Gospodarstvo ZAKAJ SMO PR0TI NOVEMU DAVCNEMU ZAKONU? (Narodni poslanec Vlad. Pušenjak. Radičevci in sam minister Ivan Pucelj se z veliko vnemo zavzemajo za novi davčni zakon in napadajo nas, ki nočemo slediti njihovemu vzgledu. Ne samo poslanci, temvec vsi finančni strokovnjaki so mnenja, da se bodo^z. novim davčnim zakonom davčna bremena v Sloveniji še povečala, samo Radičevci in minister Ivan Pucelj tega ne vedo, ker se niso toliko potrudili, da bi zakonski načrt proučili, oziroma si dali pojasniti, v kolikor bo davčno breme po novem zakonu večje ko po dosedaj veljavnih avstrijskih zakonih. V čem obstoji povišanje? Zakon doloca, da se bo na novo določeval katasterski cisti dobiček po gospodarskih razmerah v času od 1. julija 1925 do 30. junija 1926, Skoraj gotovo je, da se bodo zem\jišča uvrstila v višje razrede in da bo čisti doliodek zemliišč znatno viiji kot do sedaj, s čimur se bo zemljiški davek znatno povečal. Za kmete in obrtmke pomeni občutno breme davek od zgradb, ki znaša 20 din. od vsake sobe. Obrtniki in trgovci bodo morali plačevati 12% čistega dohodka v obliki davka. Plačilo dohodnine se začne že z 3600 din., davčna lestvica pri višjih dohodkih je premila, pri nižjih pa prestroga. Nesprejeraljive za Slovenijo so določbe, da morajo občine v bodoče sodelovati pri pobiranju davka in popisu davcnih obvezancev (tudi dohodnino plačujočih), kakor tudi, da samoupravne (občinske, okrajno) doklade odobrava — finančni minister. Nezaslišano je in nima primera v zakonodajstvu drugih držav, da se pooblašča finančni minister, da sme, ako bi predpis davkov ne dal dovoljne svote, uvesti doklade ria vse neposredne davke, ali samo na gotovo vrsto neposrednh davkov. S to določbo se izigrava pravica narodne skupščine, katera edina je opravičena, da uvaja nove davke, ozirom nove doklade, a ne sam minister, Naše stališče. Iskreno želimo pravo, resnično izenačenje davkov v državi, katera pa mora ob enem donesti i omiljenje davčnih bremen v onih pokrajinah, kakor Slovenija, v katerih so davčna bremena pretirano visoka. Ker je predloženi načrt davčnega zakona slabejsi glede obremenitve kot prejšnji trije načrti, ker donaša povišanje, a ne orailjenje davčnih bremen, ker ne vidimo resne namere izenačiti davčna bremena v celi državi, je predloženi načrt zakona za nas nesprejemljiv in se bomo borili, da dosežemo spremembo predloženega načrta. Odpor slovenske javnosti. Vso slovensko javnost, osobito občine, politične, stanovske in gospodarske organizacije pozivamo, da v svojih sejah, odnosno shodih, protestirajo proti novemu načrtu davcnega zakona in da svoje proteste pošljejo dr. N. Pericu, finančnemu ministru in Jugoslovanskemu klubu v Belgradu. TOCA. Naša domovina je na žalost precej izpostavljena poškodbam po toči; imamo kraje, katere obišče toča redno skoro vsako leto po enkrat, ali še celo po večkrat. Med vremenskimi nezgodami je ona najhujša pri nas; njena škoda se občuti v vinogradu ali v sadonosniku par let, ker močna toča rani in poškoduje tudi les. Ljudje se v takih slucajih često udajajo obupu, češ, tukaj ne moremo nič vec storiti itd., kar pa ni prav, temveč si moramo tukaj prizadevati ueinek toče, kar se da ublažiti in ne držati po toči križem rok. Poškodbe po toči zamorejo biti v vinogradu različne. Ako je le malo toče, ali če pada med dežjem in to že pozneje proti jeseni, takrat škoda ni tako velika, v glavnem trpi to leto trgatev. Močna toča nam pa more poškodovati vinograd za več let, posebno še, 5e nam potolče zgodaj. V takem slučaju moramo skrbeti, da si vzgojimo vsaj les za prihodnje leto. V jako stolčenem vinogradu odstranimo ali oberemo vse pot>ite mladice ter pnrežemo ostanke mladic kratko na 1—2 očesi, da ta poženejo in dajo rodni les za prihodnje leto. — Kakor znano, nastopa za točo ^rav rado v vinogradu peronospora ali balež. Trta je namreč sedaj vsa zbita in ranjena po toči, brez vsake odpornosti proti boleznim. Ker a z škropljenjem zabranjujemo razvoj pero nospore, bo nam jasno, da moramo, še posebno v slučaju toce, takoj škropiti. Da si trte po toci zopet kmalu opomorejo, je treba takemu vinogradu dovoljno gnojiti. Trsni les, po toči močno poškodovan, zelo rad v teku zime pozebe, zato ga je treba dobro zavarovati pred pozebo z osipanjem, kjer je le to mogoče. Prihodnje leto ob rezi se pa niorajo trte močno pomladiti, da pridemo zopet nazaj do močnega lesa. Proti toči pa imamo končno tudi sredstvo, ki sicer toče ne »zabrani«, pač pa zamore prizadetemu gospodarju z gotovim zneskom vsaj deloma ublažiti škodo, ki jo ima v slučaju toče. Je to takozvano zavarovanje proti toči. Ker še nimamo tozadevnega državnega zavarovanja, obavlja ta posel tudi že večina naših zavarovalnih društev po vzajemno določenih tarifah (premijah). Res so te premije za nas razmeroma visoke, toda znižavale bi se one gotovo v onem obsegu, čim splošnejše bi bilo organizirano te vrste. zavarovanje. Tudi tukaj vidi se torej korist vzajemnosti. Seveda se pa zamore proti toči zavarovati tudi ostale pridelke gospodarskega obrata, kot žita, koruzo, hmelj itd. Naš dolg Ameriki. Sedanja vlada, v kateri sedi tudi kot poljedelski minister g. Janez Pucelj, je predložila narodni skupščini načrt o dogovoru med nami in Združenimi državami glede odplačevanja našega dolga Ameriki. Ta odgovor je v imenu naše države podpisal dne 3. maja naš londonski poslanik dr. Gjuričič. V tem dogovoru je dolocen dolg naše države v znesku 62,850.000 dolarjev. Plačevanje dolga bo morala pričeti naša država dne 1. junija t. 1. Tako se bodo k 13milijardnemu proraeunu pridmžili novi izdatki, ki bodo bremena, ki težijo davkoplačevalce, še bolj povečala. VI. Medmnarodni vzorčni velesejcm v Ljubljani, ki se bo vršil od 26. junija do 5. julija, naj bo zopetna manifestacija slo venskega in jugoslovenskega gospodarskega življa. Slovenija je pač v Jugoslaviji iindustrijelno najmočnejša in njeni velesejmi zrcalo procvita njenega gospodarstva, <abrti in trgovine, so vsakokratna reprezentanca jugoslovanske industrije, obrti in trgovine lcr njenega napredka. Kakor druga leta, bodo tudi letos na Ljubljanskem velesejmu zastopanc tvrdke skoro vseh evropskih in deloma izven evropskih držav. Na vsak način bo pa letošnji ve- lesejem najpomembnejši, kajti nudil bo vpogled v vse panoge zadnjih tehniških novosti. Kdor irna količkaj smisla za gospodar- slvo Slovenije in države in komur je količkaj za zboljšanje trgovskih odnošajev, mora posetiti letošnji velesejem. Ogledal si bo lahko razstavo >Slovenske žencc in poučno strokovno urejmo zdravslveno razslavo. Za obisk velesejma so preskrbljene vse ugodnosti. Z legitimacijo, ki stane 30 D je združena ugodnost polovične vožnje na vseh vlakih in brzovlakih. Legitimacije se dobe pri velesejmski blagajni in v vseh večjih denarnih zavodih in trgovskih korporacijah. Obiskovalec velesejma s permanentno lcgitimacijo naj si kupi pri odhodni postaji celo vozno karto in jo naj obdrži. Povratek mu je brezplačen s potrjeno lcgitimacijo. Družini so na razpolago posebne družinske vstopnice po D. 20.— s pravico enkratncga obiska za tri osebe. Navadna dnevna vstopnica za eno oscbo in cnkralni obisk pa stane 10 D. Permancntne legitimacije se dobe: pri denarnih zavodih, Balkan d. z o. z. iVnribor, v vseh večjih krajih pa pri bankah, hranilnicah, županskih uradih, razprodajalcih sejmskih lcgitimacij, župnijskih uradih ild. ild. Mala Nedeija. Pri tukajšnji kmetijski podružnid je imcl v.ncdeljo dne 6. t. m. gospod direktor Zmavc iz Maribora strokovno predavanje o vinarski in sadjarski stroki ob jako lepi udelcžbi. V svojem izborno izvajanem predavanju je podal splošne smernice, ki se jih je držati vinogradniku pri obnovi vinogradov, izberi podlag in žlahtnih vrsl, o sredstvih glede zatiranja pcronospore in plesnobe itd. Opozoril je tudi na izpopolnjevanje praznih prostoror y slarih vinogradih potom grobanja. Istotako je pov- daril glavne naloge dobrega kletarstva, predvsem o ravnanju s posodo, o pretakanju, kako je ravnati z mošti iz gnilega grozdja itd. Gospod ravnatelj je obdelal v kratkih in jasnib obrisih obsežna poglavja in dasi je predavanje trajalo nad dve uri, so udeleženci z velikim zanimanjem vstrajali do konca. Mariborsko eemjsko poročilo. Na svinjski sejm dne 11. junija se je pripeljalo 275 svinj, 4 ovc, 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari eden po 112—125 D, 7—9 tednov stari eden po 150—200, 3—4 mesece stari 350—380, 5—7 mesecev stari 420—450, 8—10 mesecev stari 550—570, 1 leto stari 1500— 1700 D. 1 kg žive teže 10.50—12.50, 1 kg mrtve teže 15—17 D, ovce 90 D. Prodalo se je 189 svinj in 1 ovca. Mariborski trg dne 12. junija 1926. Slaninarjev je bilo 22, ki so pripeljali 22 vozov z 51 zaklanimi svinjami na trg in so prodajali meso in slanino po 15 do 20 din. za kg za cele komade, a po 10.50 do 25 din. kg na drobno. Domaci mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. — Perutnine je bilo okoli 700 komadov. Cene so bile piščancem 12.50 do 30 din. za par, kokošem 40 do 60 din., racam in gosem (mladim) 40 do 50 din., starim 70 do 100 din. komad, puranom 80 do 125 din. komad, kozličem (8 komadov) 75 do 100 din., jagnjetom (2 komada) 150 din. komad, domačim zajcem 6 do 25 din. komad. — Krompir, zelenjava in druga živila, sadje, cvetlice: Na ta trg se je pripeljalo ve-^ liko zelenjave in drugih stvari, radi česar so cene zelo popustile. Krompir se je namreč prodajal novi po 4 din., stari po 0.75 do 1 din. kg, grah v stročju po 6 do 8 din., fižol po 14 do 16 din. kg, čebula po 4 do 5 din. kg, kislo zelje po 2 do 3 din., kisla repa po 1.50 do 2 din. kg, solata pa 0.25 do 1 din. kupček ali pa glavnata solata po 1 do 2 din. komad, jajca po 0.75 do 1 din. komad, mleko po 2 do 3 din., smetana po 12 do 16 din., oljčno olje po 30 do 40 din., bučno olje po 20 do 25 din. kg, med po 20 do 25 din. kg. Sadje: Črešnje, katerih je bilo 7 vozov, so se pocenile, so po 5 do 8 din. kg, oziroma po 3 do 4 din. liter, pojavile so se tudi dalmatinske marelice, ki so se prodajale po 30 din. kg, jagode po 15 din. liter. — Lončena in lesena roba 1 do 120 din. komad, brezove metle po 2.25 do 6 din. komad, koruzna slama po 25 do 30 din. vreča, lesene grablje po 8 do 10 din., lesene vile za seno po 10 do 14 din., cepci po 12 do 15 din. komad. — Seno in slama: V sredo, dne 9. t. m., je bilo 7 vozov sena, v soboto, dne 12. t. ra., pa 5 vozov sena in 8 vozov slame na trgu. Cene so bile senu 70 do 85 din., slami pa 35 do 45 din. za 100 kg, oziroma 1.50 do 2 din. za snop. IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Žalec SHS, 12. 6. 1926. Neugodno vreme je povzročilo, da je stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini več ali manj različno. Vobče se opazuje, da letos zgodaj obrezani nasadi lepše uspevajo, nego pozno obrezani. Trte so dorasle do V* visokosti drogov in še višje. Rastlina je videti bujna in zdrava. Obrambna dela zoper peronosporo se nadaljujejo vedno in še v pomnoženl meri in kakor je videti, tudi uspešno. Žalibog se je tuintam pokazal eden izmed najhujših sovražnikov hmeljarstva, to je hmeljska stenica, zoper katero se tudi uporabljajo uničevalna sredstva. V svrho spoznavanja in zatiranja raznih hmeljskih škodljivcev se prirejajo v raznih krajih okoliša po društvenem poslovodji poučni tečaji. — Društveno vodstvo. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56 din., avstTijski šiling 8 din., italijanska lira 2 din., francoski frank 1.50 din., čehoslovaška krona 1.67 din., švicarski frank 10.95 din., angleški funt 275 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.11 din. — Zadnje čase je opažati očvrstitev našega dinarja v mednarodnem denarnem prometu in znatni padec francoskega franka in italijanske lire.