Katolški cerkveni list. Jfo V Oetertik Velktga travna. Kaj tlela dru£lia svetiga kriza? i Konec.) Olja /a sviti« luč izveličanske vere je potreba vsak dan prilivali v serce katolškiga kristjana s pobožno vsakdansko molitvijo. Tudi za to katolška družba svetiga križa skerbi, ter otroke vadi in uči vsako jutro se pokrižati, kakor hitro se človek prebudi; in ko vstane, brez odloga storiti dober namen kako tako rekoč: ..Zahvalim te, tiče nebeški, de „si me varoval nocojšnjo noč, o varuj me tudi današ-„nji dan vsiga hudiga na duši in na telesu. Xaj bo „vse k tvoji večni časti, in moji duši v izveličauje**. -— Taka niolitva je nebeška rosa prihodnjiga dne. Iu pride hladen večer, in je trudno naše telo velike molitve opravljati, saj pred posteljo poklekni, keršanska duša, povzdigni le eno minuto seree in roke rekoč: ..Zahvalim te. Oče nebeški, za vse mi-plosti in dobrote, kojih si meni danes dal: prosim „tc, odpusti mi grehe moje, s kojimi sim te danes -,žalil. in daj mi ljubo lahko noču. — Taka molitvica, juterna in večerna, je zlata vredna: ali če se dete moliti zjutraj iu zvečer privadilo ne bo, vse svoje žive dni znalo ne ho. naj bi ravno sto let učakalo. Ta privaja k molitvi ima biti delo družbe svetiga križa: in pa prav potrebno nje je. Hog ne pozabi človeka zjutraj nc zvečer, nam daj a sapo in luč, zdravje in življenje: vse od njega imamo. Ktij pa mi njemu za to damo? — Nima prave žive vere, kdor juterno in večerno molitev opusti. Veči skerb mora imeti družba svetiga križa za Gospodove dni, za svete nedelje in zapovedane praznike, dc se lepo posvečujejo Hogu v čast in v izveličauje duš. Katolški bratje in sestre si v roke sežejo vse take svete dni ne navadno poslovati, ne na cesto z vozam brez potrebe hoditi, temveč ljubi živinci tudi počitek dati: nc za plačilo šivati kakor brezdušni šivarji in čevljarji šego imajo, ki v nedelje in praznike cc!d dopoldne nar bolj šivati hite , popoldne pa po kerčmah gredo iu v pon-dclik praznujejo. Tudi kupovati in prodajati nepotrebnih stvari se družuiki svetiga križa ob nedeljah in praznikih varjejo . kar se druge dni lehko zgodi. Po tistih krajih sveta vera umira . v kterili Gospodu nedelje in zapovedane praznike kradejo, jih v »10- svetin dobiček obračajo, na Hoga in svojo dušo pozabljivši. ..Sest dni imaš delali in vse svoje dela opraviti. Ali sedmi dan jc dan Gospoda tvojiga Hoga : tisti dan ne smeš nobeniga dela opravljati, nc ti, ne tvoj sin, ne tvoja hčer. ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, uc tvoja živina, nc popotnik, koji pri tebi prebiva. Zakaj v šestih dnevih je Go>pod nebo iu zemljo stvaril. in morje in \>e. kar je v njem. pa sedmi dan jc počival, za lega del jc blagoslovil Hog nedeljo iu jo je posvetil-*. (II. Alojz. !l — II.) Sedaj uc velike zmote iu grozovite nadloge po sveti so očitne šibe božje za nckcrsaiisko o^krumbo Gospodovih dni. Hratje iu sestre svetiga križa imajo pa tudi skerheti za spodobno posvečenje svete nedelje iu praznikov, za pridno ohiskanje očitne službe božje. Vsako saboto večer se po večerji družini naroči, ktero ima k ranimii (zjiitrajiiimii). ktero iti k dru-gimu opravilu. Ilecki ali fantje gredo z očrtani ali s kakim pametnim hlapcam. deklice z materjo ali n kako pobožno deklo v cerkev . Samih k službi božji pušati dobro ni. naj hi ravno otroci že soli od-rastli hili: v šoli skerhnih starišev imajo ostati mladi ljudje, dokler v samištvi žive. Gcrda . nekersanska navada je pridige muditi ali opušati: le pol cerkvene zapovedi dopolni, kdor pridigo nalaš opusti. Torej družba svetiga križa za svojo družino in otroke skerbi, de pridige in keršanske nauke zvesto slišijo. Popoldansko službo, keršanski nauk in večer-nice pridno sami obišejo, in tudi svoje domače skerhno pošiljajo, ter jih doma na večer pobarajo, kaj so v keršanskim nauki učili. Keršanski nauk jc steber vse člov eške sreče, časne in večne, je svetalo naše svete vere. ..Kdo je srečin?" je svoje dni sv. Avguštin svoje prijatle pobaral. Njegova mati. sveta Monika, mu jc na ravnost odgovorila: ..On ki dobro poželi in z a dolu4-. „Te besede-, je djal sv. Avguštin. ..zapopadejo vso skrivnost prave modrosti. Pravo blago je le spoznava božja, in Hog vsim dober, koji po njem hrepene. Le Hog sam premore zadovoljiti našo dušo, sam on njo srečno stori. Hrcz modrosti nobene sreče ni: brez Itoga tudi moder nihče: zakaj vsa modrost od njega pride. I.e Hog je prava resnica in modrost. In nase serce po- koja nc najde, dokler ne počiva v tebi o Bogu. — Vsiga tiga nas pa keršanski nauk uči. Po tem so toliko nevedni v božjih rečeh vsi zanikerni kristjani, koji h keršanskimu nauku no hodijo. Lahko malo dete nar vrei modrijane prekosi, ako se katehisma dobro nauči, na vprašanje: ..Zakaj je Bog človeka stvaril?- — Za to veli Jezus s toliko veselim sercani: .Zahvalim te Oče, (■»spori nebes in zemlje! de to skril modrim in razumnim, in si malim razodel. Tako Oče! zakaj tako je tebi dopadlo. — Izvelicani so . ki božjo besedo poslušajo in v svojim sercu ohranijo-. Keršanski nauki so nar perva iu nar potrehniji šola modrosti: v to šolo tovarši in tovaršiee svetiga kriza svoje skerbno pošiljajo, pa tudi sami hodijo radi. .Jaz sim vinska terta-, pravi Jezus, .in vi ste moje mladike. Kakor mladika nobeniga sadu ne obrodi, ako per torti ne ostane, tako tudi vi brez mene kaj do briga storiti ne premorete. Kdor ostane v meni in jaz v njem. on rodi veliko sadil. — Kdor zavži\a moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem : on ima življenje večno-. Ovi nauk Jezusov scdajni svet ne ume, mizo (»ospodovo opusa. in za to prava vera slabi in sveta čednost in krepost meri nami pesa. Ilružha svetiga križa torej skerbi, dc se sveti zakramenti vedno in pa pogoje prejmejo, de Ijubezin do usmiljeniga Jezusa zopet oživi sosehno v sercih mladih ljudi, in sc večerja ljubezni Jezusove veličastno obhaja. Tovarši in tovaršiee svetiga kriza ne odlagajo spovedi od ene velike noči do druge, ampak po pervim storjenim smertuim grehu hite se spovedati in zopet z Bogam spraviti se. Kakor rane težko celijo, ako se hitro izperejo in ni' ovežejo , tako in še težej se grešniki poboljšajo, koji hitro po storjenim velikim grehi k sveti spovedi no gredo. Za pervim greliam store druziga. tretjiga: v kratkim pa že številasmertnih grehov ne vedo, se greha privadijo, stara navada je pa železna suknja. Za tega del stariši svojim mladim, odrašonim sinam in hčeram, pa tudi gospodarji in gospodinje svojim mladini hlapcam in ker-šencam nikdar dovolj pogosto spovedi in svetiga obhajila ne priporočijo. Naj pa tudi keršanska duša smerlniga greha ne storiš, v malih rečeh se vender vsak dan več ali manj pregrešiš, in tudi malih grehov se je potreba večkrat v letu očistiti. Kaka bi bila soba ali hiša. če bi njo dekla le enkrat v letu pometla! Kaka more biti pa tudi vest, ktera se le samo o velikonočnim času, in še tistikrat le po verhu očisti? ..Bodite pripravljeni", veli Jezus, ..dokler ne veste ure no dne, kdaj Gospod pride, vas k sebi poklieat-. Vredna priprava za srečno smert je a pogosta vredna prejema svetih zakramentov, za tero družba svetiga križa pri svojih posebno skerbi. Vsako jutro in vsak večer moliti, vsako nedeljo in zapovedani praznik službo božjo spodobno opravljati. in pa svete zakramente pogosto in vredno prejemati, je pa vsakiga katolškiga kristjana sveta dolžnost: pokaj bi nam torej nova družba svetiga križa bila? Dolžnost je gotova, to vemo: ali kako slabo de se dopolni, to očitno vidimo in slišimo, pa tudi lahko zvemo, kako pogosto so skerbni kristjani od sveta zaničvani. kteri svoje dolžnosti zvesto spol-nijo. Za toga del se svetoželjni kristjani združijo, znamnje svetiga križa ohjamcjo in vnovič obljubijo vse dolžnosti praviga katolškiga kristjana dopolniti, naj reče svet. kar hoče. Le v znamnji svetiga križa premagamo. Razpis papeža Pija IX. na Italijanske škofe in nadškofe. (Konec.) „Naj bi v zadnje naši in vaši skerbi izročeni verniki spoznali, de prava in popolna prostost ljudi je pod hrambo katolške vere postavljena, ker vsi-gamogočni Bog, ki je maliga in veliciga stvaril, in ki za vse enako skerb ima. tudi nikogar ne bo sodbi odtegnil, in ne bo na velikost in mogočnost gledal; on je odločil dan, o kterim bo svet v svoji pravičnosti sodil po Jezusu Kristusu svojim edino-rojenim Sinu, kteri bo prišel s svojimi angeli v časti svojiga Očeta, in kteri bo po tem vsakimu po-vernil po njegovih delih". „Ako verni očetovske opomine svojih pastirjev, in zapovedi keršansko postave, ktere smo ravno v spomin poklicali, zaničujejo, in sc od začetnikov zdanjih prekucij premotiti dajo; ako se z njimi v napačne postave socializma in komunizma združijo: potoni naj vedo in resno preudarijo, de si pred božjim sodnikam za dan jeze obilnost štrafinge na svoje glave nakopiijejo, in ('<*. med tem za časni blagor ljudstva iz teh zarote;) noben sad nc bo prišel, marveč še veči uboštvo reva". Po teli besedah se obernejo s. Oče spet na škofe, ter v pogledu, de so tudi nekteri iz duhov— šine zapeljivcam roke podali bili, opominjajo, ojstro postave cerkvene deržati, nikomur ne prenaglo rok nakladati, tudi nad kloštri skerbno čuti, posebno si pa za prirejo dobre mladine za duhovski stan prizadevati. Zategavoljo papež priporočajo, de kar nar več mogoče se mlada duhovšina od pervih let v seminarjih izrodi, kjer je v božjih vednostih in svetih čednostih podučevana, in pred pohujšanjem in spačenjem obvarovana. Kolikor pa ni moč, vsih v seminarjih ali mladenšnicah izrediti, naj pa škofje nad vsimi šolami in učivnicami skerbno čujejo, in si vse prizadenejo, de bo tik povsod naukam svete vero priličen, in de bo mladost imela učenike, ka-koršnim zastran vere in zaderžanja ni kaj očitati. Tudi naj čujejo, de se za noben uk. zlasti ne za reči, ki sveto vero zadevajo, ne rabijo bukve, ki niso proste vsake zmote: v verski poduk pa naj rabijo povsod rimski katekizem, ki je bil izdan po povelji papeža Pija V. Zlasti pa naj tudi se vojskujejo stanovitno zoper tiste, kteri hočejo šole in naprave za izrejo mladosti iz oblasti svete cerkve iztergati. Per vsim tem izrečejo s. Oče upanje, dc bodo tudi pozemeljski poglavarji prizadevanje duhovnih pastirjev podpirali. Sej kjer cerkvena oblast v zaničevanje pride, tudi deželska vpada, sej katolška cerkev tudi nar pripravniši pomočke posede, de zamore potrebam vsih stanov zadostiti, in po takim vse vpokojiti. Zares po besedah s. Avguština: .Katolška cerkev ne obseže samo ljubezni do Boga samiga, temuč tudi Ijubezin in dobrotljivost do bližniga, tako de ima pomočke zoper vse bolezni, na kterih duše zavoljo svojih grehov terpe. Ona uči in napeljuje otroke po njih letam primerjeni poti, mlade ljudi z resnobo, starčke s pokojnostjo, vsakiga po potrebah starosti. nc samo po telesni, temuč tudi po dušni strani. Ona ženo možu podložno stori po čisti in zvesti pokoršini, ne v službo strasti, temuč v ohranitev človeškiga rodu in obvarovanje domače zdru-ženosti v življenji. Ona moža nad ženo postavi, ne de bi svojo oblast nad slabjim spolam v hudo obračal , temuč de oba vkupej postavam v resnični Iju— bczni pokorna sta. Ona podverže otroke svojim staršem v neki prosti sužnosti, in oblast, ktero staršem do otrok da, je zmes ljubezni in ojstrosti. Ona soedini brate z brati po zvezi vere, ktera je bolj močna in priserčna, kakor zveza po kervi: ona poterdi vse za\eze sorodovinstva, svakšine z vzajemno ljubeznijo**. „Ona uči služabnike se vdati svojim gospodarjem ne toliko zavoljo potreb svojiga stanu, marveč iz nagnjenja do dolžnosti: ona stori gospodarja usmiljeniga in krotkiga do svojih služabnikov z mislijo v občniga Gospoda, nar višjiga Boga: ona stori, de raji po poti lepe besede, kakor po poti siljenja ravnajo. Ona sklene deržavljana z deržav-Ijanam, narode z narodi, in vse ljudi med seboj, ne samo z družtveno temuč z bratovsko zvezo. ker imamo vsi ene perve starše. Ona uči kralje, skozi le blagor svojih ljudstev v očeh imeti; ona opominja ljudstva, se kraljem podvreči. Ona uči vse z neutrudeno skerbjo. komu čast, komu ljubezin, komu spoštovanje, komu tolažba, komu svarjenje, komu opominjanje, komu nauk, komu grajanje, komu štralinga gre: s tem namreč, de pokaže, dene gredo vsini vse reči, ampak de vsim gre keršanska ljubezin in nikomur ne krivica**. „Takou, sklenejo s. Oče, „je naša in vaša dolžnost, častiti bratje, se nobeniga dela ne ustrašiti, vse težavnosti premagati, vso moč pastirske gorečnosti nategniti, de per italijanskih ljudstvih katolško vero obvarujemo, ne samo s terdno zoper-stavo nasprot prizadevanju hudobnih, kterih je skrit namen, Italijo samo iz naročja svete cerkve izter-gati, ampak tudi z neprenehanim trudani spačene sinove Italijanske zopet na pot zveličanja pripeljati, kteri so bili tako slabi, de so se zapeljati dali". „Pa vse dobro in vsak popolin dar pride od /gor; torej se bližajmo, častiti bratje, z zaupanjem tronu milosti; ne nehajmo, priserčno prositi, nad-legvati v očitnih in posameznih molitvah Očeta ne-beškiga, Očeta luči in usmiljenja, de On po zaslu-ženji svojiga ediniga Sina našiga Gospoda Jezusa Kristusa svoj obraz preč obernc od naših grehov, in v svoji dobroti vse duhove in serca po moči svoje milosti razsvetli, de On vsako zoperstavno voljo ukroti, in sveto cerkev po novih zmagah zviša, de po celi Italii in po celini svetu ljudstvo, ki njemu služi, raste po številu in po zasluženji. Kličimo tudi v presveto božjo Mater Marijo, prečisto Devico, ktera ne prosi zastonj, ker vse premore per Bogu. Tudi kličimo v s. Petra, poglavarja aposteljnov, v s. Pavla njegoviga apostolskiga brata, in v vse svetnike nebeške, de neskončno usmiljeni Bog po-tolažen po njih prošnjah, odverne od verniga ljudstva šibo svoje jeze, in v svoji dobroti vsim, kteri ime Kristusovo nosijo, po svoji gnadi zmožnost dodeli, de odveržejo, kar je svetosti tega imena nasprot, in izpolnujejo, kar mu je primerjeno. „V zadnje, častiti bratje, sprejmite v znamnje naše žive ljubezni do vas apostolski blagoslov, ki ga vam iz dna svojiga serca damo, vam in vaši duhovšini, in vsim vernikam, ki so v vašo skerb izročeni-. Pij IX., papež. Kteri ljudje ptmte iu prekueijc delu jo? H koncu Julija p. 1. je bil na Francoskim star-eik z imenam Boumaster pred gosposko perpeljan in kakor potepuh in nepošten berač zatožen. Predsednik ga vpraša: .„,Koliko ste stari?uu Odgovor: ,,79 let in pol: mislil sim. de bo kolera mojimu življenju konec storila, pa povsod se me ogiba**. — „„lniatc kako službo, kako barantijo?w- — „Poprej sim jo imel. in še prav dobro: po mestnih ulicah sim pesmi in druge spise in „novinea prodajal: zdai pa to več krajcarja ne nese, ostal sim brez zaslužka**. — „„Kako pa je to, ali že niste večkrat zavolj beračenja toženi bili?*** — „Bilsim, gospod predsednik ! že sestkrat, nc več- in ne manjkrat, ampak ravno tolikokrat, kolikorkrat smo prekueijo in punt v deželi imeli**. — -•iK.ij hočete s tim reči?— —- ^Vselej, kadar kakšin punt imamo, gre moja barantija kaj izverstno od rok. Ako bi polne žepe in naročja pesem in spisov nosil, na enkrat se vse proda**.-— ....Kakšne pa so tiste pesmi bile?uu — .kakšne? ker sim resnico govoriti persiljen, takšne, ki zoper Boga. duhovske in deželske gosposke šuntajo: in bolj kakor so hudobne, zraven pa še tudi umazane in pohujšljive in lažnjivc, bolj željno jih ljudje kupujejo , boljši gre barantija od rok. O takrat sim dobro in veselo živel! Gospoda, ki nas drugikrat za potepuhe ima. se takrat z nami brati in nam jesti in piti kupuje in nas še z dnarji zalaga: ali zato. ker se nas boji, ali pa zato, ker nas k svojim puntar-skim namenam potrebuje. Bolj kervavo kakor punt žari, boljši je za moje haže ljudi: puntarska vlada nas preskerbi obilno z živežem in dnarji. zato de jo branimo in podpiramo in ljudi motimo. Ali komej se punt vžuga, in stare gosposke pridejo zopet nazaj k svoji moči in veljavnosti, in komej se žan-darmerija in druge straže po deželi postavijo: takrat pa lahko noe dobro življenje! Naša barantija je per kraju; drugiga ne ostane, kakor za beraško palico perjeti in tako spremembo sim zdaj že sestkrat doživel. Po\edal pa sim vse odkritoserčno tudi zato, ker sim spoznavati začel, de to vse vender le prav ni bilo, in ker sim se že sploh vsiga in tudi življenja naveličal. — Po natanjčnim izpraševanji se je potem zvedilo, dc je ta starčik že res šestkrat zapert bil in scer v letih 1789, 1793. 1SI4, 1815, 1830, 1848; te so bile ravno tiste leta. ko so na Francoskim nar hujši pur.tjc bili. — /daj sedemkrat so ga na štiri tedne v ječo zaperli, potem pa v neko hišo vtaknili, ker bojo stari ubožci na „dcržavne stroške" preskerbljcni. Ta pergodba je scer mala, komej vredna, de se zapiše; kdor pa lepo navado ima, de to. kar bere, tudi potem sam per sebi premišljuje in prevdarja, bo pa vender najdel v njej lep, prav lep nauk in scer tale: de le tisti ljudje prekueijc po deželah delajo in k puntanju šuntajo, ki nimajo ničesar zgubiti, ampak per občni zmešnjavi še le kaj p e r d o b i t i; ravno kakor se ribe takrat nar ložej lovijo, kadar je voda nar bolj kalna. Čc bi pa kdo te resnice verjeti ne hotel, akoravno je svitla ko beli dan. naj pa gre v mestih ali pa tudi na deželi v kako kerčnio, naj sc mirno v kaki koteč vsede in naj gleda in posluša, kteri so tisti ljudje, ki Boga, cesarja in gosposke kolnejo in vse prekucniti hočejo. To so sami lenuhi, potepuhi, zapravljiva*, dobrovoljci. prevzetnjaki s praznim žepam in trehuham , nezvesti od služb odstavljeni cesarski služabniki, naj že nosijo gosposke suknje ali beraške cunje. Vsak pošten človek pa, kteri kaj ima, ali sc s svojo glavo ali s svojimi rokami pošteno preži viti upa, le ljubi mir želi, kteriga nam Bog skorej daj! Ti, ljubi bravee! pa reci k tem besedam: Amen. K—. Razgled po ker*an§kim svetu, .Nobeden vic more reei Gospod Jezus drugač kakor v sv. Duhu", t. j. nobeden ne more v Jezusa kakor Sina božjiga in v njegovo sv. katolško cerkev verovati. ako mu sv. Duh ne pomaga, pravi sv. Pavel. (I. Kor. 12. 3.) Resničnost teh besedi sc je prav vidila te dni v 1'irhu na Svajcarskiin. David Kit, sloveč Kal-vinc. jc pred nekaj letini spisal učene bukve, v kterih je protestautam pokazal, kako krivično in lažnjivo jc. kar oni zoper katolško vero mislijo in govorijo. Kit je to dobro pričevanje, ki ga je katolški veri dal, v nat a njenim in resnicoljubnim pretehtanji tega . kar katolška vera uri. najdel. 1'pati je bilo. dc bo ta učeni mož, ki jc tako resnico iskal in jo najdel. sc nje tudi brez odlašanja poprijel. — Ali umeri jc on v 74. letu svoje starosti, in nic se ni slišalo, de bi bil protestanško krivo vero popustil in h katolški prestopil. — Knacih zgledov, ki nam tako svitlo kažejo, de je sv. katolška vera nc/.aslužen dar bo/.ji. z* kteriga se moremo Hogu zahvaliti in ga zanj prositi, najdemo veliko v zgodbah. Tako jc Dr. Fduard Pusev . sloveč profesor protestantiškiga vscučiliša v Oks-fortu na Angleškim , v mnozihlistih Anglezamskazal.de rkatol>ka vera jc v posestvi resnice", rprotcstanska pa je le vera spaeeniga clovcškiga serca, — kar ta od opravil ciija mi. jc nekeršansko, in reki sv. pisma od antikrista sc prav dajo na Lutra oberniti". (Britisch Critik 1843). In vonder Pusev dozdej še ni katolčan, ampak protestant. — Viši gotiški kralj Lcovigill na Španskim jc bolan prosil sv. nadškofa I.candra, de naj njegovima sina liekareda v katolški veri uči. Sam pa jc o>tal do zadnjiga v arianski veri. in zgodovinarji niso enih misel, ali jc bil v svoji smerti konec I. 585 šc arianec. kakor pravi sv. papež Gregor veliki, ali ka-tolčan. — Tudi deželni poglavar Feliks je pogosto sv. aposlc-ljna Pavla k sebi poklical in ž njim govoril; Pavel je veliko od pravice, čistosti in od prihodnje sodbe pravil. Feliks to slišati sc je prestrašil. — ali kristjan vonder on iti postal. (Dianj. A p. 24, 25/) — Tako je ravno zdaj med anglikanskimi protestanti veliko raz-pertje: njih kanterburški nadškof Dr. Suniner sc bolj in bolj perbližujc nemškim racionalislam in terpi v svoji duhovšini uekiga Gorilama, ki jc nauk od sv. kersta po svoji glavi prenaredil. Drugi anglikanski škof. Dr. Ki!— pol-, v F.ksetru. se zoper tako početje pertoži in naznani, dc sc bo mogla resnica kje drugod . morebiti v Rimu. to je v katolški cerkvi, iskati, če bo skrivno svetovavstvo t Gehcimralh). kteriga ud je >udi imenovani Sumner. nauk od ker.-ta prenarejalo. Filpots torej vc , de jc v katolški cerkvi resnica, ali katolean on še ni. Njegov dvomi kaplan Maksvcl pa sc jc spreobcriiil h katolški cerkvi, iu tako pustil svojo anglikansko službo z 1500 gld. le t m n dohodkov. Na Francoskim, kjer jc toliko politiških strank. katoNki duhoviti nobeni vstreei ne morejo. t'e prid'g-vajo. de je deželna oblast od zgorej doli dana. — de je treba tej pokoršino skazovati. vsakima to svoje pustili. kakor so u« ili že Kristus in aposteljni: tako jih rude« i republikanci grajajo starokopitueže iu *o-vra/nike ljudstva. ki naj bi ne odpravili. Ako učijo kak««r kri-tu*. de je v*ak človek naš bližnji, ki ga moremo ljubi * i. de pred Itogam ni nobeniga razloeka osebe, ako »iivurijti od ne usmiljenja nekterih bogatinov, jih pa drugi kakor soi-iali»lr. komuniste itd. prev pijejo. T«de /.e o«| nekdaj je bil kriMus in njegov sv. evangeli svetu v pohujšanje, kaj čudo. de njegovi namestniki tudi -c-dajniui osre« evavcam ljudstva ni^o po volji. V. Sežun. Francoski* Francoska narodov na zbornica je o veliki tMiei /av