Dopisi. IzŠmarja pri Jelišali. (Občni zbor podružnicesv. CirilaiaMetoda zašniarje in Slatiao.) Na sv. Trojice aedeljo, dne 27. roaja imela je aaša podružaica sv. Cirila in Metoda svoj 2. občai zbor. Iz poročila blagajaikovega srao zvedeli, da stoji aaša podružaica razmeroma dobro. Lani je bila poslala v Ljubljano 90 gld. Podružuica iaia 5 uataBovaikov iB 47 letaikov. Slavaa posojilaica na Slatiai je darovala za 1. 1888. podružaici 15 gld. I)eaarao stanje bi bilo pri Bas še laglje boljše, ako bi tisti, ki imajo veliko pod pakem, aekoliko bolj bili za tako imenitno društvo. Zanimivo je gotovo, da naša podružnica aima v Šmarji samem Bobenega ustaaovaika! — K občnemu zboru, katerega ata aklicala tukajšaa kaplaaa v zvezi ia sporazumljeaji s Slatiaakimi odborBiki, prišla je od tam četvorica častite gospode. Prišli so bili naš neutrndai podpredsednik č. g. aadžupaik Aat. Froblich. o. g kaplaa J. Kozinc, ia pa goapod dr. V. Jaaežič z goapodičao seatro. V goatilai gosp. Aaderluha zbraaa je bila velika maožica kmečkih udov ia poslušalcev, ko se je pričelo zborovaaje. 0 tej priliki razložil je tajaik, kako važen je znani odgovor naučaega miniaterstva, kar se tiče naše Ijudske šole ia sloveaakega šolstva sploh. Našo doalej čisto aloveuako šolo hotel je deželai šolaki svet lani poaemčiti. Proti temu povelju uložili smo bili rekurs aa ministerstvo ia glejte, po dolgem cakaaji smo dobili letos odgovor z Dunaja od naučaega miaiatra. Jedro le odloke je to: Sloveaskimaterai jezik je vseskozi učni jezik aa šoli Snaarski. Nemščiaa kot predmet pa se začae poučevati v 3. šolskem letu. Starši, kateri nečejo, da bi se ajih otroci učili npm.ščine, aaj to samo naznaaijo ob začetku šole šolakemu vodstvu, pa se jim ne bode treba učiti nemški. Nemščina torej pri nas zdaj ai obligataa, ako se stvar pogleda z nedolžaimi ocaii. Črnogledi pa ao našli v tej miaiatrovi odloki, da tiči v ajej veadar še aekaj, kar aaaprotuje oaaovaib postav § 19. Ia zato smo zdaj uložili ae pritožbo aa c. kr. državao sodišee na Dunaji. Kmečki poslušalci ao bili sila veseli, ko so slišali, da je zmagala uaša pravičaa reč, da nam je cesarjev minister apet povrail to, kar ao aam Gradtaai boteli vzeti zoper aašo voljo. Omeaiti morani še to, da pri našem občaem zboru razea g. Aaderluha ia razen g. pl. Ilijašiča, ni bilo nobenega tržana Smarskega navzočega. Iz Šoštanja. (Čudea izlet.) Dao 31. maja, na Božjega teleaa daa so si nemškutarji pri nas a ae domači, napravili aek ,,turaerfeat". Priali so tudi turaerji iz Celja. Žalostao je, reaaičao boli človeka srce, kedor je videl, kaj se je vse godilo. Ker je ravao božjega teleaa daa bilo, je kakor po aavadi procesija s avetim rešajim telesom šla proti Družmirji in zopet aazaj. Ia te nemčurske postave ao pa med tem časom strašno razsajali ia rjuli po trgu. Res ae vemo, ali so bili pijaai ali kaj jim je bilo. Med proceaijo so aaai zvoaovi pri iarni cerkvi sv. Mihela preaiilo zvoaili ali trijaučili ia temu naaproti ae je turaerska ,,IMecbmvtsik" močao oglašala ia vse sorte ,,viže" krulila. V procesiji so naše sloveaske pevke lepe avete pesmi prepevale in v trgu so ,,tajči" svoj zaaiolkli nhocb" ia ,,gut lieil" aa vso moč kričali. Muogo, maogo ljudi, ki so od daleč priali, da bi se procesije udeležili, so iz radovedaosti od procesije izoatali, da so te komedije gledali. Moj Bog, daaašnji dan je že tako malo pobož- aib Ijudi ia potem jih še take nemčurske skušnjave motijo. Po aašem trgu, ki je vendar laataiaa Slovencev, so visele puatarske erno-rdečežolte zastave. Eaa taka frankfurterca je visela pri gospodu T , ajemu mi svetujemo, naj se poprej aemški nauči, da ae bo takšea ,,tajčverderber". Nek goapod, ki je aa koacu tiste biše, kjer atauuje, eao takaao puutarako zastavo obesil, je v aašem sloveaskem trgu rojen ia že dalj, ko 30 let od Sloveacev živi. Hi mu svetujemo, aaj rajše aa svoje gospodarstvo gleda ia ob enem mu naznaaimo, da se ga bomo odsehmal ogibali ia mu ae bomo več sloyeaskih grošev nosili, ia daaes čez 10 let, morebiti 5 let bode drugače piskal. Drugih ae bomo omeaili, pa samo to jim rečemo, da je malo lepo za aje, ki svojo slovensko kri tako grdo oaečastijo! Slava pa vaem narodnjakpm, ki so te vse homatije čiato igaorirali! Ziveli naši Slovenci! Živel aaš slovenaki staa. Dvanajstorica. Iz Vranskega okraja. (Šolarska zastava.) Naš okraj vidao aapreduje; akoravao je majhea, veadar zamoremo maraikaterokrat poročati dobro ia lepo o ajem. Bogu se moramo zabvaliti tudi, da se po tem okraji le izjemoma godijo aeredaoati. Ljudstvo je trdao katoliško ia zveato aarodao. Pred kratkim ste poročali, da ae je uatanovilo v Braalovčah prepotrebao ,,bralao drustvo", ki je v vrlib rokah — bratje Prislaai so vedao cvrsti narodai stebri —; to se veselo razcvita. Poročali ate o maogib dobrodelnih čiuib dobrosrčnih Vrančaaov ia o veseli sedemdesetletaici slovenskega koreajaka očeta Šoraa. Naj vam bode dodaaa toraj zopet vesela dogodbica v veacu aapredka tega okraja. Kakor na Vraaskem, tako ao se tudi v sosednjem prijazuem Št. Jurji ob Tabru po trudu in prizadevaaji vrlega oadotnega aadučitelja g. Šoraa dogovorili, da omislijo šolaki mladini lepo baaderce, katero jo ima ob procesijah spominjati, da povzdigne svoje srce kviaku, kjer atoluje vsegamogočai vladar. V prav kratkem času imel je g. aadučitelj potrebao svoto aabrano in sedaj že se je slovesuo blagoslovila zastavica. Blagoslov podelili so ji sami preč. gosp. župaik Globočaik, prevzemai to aalogo kljubu avoji bolehaosti. V prelepih besedah razjaeaili so pomen baadera ia dolžaost mladine, varovati se greha, kakor je treba zastavo belo iu nježao varovati madežev. Po cerkvenem opravilu odšla je mladiaa z doalimi "mnogimi gosti v šolo, kjer je vse priarčao pozdravil g. aadučitelj Šorn, poudarjajoč, da je zastava vidai spomin na 401etnico vladaaja presvitlega cesarja. G. aadučitelj Reicb iz Gomilskega je mladini v daljšem govoru opisal, kako zgodoviaa vseh časov časti ia slavi bandera ia zaameaje sv. križa, ki se leakeče aa tej zastavi, zaameaje, v katerem je bilo pridobljeno že brezštevilaih zmag. Ko je mladina z g. katehetom konečao molitev odmolila, bila je slovesaost pri kraji. Dve deklici izročili ste šopke gospej botri Antoniji Apat, dobrosrčai prijateljici mladeži, in g. župaan Valeatiau Južai, pošteaemu aarodajaku te doliae. Zastava je krasao izdelana in je tvorba iz velike zaloge J. Heindl a aa Duaaji, Štefaaaki trg v palači nadškofijski. Naj še sosedai faraai posaemajo pridae Seat-Jurjaae! Iz Sobetinec pri Ptuji. (Siva ajdaa) Več ko 61etaa skušaja svedoči, da preseže siva ajdaa aavadao črno ajdao v rodovituosti daleč, aajmaaj za trojai pridelek jo prekosi ia ni glede zemljišča zbirljiva, tudi ae zahteva glede časa ia običajaosti sejatve od črae aikakega razlocka. Sme se torej kot drugi pridelek v eaem ia istem letu smatrati za najboljši dohodek kmetijstva, toda oaa je od maogih kmeto valcev še vse premalo obrajtana. Naj bi veadar pomislili, da je v sedaujem času ko davki ia druga plačila vsako leto višje rastejo, treba tudi gledati na to, da se po veeib pridelkih tudi dobodki muožijo. Dobro bi bilo, ko bi se poprijeli oai, ki se s pridelovaujem žita bavijo, takib sort semena, ki od aavadnih maogo večje pridelke vržejo, ia v tem oziru je goraj imeaovana ajdaa kaj izvrataa. Mialim, da toraj ne bode odveč, ako kmetovalce pri bližajoči se setvi zopet aa njo opozorim, ker sem prepricaa, da je, kdor bo z ajo poskusil, ne bode več opustil. Ako bi kdo želel zauesljivega semeaa, aaj ae doaledao do 24. juaija oglasi pod uže pozaaaim aaalovom: ,,Jaa. Vidovič v iSobetincih, pošta Možgaaci". Narocaikom se bode potem vstreglo do 30. juaija po vrati, dokler bode kaj, ceaa za hektoliter brez zavitka bode 5 gld.