KRAJEVNE SKUPNOSTI V CENTRU
Odločneje v preoblikovanje
Eno od sprejetih stališč na sejah občinskih in mestnih konferenc ZK in SZDL je, da razpravo o samoupravni preobrazbi ne gre zapirati v ozke kroge. Razprava se torej ne bi smela omejiti na takoimenovan politični aktiv KS, temveč bi morala seči do vseh krajanov.
Pri pripravi takšne širše razprave je naloga teles, obli-kovanih za uresničevanje sa-moupravne preobrazbe in preoblikovanja, da pripravijo izhodišča (po možnosti pi-smeno), ki pomenijo ustvar-jalno konkretizacijo idejnopo-litičnih usmeritev ZK in ak-cijskih programov SZDL na občinski in mestni ravni. Takšna izhodišča seveda ne smejo zapirati razprave, tem-več morajo ponuditi različne možne rešitve, zlasti glede možnosti preostorskega preo-blikovanja.
V izhodiščih za širšo raz-pravo ne bi smeli poskušati polemizirati s sprejetimi sta-lišči v organih ZK in SZDL. Sedaj smo v fazi, ko je treba ta stališča uresničevati, in sicer v skladu s specifičnimi pogoji posamezne KS. Še manj pa bi mogla takšna izhodišča izzveneti kot obramba status^ quo, češ da je v KS vse tako, kot naj bi bilo.
Skodljivo bi bilo razpravo o preoblikovanju spremeniti v vprašanje zaupnice obstoje-čim aktivistom v samouprav-nih organih in družbenopoli-tičnih organizacijah. Jasno je, da je bilo v preteklosti na vseh ravneh, ne le v KS sa-mih, premalo storjeno za ustreznejšo   preobrazbo   KS.
Na drugi strani izvira potreba po preobrazbi tudi iz spreme-njenih pogojev dela, v občini Center na primer zaradi sa-moupravne preobrazbe zdru-ženega dela, oblikovanja šte-vilnih TOZD, sproščanja pro-računskega financiranja de-javnosti KS, ki terja tesnejše sodelovanje z OZD, oblikova-nje delegacij, ki se morajo te-sno povezovati z vsemi kraja-ni itd.
Organi ZK in SZDL so pozi-tivno ocenili delovanje aktivi-stov v ljubljanskih KS; kriti-ka ni torej usmerjena toliko na njihovo delo kot na dej-stvo, da se v KS neposredno aktivira v samoupravnih or-ganih, delu delegacij in druž-benopolitičnih organizacij vse premalo krajanov. Zato v bodoče temeljna aktivnost aktivistov ne sme biti ušmer-jena v to, da sami usmerjajo krajevno samoupravo, tem-več, da si z vsemi silami priza-devajo za širjenje kroga »ak-tivnih« krajanov. V občini Center pri tem verjetno niso mogoči večji uspehi, ne da bi v krajevno samoupravo pri-tegnili delavce številnih TOZD in delovnih skupnosti z območja KS, kar seveda za-hteva posebno aktivno prisot-nost sindikata. .
Ugovor, da oblikovanje več KS ni mogoče zaradi po-manjkanja kadrov, ni spre-
Še eno vprašanje se nam poraja ob preoblikovanju KS, namreč samofinanciranje in kdaj lahko upamo, da bomo to s skupnimi močmi uredili, saj vemo, da že sedaj to ne deluje najbolje, kako neki pa bo ob ,pomnožitvi' krajevnih skupnosti. Ponekod postav-ljajo tudi vprašanja razširja-nja administracije z narašča-njem števila krajevnih skup-nosti. Menim, da bi bilo z do-bro organizacijo potrebno re-lativno manj ljudi v upravi, saj bi posle splošnega in skupnega pomena (npr. raču-novodske) lahko opravljali v enem centru bodisi za staro in novo krajevno skupnost ali pa celo za več skupaj, morda celo v občinskem ali mestnem ob-segu ter tako znižali vsebnost živega dela v administraciji.
Tudi pri nas se srečujemo z vprašanjem zagotavljanja ka-drov za nemoteno delovanje krajevne samouprave, saj se veliko mladih odseljuje in v naši prevladuje KS pretežno staro prebivalstvo. Kar po-glejte npr. našo stolpnico (Ci-galetova 8), ki je med novejši-mi stavbami v krajevni skup-nosti. Že tu bi komajda našli kakšnega mladega in aktivne-ga človeka, v glavnem so le upokojenci. Tako mladih ni, novih gradenj praktično ne bo, ker pa je naše področje spomeniško zaščiteno (mar-sikdo se sprašuje zakaj), pa se ne da adaptirati vseh obsež-nih podstrešij, ki so večinoma v dobrem stanju in ki bi priva-bila mlade ljudi. Tako pa smo
jemljiv. Ravno ta ugovor ka-že, da danes KS ne živl kot neposredna oblika samou-pravljanja in kot temeljna samoupravna         skupnost.
Ravno akcija preobrazbe in preoblikovanja naj bo obe-nem akcija za pridobivanje številnih novih mladih akti-vistov. Podobna akcija je bi-la v letu 1978 uspešno izvede-na pri oblikovanju posebnih delegacij za SIS.
Oblikovanje manjših, sa-moupravno razvitejših KS, ki bodo bliže krajanom in njiho-vim mnogoštevilnim proble-mom, ne bi smelo v Centru povzročati nobenih težav na občinski ravni. V KS bodo od tega le koristi, na občinski ravni pa ni razlogov, ki bi po-membneje zavirali naraščanje števila KS, ki je danes po vseh kriterijih resnično majhno. Aktivnost delegacij v zboru krajevnih skupnosti se bo ne-dvomno samo okrepila, očit-no pa je tudi, da bodo imele delegacije v takšnih KS večje možnosti neposrednega sode-lovanja z vsemi krajani. Pri-merjava z obstoječo in načrto-vano organiziranostjo krajev-ne samouprave drugod, tudi v drugih ljubljanskih občinah kaže, da je nesprejemljivo vsakršno omahovanje. Po se-danjih razmišljanjih naj bi bi-lo v bodoče v občini Vič npr. 51 KS (sedaj 29), od tega 15 v mestnem delu občine. »Stabi-liziranost« KS je največja rav-no v Centru. Na žalost pa pri tem ne gre toliko za njihovo vsidranost med krajani (kot med aktivisti KS), saj zaen-krat ni pravih pogojev, da bi KS živela v smislu ustave kot temeljna samoupravna skup-nost oziroma v smislu Karde-ljeve zamisli KS kot humane soseske.
Številne in poglobljeno ana-lizirane prednosti ustrezneje oblikovanih KS so zapisane v brošuri »Preoblikovanje KS v Ljubljani«, zlasti v poglavju
zdaj v položaju, da bomo mo-rali nujno izvesti nadomestne volitve.«
Tovarišica Meta Bajec iz krajevne skupnosti Stari Vodmat je bila zelo kratka, saj stno jo zmotili med dve-ma važnitna sestankoma.
»Pri nas obstaja koordina-cijski odbor za preobrazbo in preoblikovanje         krajevne
skupnosti. Na preobrazbo se temeljito pripravljamo. Na naslednji seji bomo obravna-vali oceno delovanja krajevne skupnosti, skupaj z oceno de-legatskega sistema in doseda-njim organiziranjem krajev-ne skupnosti, delovnih in družbenopolitičnih organiza-cij in na podlagi tega se bomo odločili za nadaljnjo preob-razbo, ki pa bo predvsem vse-binska.«
Vida Markič, predsednica KS SZDL Gradišče
V zvezi z nadaljnjo ustavno preobrazbo in preoblikova-njem krajevne skupnosti Gra-dišče se zavedamo, da tega kot doslej tudi v bodoče ne more biti brez še širšega sode-lovanja krajanov. Prav je, da imamo proces ustreznejše sa-moupravne organiziranosti in delovanja vedno pred očmi, saj bi nas samozadovoljstvo ali pa odločanje v imenu kra-janov lahko pripeljalo na stransko pot. Družbenopoli-tična in samoupravna aktiv-nost je že povezana z dobrimi rezultati širokega sodelovanja krajanov in delovanja njiho-
prof. dr. Zdravka Mlinarja. Vse to velja tudi za KS v obči-ni Center. K temu bi veljalo dodati le še vprašanje: ali ne bi oblikovanje manjših KS omogočilo, da pridemo od formalnih oblik sodelovanja z množico OZD  na vsebinsko
bogato sodelovanje med kra-jani KS in delavci v OZD na njihovem območju? Takšno sodelovanje danes na primer v več kot 100 OZD, ki imajo več kot 10.000 delavcev (v eni KS), najbrž ni mogoče.
Ciril Ribičič