta obiskala nočni klub. Kako to delajo pikapolonice rideset tisoč britanskih ljubiteljev pikapolonic je na povabilo raziskovalca in največjcga svetovnega strokovnjaka za te žuželke Michaela Majerusa deset let opazovalo njihovo življenje in navade. Največje vznemirjenje so povzročila odkritja o spolnih navada te ljubke živalce. Ljubezenska strast možička je komaj potešljiva. Na svoji partnerici lahko čepi tudi do osemnajst ur, takorekoč prikovan nanjo s svojem kavljastim tičkom. Opazovali so celo samčke, ki so po nekaj ur viseli na mrtvi pikapolonici, preden so ugotovili, da je nekaj narobe, ali pa Še takrat ne, kdo bi vedel. O opazovanjih je Majerus izdal knjigo. Na svetu živi 5200 vrst pikapolonic, več kakor sesalcev. Razlikujejo se po številu črnih pik na svojih rdečih, rumenih in zelenih oklepčkih. Ugotovili so, da število pik nima nič opraviti s starostjo žuželke, da na Otoku še vedno živi pikapolonica s petimi pikami, ni pa več trinajstpikčaste. Opazili so pogoste spolna obolenja malih ljubkih oklepnikov, kar naj bne bi bilo Čudno, saj so nagnjeni k pogostemu menjavanju spolnih partnerjev. Zgodi se tudi, da kaka pikapolonica ali pikapolenec požre svojega vrstnika ali vrstnico. Vse te senazcionalistične zgodbice pa ne morejo zmanjšati njihove priljubljenosti in kortistnosti. Koristne so za zatrtanje škodljivcev. Na dan pospravi pikapolonica do sto listnih uši in mnogwe dežele so jih začele uvažati, da bi se zmanjšala uporaba škropiv. Fb Stoletnica kina Za koga $0 sešili najdražjo garderobo? Za Elizabeth Taylor, za vlogo Kleopatre. Film je sicer znan kot polom, kljub temu pa se zaradi muhavosti TaylorjevG o njem nenehno govori. Čeprav vseh pikantnosti in neponovljivosti ni zagrešila sama. Na primer tiste, da so prve prizore, ki se dogajajo v vročem Egiptu, posneli v hladnem Londonu, tako da so imeli igralci okrog ust oblačke. Obleke, v katerih je igrala egipčansko vladarico, so stale 200.000 dolarjev. Za film je dobila milijon dolarjev, stal je 40 milijonov, priigral je samo polovico stroškov. Katero zgodovinsko osebnost so največkrat igrali? Režiserjem je najljubši Napoleon Bo-naparte, O njem so posneli 194 filme. Katera igralka je prvič poljubila žensko? Marlen Dietrich leta 1930 v filmu Maroko. Oblečena je bila po moško, v bel smoking, kadila je, nakar je izvedla še naslednjo androgino potezo in poljubila istospolno. Začetek emancipacije? Kateri film je bil najuspešnejši? Največ denareja je prinesel film E.T., 700 milijonov dolarjev. Kateri film je dobil največ Oskarjev? Rekord je nepotolčen že 36 let Ima ga Ben Hur, ki ga igra Charlton Heston, prav tako dobitnik oskarja za to vlogo. Film je dobi! 11 kipcev, zdaj mu grozi Forest Gump, ki je nominiran za 13 tovrstnih odličij. Kdaj se je na platnu pojavila prva naga ženska? Leta 1933 je igralka Hedv Lamar v filmu Ekstaza kot prva skakala naga po grmovju. Protestiral je celo papež. Pa prvi filmski poljub? Že leto po rojstvu filma, 1896., sta se v J, Katera igralka je nosila najdražje krzno? V filmu Madame X je bila Lana Turner oblečena v soboljevino, vredno 50 000 dolarjev. Danes to ne bi bila veČ reklama za film, ker se igralke branijo nastopati v krznu zaradi znanega gesla, da »krzno nosijo lepe živali in grde ženske«. Leta 1965 pa se jim je zdelo še ustrezno, da si je Turnerjeva soboljevino v filmu vzela kot odpravnino po ločitvi od filmskega moža. Kdo sta najuspešnejša režiserja? Števen Spielberg in Georg Lucas, Prvi s filmoma Jurski park in Nazaj v prihodnost, drugi z Vojno zvezd. Za kateri film so naredili največje kulise? Za film Zaton rimskega cesarstva, ko so 1962. v bližini Madrida snemali prizore na rimskem forumu. Porabili so 170,000 betonskih blokov, 601 steber in 6,7 kilometra betonskih stopnic. *®t igral v glavni vlogi? Is?. Do SVA- '*^d 5« smrti 1979, je igral v glavni vlogi. I>©n v rCtnimiFi, . irtsa .udi s.c«f naravnim Pen le, kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga^ m atociadjami, učinkoval mesetnim dMusom. L[stanovl)en le bil, da bk v sUaou , f^iorjrafij. kakor se la kot iasopisni pen (tnaloj in penetranlnež (prodiralec) ter W P-dn tol«’™') tabloid spodobi. Izdaja ga Podjetje liAlbiSea*. i- - - mabčnJnj.^? Podjetje la informiranje, katerega direktorica Je Irma Benko, odgoenii i iiiaifoik Smel Vot€k, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper in Stefan ------------------, , za fotografije skrbita Nataša Junnuv in Jure Zauneker, ga oblikuje Robert J Kovač Za Pen ni posebne naroenir*-' flsCunalniSko Votel filmu Vdova Jones poljubila Mary Irvin in John Rice. Bil je škandal. Za kateri film so uporabili največ statistov? Za prizor pogreba v filmu Gandhi, ki ga je režiral sir Richard Attenboroughs. Nastopilo je 300 000 statistov, samo 94 560 od tega jih je dobilo plačilo, približno 80 tolarjev. Pen 12, april 95 t v ZIVUENJU NEKEGA DNEVA ••• f l i ST'* S H r Je Pen i Je sonce in so I sence. Je dan in Je noč. t: Je kmetijstvo , j in Je - kmetijstvo. « J .P in Je sekira^K - JI' '-Ž - Je Vinska Graba in Je Suhi Vrh. :i ‘i Uh ,'r t' ■^1 l n •I r’ kocen •'ir 4 > Bojan Peček Fotografija: Nata** ’ ■ itr.. 1 Je Karet in je KarčL Hi«. Ti Je krava in Je človek. Je življei^^ i in Je saiij^ h: ■■ . • - •''A ■ r - '■ ■ '>V V •A’ f ' - I i- f ■ 12/8 VZIVUENJ NEKEGA DNEt DZIMI ORJE VII. CESTNI! PNZ je Prekmurska narodna znamenitost (za ljubitelje turizma). PNZ Je Preorana nogometna zemlja (za pospeševalce kmetijstva in športa). I »Polčas nogometne tekme NK Rotunda : NK Bogojina je bil 0 : 6* Tako besen sem bil^ da sem PENskisUep: Džimi (po njegovih besedah lahU^^ ' aii Jimmp) Je po svoje prispeval k obogatitvi _ turistične ponudbe. - Selo ima že tako znano njej se imenuje celo žogobmarski klubi), zakaj ne bi iz Moravskih Toplic vozili gostov na ogled ' nogometnega igrišča. PEN bi tako akcijo seveda ■ f _ podprt - zamisiite si na primer intervju z gospodom Girardeitijem na preorani nogometa g, NK KanČevci (da ne bo pomote: NK Je izbran ■ morda ga niti ni)! Zato vas vabimo, da ■ predlagate, kje bi orati naslednjič - ker smo hi hite dejavnosti s traktorji različnih znamk na za napredek domačega kmetijska in mehkega kb bi brez konzetvansov oz. kemičnih dodatkov)! B 'J!. F I Jimmyju so budni domačini preprečili, da bi potegnil štiri brazde — dve gor in dve dol. Po nekaj metrih oranja so ga zvlekli s traktorja, zato ' posledice niti niso tako grozne - danes pa jih tako ali tako ni več (vsaj ne pa igrišču). pomislil na to, da bi šel domov po traktor in preoral nogometno igrišče.« PML Ker je bil končni izid srečanja v drugi občinski nogometni ligi kar 0 : 10, je 214etni Džimi iz Sela svojo polčasno namero uresničil. Urno se je napotil domov (vmesni postanek za pogum seveda ni izostal) po traktor Zetor 5245, star sedem let, 48 konjev, rdeče barve. Priklopil je plug in se zapeljal nazaj proti m igrišču NK Rotunda... S »Nameraval sem jim po igrišču napraviti štiri brazde, orati sem želel vzdolž po terenu. Od gola do gola, tja in nazaj. A so me že po nekaj metrih štirje zgrabili in pretepli.« S tem je bilo agrarnonogometnega podviga mladeniča iz Sela konec. Nekoč je Džimi tudi sam brcal za domači klub, igral je zvezo ali krilo. Kot nogometni zanesenjak pa ni samo oraČ nogometnih površin, pač je vsaj v rojstnem kraju tudi velikokrat zastonj kosil travo, grabljal... Tisto nedeljo mu je ob sramotni igri prekipelo, kipenje pa so v klubu sprejeli (kako bi drugače...) kislih obrazov. Predsednik NK Rotunda, znani gostinec Jože Grabar pravi, da so preorani del igrišča že uredili, da je teren spet raven in že igrajo tekme. Sumijo pa, da so 21-letnika k oranju napeljali drugi. BOF» Fotoflr«fi>a; J VIKTOR CAH VEČJA 'trd^ ŠERCER LJUBO POLJSKO MESTO OB REKI SAN KARAM-SDL IZRAELSKA LUKA . TEŽA VILI AMIRŠEK f.js™ f;’ STReuv TrSlmv HITROSTI CIRKUSIH GLUMAČ RAZBURLJIVOST '|fR. Ml kreator p IiKRE lenai JSTN ZAREZE v DOGAH I UŽIVALCI [ MAMIL PADANJE ČUTILO ZA VID VIŠAVJE V 5AHAHJ SALI«N? NAROD »ROlZVOO,! DVORANAj i^rjr LUKA ZA ; JAHTE I I I "REDELiai ŽENSKA z OČESNO NAPAKO Si PAPIRNATA POKRIVALA IVAN GRMAU ■ DREVO S PIANIST NAPOTNIK I CVETI V BERTON- SRTSDIH sE E.'^a 1^ r TELOVADK VREČAR S ua b STEZA ■pRate- TENOST GUSTAV" IPAVEC PESTNER PREBI- I STARO SL. MESTO SEV. BABI- I LONIJE §L. mesto NIGERIJI TLF,# Ž.IME ■ VAUSJ celjski'’ GROF NEŠVSBO- ^ČLOldEK F- - ---' i GR. MUZA p^ REKA v ANG u JI ,j GRSKA ČRKA ENA OD , UJEOA, KI LOVI Ml£l ZOFIJI i SMERI V FILO- MOČVIRNI PRAGOZD NA SEV EVROPE PROSTOR ZANASTO- TISKANA □ELA ZA MLADINO ŠIROK PAS PRI KIMONU VHDBV SAPNIK ------ ČETRTA PEN-ENKRAT i MESfčSVel' KRAJ PRI ' IevOhc PRENIDŽNJl NOR. RAZISKOVALEC (ROALD) ŠLOV.“ PESNIK Westo sz ODBRJlA bEZlKMN’ ISt^-sjSs NEGATIVNi i—IOS— ■AHMIH BJTTNER AVTOR ^LAfl HITRA STAROGRŠKA JiA SPOMLADANSKA ZGODBICA DOBA fVlLEO- ZOIKA 1 IZOELO- f VALEČ ^OflOpjJ, _____jua 3 I SIROMAK OCRT, OSNUTEK juTnoam. ISMUi .Hšza iUKT DEBELA VRV ZALO&A OBZORJA VENEZIA Ponižem in ostale mejne znanosti UH, KI STRASI VSAJ V PARU "'ithlLa »acestipredhišo vŽikaTt:ah 79šekomaj primerjavi s kamni. Le ti so ''«1 cesn pred hišo v Žikarcah /vse komaj težavo in tesnobnim občutkom skupino ljudi na namreč z dvorišča z vso silo leteli “ "“i*«’’! spominjali na “J Dn1h- ■. CR>fenrHUb.alE _______xi_____ na vaško pokgg^a^^.ii^i^ je s L ho novfnaijev ta pnpEuriatetvdluhov, i diZT *va Kik®*" ®®”* prispel maloptklHttl^taHtalega, ’**P’^šena, da si 4|^ad«^ kltf se tam lato <*ha(xlke poshuritte vMm. Videl sem r [ J dvorišču. ^I ostal nedotak- ^kov. Vse skupil je btk> podobno eoetttid . L............ • TaM sem « spjomml e^^^Jttrična sila in stvari bi letele Tudi tiikai pa zal mik dosti hudih ovir. 3'Gi,.2iika{ ae fiiuari tako eijetiiO^telgO asj Silosa, _____________ na&itBie. Stl/AF )K.^i razloži li > pomočjo r hkk CFl . ■ Nekje bi nural bU hiJfšcn vir ulLrtjtvcTčnlh .ijil^Jdh valov^^jfe^6i«-^Mo drijflihi VUJJ Ietne j^ ado mak 1'1, (Ut T*mo sUima Jih vesolju, pa verjetno ne more razložiti niti šesta sila. Pokličimo raje na pomoč še sedmo, tako da bomo imeli na voljo dva duhova. Oba skupaj morda ne bi smela biti tako sramežljiva in bi se pokazala tudi takrat, ko je bila hiša polna ljudi. Glede na to, da se vseeno nič ni dogajalo. —,,-a . sta šla verjetno skupaj spat in ju laeletdt^^r«# i®to morda Še dlje Časa ne bo vst^^ta3,^&ij^steeail.pa' naspregled. se božje podobice rie tS set^^d^ij naelektriti, saj so ostale na ne MZhiva, Splošno znano je;. :svoj^ mestu, čeprav so iz poda pf s 1(1,1 ji i^llki: bolje od dc^rj^amatenala kot predme- člcAzeka. JBlsfl&aSisgtO kot operne pe«^ 5 petjem lomijo kozatv^ 6® okni, bi se morda tl, ki :sO po zraku. Zelo podobnri s k^mni, ki so 'Morda bi gostilniškemu raz-Še najbolj ustrezala rsč^ga, s katero imamo mnogi k^Tl^j izkušenj in jc zatotjjdi manj nenavadna. Če so ljudje leteli v bišd^it) n^t Sl^eČO le v obreifrienjeni, na primer da moraijoi^sh študirati, potem so ...... - . ’llšh«, ds n^j bt se skodelice in * 3^ sas> p^iSptaii'leJU^hil^ ifoSelice razbile Le odsluženega fičK^. obiČ^CKZ^ialo napeti. Po takih r.. j - "■'a “h uta zvoku razletelg. njenc VKN^ 0» V htte-^ frekvenca ti^a valovanja bi sila torej verjetno trt pžasd^ ,'nartih se je treba sprostiti, "^hi *''* *” ’*'*® črepk^e xa tako lomljenje zelo Malo si se ogledujeva ttimife hhienaka laeia: odgovovor Drugi dve sili, ki k sprostitvi uporablja- skodkUce so bile postavljene ču. Kuža, ki se je na krZ^ Wk^, (S Oktašfev, Tefesjl. Zacnkat poznamo, zaradi krat- to s^eid^ krpljive predme- Na-vprašanje, kako je to čudil nenavadnemu vrvežeij^>8epa|M«Wm^^tSSifeljS«^^ fcaga dose^ nista resna kandi te ješedetosjj da so oni bilo Vse to na tleh in sojih potem neznanih Ijadi, takoj ugotovi, d«' larblto TBaf Iflhku ^a^nJJ tadi včasih posfeUtŠali, kako l)k^®’7«va, otnmava sama jni KbJ. imam rad pse Ko ga pokličerfti-« fioČEj^, lahko -ta^PsUt^ie! . de^eime »tun^efe« vr.ita. So ?'Več, *t* katarai Irf sc lahko zanašala, v t . . .... , -- . . "^otn ’ ** ni IzguMimro- Navsezadnje veter in pogled na uri na^ {^^(5« frekvenca pač drugačna; hJh * *** P^^-edvsJ^ PofaMc p«ak**^*** fffrigžiti holj po spomni, da se nama že moiš. . da s sknvnostnim valovanjem jwKwai^ oj^rideev. Zato Torej greva pridejo v resonanco Kaj bi 'i''e Jj, ’ "**f. nama bodo povdaU. , ^c>|ta, slišjva za sabo, k?sj Ra^^^fcior takega valovanja, pa m veriot__________“ ^O(be- razbila na 7«Ia maibna iziavazatlsk nnikavA sania pil kUI . ha kat«a t>| se lahko zanašala, v So? 'zveva'"? ***«<*«£ r^e^^f^škodbS^' -Tla **^a,kopa CllH '’™lt(! plolrt,.;, Ta J^. ^^razb?'‘ /‘^'eti Male? 'I ne 4. . . . i te KJ^j^gta ješe dcMiSjj da so oni 4^- l^hku včasih poGkia^li, kako na PTavem EO se imam mi pomaha z repom Mrz^ ■ raifožimo tako, da'7e rtJiJšova. UpU pe(o ja V naiavtš^le 7 v^ni j^metov jim zaradi išcMd. jSam ton^ Ir te aloveM« napake, ki je tour^inir šesta sita N^čatafi jt tudi iz bt^^sidivnm razlogov »duh, ki straši«. Duh, ki je straši spren^ala. ni uspelo zadeti vrat, ol^ninem steklu tukaj, pa je bil zelo sramežljiv Brž ko so v hišo začeli prihajati razbila nfizelo majhneItoš^,- izjava2ati^?NatosuapwB^‘^^^ašan}e,kibisodilovgostilno. - -- - pij^j^bila. VžfiSk ^ahftfale ROAŠ- -■■■ ■ ■ ■ l._ ■ nai^d,kina9uie^fHl^>^iak,W bofe« fAMkflit. . re v sobi, le mak Rana hodniku,'' tj)/n čuditi k? bik' čwfnn, da šb - ne diiiH ne «kha Vsaj takrat, kjer naj bi se rabila, sf nisem neverjeb^m -jjbSRdfe« So.s^MgyflR,_^|s^tuhnil m belil glave Razbitji^jjo fidlko ' "* . . t.. «... . . . . S tem, d^ ja Mfentp Ijerift lierand^Tia polEČžmi}^' odnesli v sobo m nevei TiS^ hš bSo Keblfc sa i« postalo sram in se KNjipžHi: ■ u skril^tako da o njem ni bilo Nfldafk je bilis'£wkrt, 3» is - ne ditžiH ne skaha Vsaj takrat. ampak je \se letelo v zid okrog njih. zid pa očitno stvari ne sfttsftdjo r®i ^jhovi. Morda so bilftca^ di^OVi zelo študiozni in se na koncU potrebovali spncK®iev. Pid tem so bili celo dovdfi natančni, da ni vse kon-. ČaJo v ampak so nekaj St pokvaritpago^e, mestu,6W(S!^»o(is4»fak-afe jšejsdogii(ji& ničtienavadn^ j® položi« besede TOQ(^* ne A«>oTaMva sopofežefienaLP^vie^^^j^ ‘ ■ "■ Jsot dteseStrat Potem naju inzaradivibrad)bimGra te raje niso niti skozi zaprta vraM.Načeboišk^;^ 4tej so vedeli, da jih delci lahko, podobno kot slto^ . vi9^i^di^ižj*'tnordapovezan tunel, premagajo potencialne^v^j^a|^:i^,-^^nih stvari je ovire, ki so višje od njihoi^ “ hflo da si je energije. Z malo domišljije 3^ pams^o rieks^ dkAicJV pustiti v lahko tudi skodelice '>tune^^^E0(^-^' jteždlrtii, saj se nikolt (feve kdaj skozi vrata. Na žalost pa USB^ - : -rum bodo prišli prav. Morda je domišljija odpove, ko doeiutno (^1 na delu vsaj še ede«, ki bi verjetnoshskateroblsetefežitef^ nam tudi v gostilni pcoaagal zgodilo. Da se ta zgo^ kar ■ • -................... nekajkrat v tE^ ittatfeSrri času in še na istem mestu v širnem nam stvari razložiti tako, kot stri&^cj domnevali. M:.£ n april 95 /IK ■snUkmuHurmic« MOfUvSKE T0KlC€ KtsnCM tl »«27 SLWEMA M -IMHI-HL Mhi inAphMir PONUDBA SKB banke Z vezavu sredstev do inesečnili prihodkov 4 i St« Že kdeJ pomislih, kako lepo bi bilo, če vam za E obveznosti ne bi bilo treba uporabiti dela svoje plače? Ste s« žsj^ nasmehnili ob misN, da bi denar za plačilo stanovarOsIdh PORT IN REKREACIJ V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE i obrokov za odplačilo posojila in podobnega redno poravnavi^ It Naravnemu faktorju termo- mineralni vodi, ki je osnova zdraviliške dejavnosti - smo letos dodali še športni park in s tem zaokrožili paleto naše zdraviliško-turistične ponudbe še z bogato športnorekreacijsko vsebino. Tako zaokrožena in obogatena ponudba omogoča našim gostom, da v Moravskih Toplicah preživijo resnično aktivne počitnice, športnikom in i n L I v I I 1^'V v ILIlIVrCj d v I 111 m v lil lil ' športnim ekipam pa enkratno možnost za priprave na tekmovanje in trening. : svojih prihrankov, ob tem pa U glavnica prihrankov ostala ista? : Priznajte, zamisel je lepa, vendar le težko uresničljiva. Verjetno ste že slisa i da v tujini taka možnost obstaja, kaj pa pri nas? Za prijetno presenečenje na tem področju je (zopet) poskrbela SKB ; v svojo ponudbo uvaja možnost vezave večjih vsot denarja na eno leto in = dan s fiksno obrestno mero in z mesečnim izplačilom obresti. 15.000 D; : Od 1. aprila naprej lahko varčevalci SKB banke vežejo najmanj E oziroma ustrezno protivrednost v šilingih, lirah, dolarjih, funtih, svicarsM^ : francoskih frankih, lahko pa tudi tolarje z devizno klavzulo. Od tegSr l*®*? ■ valuto vežejo, je odvisna tudi višina obrestnih mer. ; vctiuiu vvzejVf jc uuvoiid kuui Vidino vulcsdMiMi iricr. Najlepše se seveda zgodi na koncu. Banka bo zadnji dan vsakega me^ t prajiepse se seveaa zgooi na Koncu, o ari ra do zaunji uan vsaKcea n? E Obračunata obresti, katerih višina bo odvisna od števila dni v mesecu, । r nakazala na tekoči račun ali hranilno knjižico varčevalca, ! Tako ostane glavnica vezanih sredstev nedotaknjena, z mesečnimi iTp* : obresti pa lahko varčevalci prosto razpolagajo. j Kolikšni so zneski obresti ob danih višinah vezav, pokaže naslednja tatd^- I I I 1 Športnorekreacijski objekti v Moravskih Toplicah: - večnamenski plato z umetno travo - 8 peščenih teniških igrišč (tenisit) - 9 pokritih in zaprtih bazenov s termo-mineralno vodo - fitnes I 4% : znesek vezave : 15,000 ATS FRF DEM USD ITL CHF GBP 5% 7,0% 7,5% 7,0% 4.0% 10,0% 5,0% 7,5% 7% 7,5% 8,5% 10% ' I I Večnamenski plato z umetno travo naenkrat omogoča ureditev 3 teniških igrišč, 3 igrišč za badminton, igrišč za košarko, rokomet ali mali nogomet ter za odbojko. Namesto vsega tega Je možno urediti nogometno igrišče ali igrišče za hokej na travi. Prednost športnega parka je nočno igranje, ki ga omogočajo reflektorji, ter igranje tudi ob slabem vremenu. Posebej zanimivi so tudi paketi, ki vključujejo tenis in kopanje. - trimska steza Dodatna ponudba: kolesarjenje (izposoja koles v hotelih), savna in fizioterapija (ročne masaže, podvodne masaže...) NAREDITE NEKAJ ZASE IN ZA SVOJE ZDRAVJE! f I I Od 28. aprila do 25. maja OVEN (21.111,-20. IV.) roblem, ki ga imate z okolico, boste zlahka rešili, le za nasvet morate zaprositi tiste, ki ne mislijo kot vi. Prihodnji ponedeljek zvečer spijte metin čaj, kajti v toVek se vam bo zgodilo nekaj prijetnega. Če čaja ne boste pili, bo možnost, da se to zgodi, veliko manjša. Pri delu morda rahlo pretiravate. N BIK (21. IV.-21. V.) ičemur se nočete odpovedati. To je sicer dobro, vendar. izogibajte se skrajnostim. To, da ste bili nedolgo od tega izredno prijetni, čez čas pa ošabni in objestni, vam ne more koristiti. Kmalu boste našli prijetno družbo, kjer boste zelo zanimivi. Če bo takrat vreme lepo, se bo končalo lepše, kot mislite. DVOJC (22. V,-21, VI.) eprav rtiste radi sami, bi vam bil zdaj zelo dobrodošel sprehod po samotnih poteh. Tako v poslu kot v ljubezni se nekaj dogaja, zato morate o vsem temeljito razmisliti. Ker ste spretni in prilagodljivi, sc bo vse dobro končalo. Oglejte si čevlje, če je vse v redu. _________ ______________________________________ u RAK (22. VI. - 22. VII.) trgajte prvi cvet, ki ga boste uzrli na travniku, in ga stisnite v knjigo (med 110. in 111. stran), ki ste jo zadnjo prebrali ali pa jo nameravate kmalu prebrati. Ta cvet nosite v denarnici ali v torbici, torej naj bo čimveč z vami. Pomagal bo, da boste manj občutljivi, in kar je Še pomembnejše, pomagal vam bo, da se znebite neprijetnega spomina. z 20,000 i 30,000 ■ 40,000 : 50,000 j 100,000 Ob poteku 50,05 66,73 100,10 133,47 166,83 333,66 62,29 83,05 124,57 166,10 207,62 415,24 68,44 115,26 127,89 230,52 288,14 576,29 92,42 123,22 184,84 246,45 308,06 616,12 104,29 139,06 208,58 278,11 347,64 695,28 121,92 121,92 " 121,92 121,92 121,92 ■ I vezave dobi varčevalec sredstva na svoj i novo pogodbo po takrat veljavnih pogojih. 121,92 . rkl«l*I račun, lahko pa t L Kaj pa, če po, denimo, šestih mesecih od sklenitve vezave, k-- -i gotovino, našdenar pa je nepreklicno vezan? V SKB banki so pornisli' j E na tako možnost. Varčevalcem, ki bi nujno potrebovali denar, bo tako d ' odobrila premostitveno posojilo v višini do 90 odstotkov vezane glavo®* ■ poteka vezave. ; Predlog na začetku pa lahko seveda uresničite čisto po svoje: denat-E mesečno dobite od obresti, lahko porabite tudi za kaj drugega, ne .C t E “redne obveznosti". Odločitev je prepuščena vaši domišljiji,.. PE MURSKA SOBOT* < Kocljeva 6 jjf Tel.; 069 32 495, , SniAlKAI.I, I HOROSKOPEV Pripravlja:^ Agencija R LEV (23, VII. - 22. VIII.) ahlo si spremenite frizuro. Letošnje leto vam je nasploh naklonjeno, zato ne čakajte. Pred vami je možnost dobrega zaslužka. Toda: ne trošite ga že prej, preden pridete do njega. Naredite načrt za potovanje ali vsaj za izlet in potem to izpeljite. Splačalo se bo. DEVICA K STRELt (22.XI. -21-^ ^K^Aer ste po naravi optimist, vas neizpolnjen’ jPi* preteklosti niso vrgle s tira. Zdaj boste uspeli, le bolj ko* I delujte. O avanturi n c razmišljajte, ker ni pravi čas za ‘ si oblecite nekaj modrega. C (23. VIII. - 22, IX,) B KOZOB (22. XII. 'as je, da se otresete stresov. Da se, saj ste veliko sami prispevali, da ste se znašli v njih, imate pa tudi veliko življenjske moči, da to naredite. Recimo, bodite malo manj kritični in privoščite si kaj, za kar menite, da je predrago. Okolje vam bo pomagalo. __________________________ K r 1 odite samozavestnejši, pa bo šlo vse Zl VAGA (23. IX. - 22. X.) o boste razrešili problem med ljubeznijo in prija- teljstvom, se bo vse začelo spreminjati - na bolje. Zato s tem ne čakajte, kajti zvezde so vam naklonjene. Zna se zgoditi, da preslišite pomembno informacijo, zato bodite izredno pozorni. Prišijte gumb ali pa ga odtrgajte. s ŠKORPION I (23. X. -21. XI.) rečanje bo zelo pomembno, zato ne razdirajte. V tekoči vodi operite svoj topaz, če pa tega kamna še nimate, si ga čim prej priskrbite. Če ga ne morete kupiti, poiščite kremenčev kamen in ga namestite nekje ob vzglavju. Tudi zaradi ljubosumnosti. Čas za odlo^ Vznemirljive in vroče novice zadržite zase. ( še ni prišel, vendar bodite pripravljeni, kajti čas ® skritih želja je že pred vrati. Ne odpirajte okna prej* ™ zaprete vrat. u VODN (21.1.- Fi I' ______ živali boste svobodo, nekdo pa bo zaradi te3^ volje. Malo se ozrite naokrog. Prijatelj pričakuje, za pomoč. Na koncu bo tako, da boste vi pomagali n)^ bo to tisočkrat poplačano. Hinavec ni nevaren, namenjeno njemu, porabite drugje. S u* I k*®! RIBI (20. II. - 20' aj dobro presojate ljudi, vendar vseeno bodit®^p|U kritični. V začetku prihodnjega tedna boste na konju, , • nc povejte trem (2+1). Kljub temu boste nervo^h nezadovoljni. V dobro počutje vas spravi zanimiv po^'^' si ne boste znali razložiti. iiViSTNlK Novi duo -a Pop design •s#?-' ;4t! te: repa! 8 0 £ 8 IS Vsi/ Manja Šalamu, ki se je že kar dobro r, slovenski glasbeni estradi. je dobila Slovenske ljudske stranke P°^obnika, da bi skupaj zapela na rock prihodnji mesec v Mariin ir'.; ■ + dvnv T prihodnji me^iac v Mariin ir'.; ■ ani Tabor. Mislim, da je to dober posel tako Peukn L^+ 1...1 ... , , . . . 8 pevko kot za politika. Koliko bo ob tem trjacla pa bomo videli. Sicer f" -- '' ... vsekakor svetla, posebej še hiši 93 je imela v Ljubljani v Mestni tudi poleg domače politične srenje znašlo diplomatov. Posebej ameriškemu, n rpisrF britanskemu veleposlaniku je bila se pa šp ne vc, kje bo pristala Manjina nka všeč. Ravno zaradi tega nastopa i Jg TrS’ Pont ponudbo štipendijskega sklada dr. Ante ? r ■'"Steniab^ da bi začela študirati petje. Ma.v'I posebej zanima, naj niše 12 - letni '^’'^ai-domovvKrapic22. tl POMNITE TOVARIŠI ^5/5 LEOPOLD ZORJAN t C 1 I j 1 f II 0) s 4 t ir"’ 5 I rl H I T I tj. (I) P, ^“'najincih '“junica julija 1930, kn je pniic ''P'1 od ruskih i, . P®!®* pozneje mu jc oče ra kilDgrBinoV ** vojakov harmoniko, od katere sc ni ločil nlko4i Vtč. s k kar- ■■ ® v roki priselil, so ga začeli inKnovati Veseli kme^, ll mdeojPetna^^n dobre volje, s pesmijo na ustih in s n ?j®9ovihsedm/h ^^i^^risvojansambel.Tradicijonadaljujejo Pardon h v ahctutrnblu Nova legija. Veseli ^^doina^g ' ®'’™o*'ike še ni vrgel v koruzo. Če si zaželite ™^Po je že v tisku in bo izšla prav te dni ter obšla vse radijske postaje po Sloveniji. Če želite tudi vi ovekovečiti vaš izdelek, potem morate narediti naslednje: svojo pesem morate najprej spraviti na enega od nosilcev zvoka; v poštev pridejo demo in profesionalni posnetki, ki jih boste poslali na navadni ali kaseti DAT. Potem morate priložiti še besedilo, napisati naslov kontaktne osebe in vse skupaj poslati na naslov: SALOMONOV OGLASNIK Nazorjeva 6 61000 Ljubljana za Radio CD in tako bo morda tudi vaŠa pesem izšla na enem od teh CD-jev. Pa veliko uspeha! »Delamo na dveh projektih: pripravljamo se za festival Melodije morja in sonca u Portorožu in festival Slovenija Rock 95, Skladbe za Slovenija Rock še nimamo napisane, jo pa že imamo v glavi,« je rekla pevka Dorina, ko smo jo povprašali, kako in kaj. _______ BE RADIO se kar dobro drži na slovenski sceni, za kar se imajo zahvaliti predvsem novi kaseti z naslovom Pozabljaš, da pozabljaš. Stojanu Auerju so na primer tako všeč, da jih je že trikrat poklical v oddajo Poglej in zadeni. Sodelovanje v tej oddaji pa že nekaj časa pomeni največje priznanje za vsak ansambel. Be radio je verjetno od vseh pomurskih bendov še na jbolj slovenski. Kličejo jih na številne radijske oddaje, sodelujejo na raznih lokalnih televizijskih postajah in tudi sicer skrbijo za promocijo po vsej državi, pevec Romi Kovačič pa še bolj. Na lastno pest se je podal v Saalbach v Avstriji, kjer je bilo svetovno srečanje glasbenikov - pomerili so se v smučanju Kako je tam opravil, nam ni znano. 11 zadnja Pen PETERLE TOKRAT I Vt odajali ■ II Prvovrstni', V velikonočni karbio NI BIL KRIV! ra/T? bo l^zje, če kd^J pade ideja, da bi počeli kaj podobnega: Imeti morate karbid. Mi, recimo, smo imeli dva kilograma. Imeti morate />pikslne«. Dobrohotno jih podarili v soboški Agrotehniki, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Imeti morate plakate z napisi: NO VOlPROSTA PRODAJA KARBIDA, AKCIJA: PIA ČAŠ D VA, VZAMEŠ TRI in morda še kakšnega. Izelal jih je Endre. Ko vse to imate, se lahko lotite posla. Točno tako, kot si zamislite. Mi smo šli z enourno zamudo. Mislili smo, da bomo tržili na avtobusni postaji. Razen nekaj šolarjev jc bilo vse prazno. Z Bojanom sva šla v bife, da dorečeva še nekatere podrobnosti, Štefa pa sva poslala, naj poišče boljšo lokacijo. V času, ko sva z Bojanom trikrat dorekla, je štef že organiziral prodajno mesto, lahko rečem - idealno. Na ploščadi med knjigarno in Emoninim Marketom, poleg »lukaricc« iz Ptuja, s katero smo pozneje navezali pristne stike. Že je razobesil plakate, na avtomobilu razstavil blago, se pravi v vrečke zapakiran karbid in deset »pikslnov« z napisom TOP GENERALA POPOVA (zdaj se že lahko šalimo ,..!), in čaka! na akcijo. Tudi Jure s fotoaparatom je bil pripravljen. Za začetek je bilo treba enkrat ustreliti... V »top« sem vrgel karbid, pljuni! ustrezno dozo, začepil »piksl« in ga dal k ušesu, če Šumi. Ko sem tako poslušal, so se mi v spomin prikradli stari svinčeni časi, ko sem kot napreden šolar kljub prepovedi takratnega režima streljal s karbidom. Če si se s tem ukvarjal, si moral biti pripravljen na vse. Takrat za te zadeve ni bilo sodnikov za prekrške. Osovraženi miličnik Marjan je vse opravil sam, na kraju samem in zelo na kratko. Bil jc miličnik, preiskovalec in sodnik. Dlan je imel kot lopato. Kar naenkrat se je od nekod prikazal na kolesu in prvi, ki mu jc prišel v roke, je v trenutku okrog ušes občutil vso grobost komunističnega režima. Dandanes je vse to drugače. Le kdo bi si upal delovnemu človeku kratiti pravico do praznovanja. Mislim, da je bilo Stefa rahlo strah, saj jc migal s prižgano vžigalico naokrog in komaj našel luknjo na dnu »pikslna«. Na koncu jc vseeno počilo. Močno, da je pokrov odletel skozi krošnjo. Prišli so neki fantje. Čc bodo kupili karbid, smo ponudili. Bi, vendar niso imeli denarja, so rekli. Potem se jc približevala skupina starejših Avstrijcev (takoj jih prepoznaš). Ždaj je prižgal Bojan, Nebi rekel, da veliko bolje od Stefa, vendar je dobro počilo. Glavnina Avstrijcev sc jc obrnila proti trgovini, starejša gospa pa proti nam. Ponudili smo ji blago, »Tos krig ih toat,« je rekla in pokazala proti svoji domovini, ne da bi sc ustavila. Mi pa tam vse pokupimo! Bogve, čc ni bila Haiderjeva hcimatdinstovka ali pa hčerka okupatorja, katerega smo skupaj z zavezniki pred petdesetimi leti HEIMATDINSTOVKA... porazili. Tako ji treba! »Lil kari ca« tudi ni ničesar prodala, zato je začela pospravljati. Mi o tem nismo razmišljali, kar se je pokazalo za pravilno. Mimo je prišla gospa s fantom pravih let za te stvari. To bo on imel, jc bil brezkompromisen in ni odnehal, da se je gospa vdala in vprašala za ceno. Košček karbida in »piksb 150 tolarjev. Brez besed je plačala in sta zadovoljno odšla. Bojan pa za njima da je vrnil denar. Od veselja in v pozdrav sva s štefom počila. Potem je spet prišla neka gospa. Sama. Koliko? Toliko. Dajte! In jc šla. Seveda, spet je počilo, da tega ne bom več ponavljal. Prihajala jc nova stranka. »Gospa, karbid, Če kupite," ponudimo. Kje pa! Da je inšpektorica, je rekla, in prosila za dovljenje, da lahko tukaj prodajamo. Nič kaj prijeten položaj. Štef je takoj povedal, da imamo dovoljenje soboškega garnizona. Zadeva bi znala postati resna, zato smo povedali, za kaj gre, kar je inšpektorica blagohotno vzela na znanje in še nasmehnila sc je. Ljudje so prihajali, odhajali, vmes smo pokali (zdaj sem zadnjič zapisal, da smo pokali, ker smo tako in tako ves čas pokali). Mi tako stojimo ih se nič hudega sluteč pogovarjamo, ko naenkrat zaslišimo glas človeka, ki mu očitno naše početje ni bilo všeč: »A tako, zdaj Že karbid javno prodajate!? To vas je zanesljivo Peterle poslal!« Ne vem, kdo mu je bolj šel na živec, mi ali pa prejšnji minister. Verjetno kar oboji. Tako me je presenetil, da so nam OBDOLŽIL PETERLETA... sploh ne vem, če mu je kdo kaj odgovoril. Stvarno je bil besen. Bilo je nekaj prometa. Spet se neka gospa predstavi za inšpektorico. Vmes smo bili malo v bifeju, tako da smo imeli nekaj poguma. Če ima kaj proti praznovanj uveli ko nočnih praznikov in starim slovesnkim navadam, smo vprašali namesto odgovora, in ona spet nam nekaj, mi pa spet njej, dokler ni odšla. Ta ni bila tako prijazna kot prejšnja. Ljudje smo pač različni. Mrzlo je bilo. Nič kaj prijetno pa tudi prodajati se nam več ni dalo. Samo čakali smo, kateri bo prvi predlagal, da gremo. Pa nismo šli, ker so oni prišli. Pravzaprav so sc pripeljali, V modrem avtomobilu. Spomnil sem se na Slovenj Gradec, Nič kaj prijetno ni bilo, kot sem že prej rekel, zdaj pa še bolj. Ko je policija zraven, je vedno tako! Zahtevala sta osebne izkaznice. Strogo resno, vendar korektno. Ko sta to opravila, sta povedala, da je prišla prijava občana. Štef je onemu v avtomobilu nekaj govoril, nakar jc prišel policist ven, manj uraden, rekel bi celo, da sproščen. Lepo smo se pogovorili in celo fotografirali smo se. Dobro, da ne bom dolgovezil, Bogve prometa nismo imeli. Zdaj so pred nami novi prazniki in na velikonočne več ne mislite. Ampak spomnite se še, kako je pokalo. Vidite, med tistimi, ki so takrat streljali, so bile tudi naše stranke! Joe Ree Thooper, fotografija: Zauneker * ■ Enostavno smo rekli, da bomo šli v Gornjo prodajat karbid. Seveda bi lahko Šli tudi kam druS^ ampak - šli smo tja. Nekako ni v navadi, da bi se velikonočnimiprazniki po cestah in ulicah prodajal kad}>^ zato nas je zanimalo, kako bodo ljudje sprejeli to »novef^j •r ^1 PATRICIJA BAČIČ OD GB^W Najbolj vesela je, ker se je pomlad razbohotila v vsem svoj®*’ sijaju, saj lotografija dovolj zgovorno priča, kako težko njeno življenje pozimi. Poleg tega, da se mora kot gim'*^^ pridno učiti in pomagati mami pri kuhanju, mora Še vsak dan v drvarnici pripraviti drva za kurjenje. Naš fotograf Filip jo je ujel ravno med počitkom. Rada liže sladoled in bere Vorančevc Samorastnike. Lanskoletna miss Prekmuija, osemnajstletna Patricija, razmišlja, kako bo vozila BMW in o Davidu Copperfieldu, ki ji je od vseh moških še najbolj všeč. . Fantom naj povemo, da ima nemškega ovčarja Foksija, ki j^/^^ nevaren. V šolo hodi v kavbojskih hlačah Big star, liči pa se fotografira. Mogoče se bo ličila velikokrat, saj sanja, da bi postala manekenka. Pe"