okwa«jjna
Studijska
IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
Utavm—č------------------------3LA3ILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
• Stev. 207 (2203)
Nobenega popuščanja italijanskemu
imperializmu!
Skupna uprava
Izboljša rešitev
TRST, sreda 27. avgusta 1952
Cena 20 lir
ter8c* nmT 4 2 de.lecwc.ijo rito i,,?*1n^rjev je maršal h) K,J*ra?an)e’ ali lah*o *ju, ? tr^aikem. vpraša. 'e; «Ko * rUsl,n	slede-
da W tudi ,?il0CenJli P°trebo’
nastali hm^.^Tn !u Evrope benu, «nJisi °dnosi med o-Ju0otiavij oma ~ Italijo in Predioo ,	.. *mo mi dali
^ašjjiju	tržaškega
»•Jboljft 'ofsi1'”0' da je »wš uPravI ^°0 — skupna
tPra”° smo PredZa-1(1	bi
“Praua v Trstu Glinen, aIi w krajšem nit jc ra5^obju preizkus.
obJ^°Zn0st so<*elov<inia 0* oJE" ^oma, ki bo. .Se« M“ec?0 dru9 poteg H kjer ' k??10	<U-
0:! tufcaj	mislimo se
P!av tak0 mi v • Italliani pa ‘ ®a seri -J0> da &odo
Ker l ianieTn ^stu.
^ <WViosp	moramo
n> Pa h« *°	do-
slabi> bod° S «n0 miSu w nevarnosti. t ^sar f}!’ da ltaliia ne
SK v ?ZVala’ i? b°
,• to utem P° upravo, i Prijatelj^S 0,CreP‘ti dobre
r> *££, °dn°Se med o-i.flleP bi bil ^saka, druga
Ji® doW?J? Uiavna. ne bi K^«r^iIa' tfenja» ^ ^
llTit^e%f^enii0 0Or-
SO i lZ&Ve? V rvrui
: $ X9tck ^ ®
•5? h^o iTjiio fno-
W*11 Jrito.i- , Ju30slavijo r> f* isii* 3,fce£7“ »odelo-
5*. *	•fc«*»wfc ~-
^h l^pTlCe miTU V 9o JHi4, , Ker Pa sere /'"Ha J’!e<le tržaške-tijo V5 kk£re<istav^a ovi-«ite» !e%a l odncsi ustvar S vJugosI“vija re-
*> *7* ofe?*0; fci “i
f®	nrf	?	6 žeije’
»ie	fi	««-
^ fti S0*d<mŠ ^anja >i ohranitev TrLtu'
<» «wS.’S£;
^«e L- 0,cuir“ *e sfcupn“
ihanske	obgtnMe
™*rmti za u.
»Mlrnevanjamrne9a ozr^ja i,‘ . I« 5n„„	sase-
Pripl>le9 drun 0StKia ^Č7!0 lif leo tpn ^eoa».
! eu M^3a pa bi tnkir,
sftf ,^ss„r“' -•
»je ‘ tuiim	®rePre-
^kVri^k0 vZJmeiava’ ^Tnk * WmT ter
trebf, n « žl-nrf a
r i° trža*keoa
^rlrrLM
*»J° dane/ !^Lt'cne eiZje, W fcp	Sovjetska
CSe za ™ tržaško K^tlko i^^oslovan-
\Uie *mJa 2 ««"» o-
*» r» Cbi1?*« * A>
0JK toj rr,a^®'1 bti obstoj
^ oj n {9a ozemlja
S eiU *We ,n
nei'A-lJ .,napcnu °* ifržau ®d"o žainte-fci fr tržaškega PrijatpiA,	u ofcuiru
^ed	!t„u	aa sode-
i0	l71 ^O-
Nel*0 strpni $t°i »Mr, Cio!ni ^ efcon 1wtuar{Jo bi
in *>
2'ftt^^epefc i daI° ^e^u,>Xfant utr^c.nju
Ni. Sa »odelo,,! .in
?a f .	nia med na-
S»trakn^rezaeV trSaSk°'
h.Cfc0(IWOu u*tvaritev 1 ^ed n^odi.
V/*Cf ^rodi
V' Pa 0n> if "»^o-
ItS«0	* ”° obo^
tf«« že0"3*’ J“90-neštete do-
>oS >"je l nJ:rijaielj' o M^lhoU	Eden
*SISl arn n’H d0ka-
‘>Vo,cerV°°^-“
■N -V=.S~ !* "»■
. \ »safco • Ved*o je
in ko-
<>et° r^e??-VPr"'
i> sr®u KiJ r kl hl bila Č- v „ s!o«anjn ^'fotelj. uS«	Po/,«,?..	i«0O*l«-
V^ni	“ *	Jugosla-
d0 tria-
>>0i *0xbU težr>je Vedn° Pre-to n° »«*>	imn°	remniu
Joj, )e vJl °0ov rt„ 0la od-
«« ° 'C’!0 fe)e /ta-
l- «e 4 ^Jlje dobiti Tr-
g »oeicjf KBi korafc, Aj,1 os„0f^ttnuCt fcre„e do.
n“ J? dosežejo
tri	Gio.i	1 nrog-
>ijuUt^n0	Da[ * zahteve
1)i j, e ®oljtJ,n‘Je?)e Ponavlja-IS v '"'veriali-ie	Jahte-
tt ^ttro stali Pa se an*Jco i® ”° sklicu-*3avo. ki jo
je izsilila od zahodnih velesil v dobit ko je bil položaj Jugoslavije povsem drugačen, ko namreč še ni bilo preloma s Kominjormom, Prav ta-ko se Italija v tej politiki poslužuje atlantskega pakta, fei si ga zamišlja kot sredstvo s katerim naj uresniči svoje imperialistične smotret čeravno je bil atlantski pakt ustvarjen (po izjavah njegovih ustanoviteljev), kot obrambna zveza pred sovjetsko napadalnostjo.
Vsa ta politika italijanskih odgovornih krogov je dejansko onemogočala vsakršen sporttzum, vsakršno rešitev tržaškega vprašanja. In ko je v zadnjih dneh tržaško vprašanje zopet stopilo v ospredje z diplomatsko akcijo za-padnih velesil, je italijanski tisk zopet zabrenkal na stare strune. Ne bomo tu omenjali vseh mogočih in nemogočih stališč, ki jih je ob tej priliki navajal italijanski tisk v zvezi s tržaškim vprašanjem (o čemer smo že pisali in še bomo)t dovolj nam bo če citira. “O poluradno izjavo italijanske vlade, ki je bila objavljena v ponedeljskem časopisfu in ki daje pečat vsemu pisanju italijanskega tiska v zadnjih dneh: uRimska vlada ne bo sprejela nobene rešitve, ki me bo v skladu s tristransko notor>. Tako se glasi po duhu in črki stališče italijanske vlade. Tako stališče nam jasno gomri, da italijanska vlada noče nobenega sporazuma in dai so vse izjave De Gaspe-rija in ostalih odgovornih ljudi na državnem vodstvu Italije o tem kako želijo sporazum z Jugoslavijo le gola demagogija; ki ima za cilj, da prikrije imperialistične težnje Italije po jugoslovanskem ozemlju, ki jih izraža takšno stališče, težnje na dolgi rok, pri čemer naj predstavlja zasedba Tržaškega ozemlja prvi j korak.
Popolnoma jasno je, da taka politika italijanske vlade ne vodi do sporazuma in rešitve tržaškega vprašanja. Tega se morajo zavedati tudi odgovorni krogi na Zapadu, če res iskreno želijo pomirjenje in utrditev miroljubne fronte na tem sektorju Evrope. Dokler se odgovorni krogi današnje Italije ne odrečejo kakršni koli težnji po obnovi stare imperialistične politike «Drang nach Osten» ni mogoč noben sporazum o tržaškem vprašanju in kot rezultat tega pomirjenje v tem delu Evrope. Osnovni pogoj za dosego tega je torej, da se Italija popolnoma odreče vsakršni imperialistični politiki. In če je kje potrebno upritiskath (izraz; ki ga zelo rad uporablja italijanski tisk proti Jugoslaviji) potem je to potrebno storiti v Italiji.
Zelja po sporazumu in miru je splošna, ja želja vseh, ki hočejo pošteno in v miru delati in živeti. Vendar pa sporazum in mir ni mogoče doseli s tem, da se na koga «pri-tiska» z namenom, da se mu vsili krivične pogoje z nasprotne strani. To naj imajo v vidu diplomatski krogi na Zapadu, ko so dobili nalogo, da pomagajo reševati tržaško vprašanje. Politika Muenche. na, pa tudi Potsdama, nosi za seboj resne zgodovinske posledice in odgovornost tistih, ki tako politiko vodijo.
Jugoslavija kaže s svojim zgledom drugim narodom pot k miru
Znani ameriški ekonomist poudarja, da je treba dati Jugoslaviji še večjo gospodarsko pomoč Obisk jugoslovanskih parlamentarcev v Grčiji se je spremenil v manifestacijo jugoslovansko-grškega prijateljstva - Nova izzivanja sovjetskih satelitov na jugoslovanskih mejah - V avgustu je pribežalo iz Albanije v Jugoslavijo 50 Albancev Šest milijard dinarjev škode zaradi suše v Sloveniji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Obisk jugoslovanskih parlamentarcev v Grčiji se je spremenil v manifestacijo grško-jugoslovanskega prijateljstva. Med dvodnevnim potovanjem po Peloponezu so morali organizatorji spremeniti program, ker je grški narod hotel videti zastopnike hrabrih jugoslovanskih narodov. Rolni vtisov obiska po Peloponezu so se jugoslovanski poslanci sinoči vrnili v Atene, kjer so se udeležili svečanega sprejema na jugoslovanskem poslani, štvu. Med 500 zastopniki političnega, kulturnega in družbenega življenja Grčije so bili med drugim gosti jugoslovan. skega poslanika Jovanoviča tudi predsednik vlade Plastiras. podpredsednik in zunanji minister Venizelos z ostalimi čla. ni vlade, načelnik skupnega generalštaba Grigoropulos, načelniki štabov posameznih redov vojske, ief opozicije Papa. gos. predsednik populistične stranke Caldaris. zastopniki diplomatskega zbora, številni poslanci, umetniki, književniki in zastopniki tiska. Nad dveurni sprejem je potekel v prisrčnem ozračju. Danes so jugoslovanski poslanci v spremstvu predsednika skupščine Gondikasa obiskali razne tovarne in podjetja v Atenah in Pireju, med drugim tudi tovarno tobaka Papastratos, kjer so se delj ča_ sa razgovarjali z delavci. Opoldne so se udeležili svečanega kosila, ki ga je Včast jugoslovanske delegacije pridedil predsednik skupščine GondL kas, zvečer pa svečanega sprejema v britanskem veleposlaništvu.
Obisk jugoslovanske parla. mentarne delegacije je v središču pozornosti grškega tiska, ki objavlja obširna poročila o bivanju jugoslovanske delegacije in izjave jugoslovanskih noslancev Med drugim po-uuarja grški tisk besede Svetozarja Vukmanoviča. da se bodo jugoslovanski in grški narodi v primeru potrebe skupno
Avstrijsko vprašanje
pred OZN?
NEW YORK, 26. — Na Zahtevo mehiške delegacije jc tajništvo OZN razdelilo danes članom OZN prepis poročila, ki ga je 16. avgusta objavilo mehiško zunanje ministrstvo in v katerem se priporoča glavni skupščini OZN, oaj podvzame potrebne ukrepe za pospešitev sklenitve avstrijt-sfee državne pogodbe.
V krogih mehiške delegacije izjavljajo, da nimajo navodil glede zahteve za vpis avstrijskega vprašanja na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine. Vendar pa je znano, dia so bila pred kratkim posvetovanja v tem smislu.
so našli izhod iz Stalinove zagate« je poudaril Fischer, «in so napravili jz Jugoslavije res demokratično in socialistično državo«.
Dolgoletni predsednik Mednarodne gospodarske unije in znani ameriški ekonomist Louis Pink, ki je lani obiskal Jugoslavijo. je napisal brošuro »Jugoslavija in Zahod« v kateri zastopa mnenje, da je potrebno dati Jugoslaviji še večjo gospodarsko pomoč. Pink meni. da je Jugoslavija primer, ki kaže ostalim narodom pot k miru. {(Jugoslovanski socializem je popolnoma drugačen od Stalinovega. Ne širi svojega vpliva s silo niti ne stremi po razširitvi svojega ozemlja. Razvoj odnosov z Jugoslavijo predstavlja novo upanje za svet, v katerem lahko živimo in delamo skupno brez napadalnosti, brez vojne« je poudaril znani ameriški ekonomist.
B. B.
borili proti napadalcem in da je zato potrebno sodelovanje na gospodarskem in ostalih področjih.
«£anjug» je danes uradno zanikal kot lažnive in popolnoma neutemeljene vesti iz vatikanskega izvora, ki so jih objavile neke inozemske agencije, češ da mora bivši zagrebški nadškof Stepinac plačati neko pristojbino v višini 280.000 dinarjev, ter da bodo Jugoslovan, ske oblasti zaplenile hišo, v kateri stanuje Stepinac, ako ne bi plačal te pristojbine, ((Tanjug« poudarja, da te vesti širijo in si izmišljajo vatikanski krogi z namenom, razpirova-nja sovražne gonje proti Jugoslaviji.
Izzivanja sovjetskih satelitov na jugoslovanskih mejah se na. daljujejo. Blizu vasi Pančare-va je 23. avgusta vpadlo na jugoslovansko ozemlje sedem bolgarskih vojakov s psi z namenom, da ukradejo pastirja Ivanova, ki je ob meji pasel zadružno živino. Ivanov jih je pravočasno opazil, pobegnil in obvestil jugoslovanske graničarje, ki so takoj prispeli na ta kraj. Ob prihodu jugoslovanskih graničarjev so se bolgarski vojaki umaknili čez me. jo, kjer jih je čakala druga skupina okrog 15 bolgarskih vojakov
Zaradi neznosnega terorja je včeraj pribežal v Jugoslavijo albanski narednik Roljan Moj-si Papo s svojo sestro in vojakom Kristov Gočom, Pobegnili so iz Tirane in hodili do jugoslovanske meje deset dni ter se prebili skozi kordone vojske in policije, ki stražijo j vse poti v smeri jugoslovanske meje.
Begunci iz Albanije javljajo o neznosnem stanju in o terorju albanske policije, ki zadnji čas zapira tudi vojake. Agenti policije vpadajo v vojašnice in zapirajo sumljive vojake, v Ti.
}*!*•* k. :i*o marala pokazati več širine,
oficirje in njihove družine. Da !
‘ ■	—	J	f	J ki za zdaj in morda tudi za
*	_	j daljše časovno razdobje ne bi
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 26. —- Čeprav je Slovenijo od vseh jugoslovanskih republik suša razmeroma najmanj prizadela, cenijo kmetijski strokovnjaki, ki so te dni obšli teren, škodo povzročeno p0 suši na okrog
pet do šest milijard dinarjev. Predvsem -so prizadeti obrobni predeli Slovenije, ki mejijo na republiko Hrvatsko, ter o-kraja Sežana in Nova Gorica v Slovenskem Primorju. V absolutnih številkah izkazuje največji izpad kmetijskih pridelkov ptujski okraj, kjer cenijo, da bo letošnja poljedelska proizvodnja vrgla za eno milijardo manj pridelkov kot v normalnih letih.
Relativn0 so še bolj prizadeti kraji Prekmurja, kjer je škoda ocenjena na po] milijarde dinarjev, in v Sežanskem okraju na okoli en četrt milijarde dinarjev. Da ibi se zmanjšala povzročena škoda in da bi pomagali prebivalstvu, so ustanovili posebne štabe za pomoč prizadetim po suši.
Doslej je vlada Slovenije odobrila zadrugam na omenjenih področjih 30 milijonov dinarjev brezobrestnega posojila, pričakuje se pa, da bodo krediti še povečani za kakih 50 milijonov dinarjev. S tem bo v precejšnji meri pomagano kmetijskemu prebivalstvu poleg drugih ukrepov, ki so jih podvzeli tako vlada Slovenije kakor republiški in okrajni štab; za pomoč po suiši prizadetim krajem.
C. S.
Italijanski manevri v tržaškem vprašanju
Politika izsiljevanja, podtikanja in ustvarjanja zmede - «Edenovi predlogi* so plod italijanske propagande > Zakaj odklanjajo v Rimu jugoslovanski predlog o skupni upravi - Naročeni članki v ameriških listih
(Od našega dopisnika)
RIM, 26. -- Skoraj ginljivo je prizadevanje italijanskih vladnih krogov z raznimi časopisi in agencijami vred, da bi ustvarjali čim več hrupa in dima v zvezi s tržaškim vprašanjem, obenem pa prepričali svet, da se zaradi ljubega miru iz obzirnosti, spravljivosti in kaj vem še česa izogibajo obravnavanju tega kočljivega vprašanja. To je glavni vtis, ki ga dobi človek v tei zmešnjavi raznih poročil uradnih, poluradnih in neuradnih vesti in izjav, ki se vse vrtijo okoli Trsta.
Politični krogi razlagajo to navidezno protislovje z željo italijanske vlade, da si pridobi čim več prednosti in privilegijev v zvezi s Trstom, obenem pa pušča tržaiško vprašanje po možnosti čim dalje odprto, da ne bi kompromitirala svojih nadaljnjih teženj, ki segajo precej dalje od Trsta. Za uresničevanje tega načrta mora italijanska vlada na eni strani mobilizirati vse svoje in njej razpoložljive tuje sile, obenem pa skrbeti, da loka ne pre-napne, se pravi, da ne ustvari takega položaja, v katerem bi se končna rešitev tržaškega vprašanja zdela vsem nujna in neodložljiva.
Številni vladini krogi se V privatnih razgovorili' pritožujem jo, da kažejo v Italiji vsi razumevanja za to njeno poli-
tiko, ki jo imenujejo ((dolgoročno«, kajiti, tako pravijo, ko bi se Italija kakorkoli sporazumela z Jugoslavijo o rešitvi tržaškega- vprašanja, bi se a tem ipso faeto odpovedala vsem nadaljnjimi zahtevam. Vendar se zdi, da to pritoževanje nad «nerazumevar.j emt«	(pri čie-
mer mislijo predvsem na skraj. no desnico) ni povsem iskre, no, saj je v Rimu precej razširjen vtis, da vlada sama podr pira skrajne zahteve desničarjev, da se potem v svetu kaže v vlogi izsiljevanca, ki mu je treba pomagati prav s koncesijami v tržaškem vprašanju.
V zmedi raznih poročil in izjav v zvezi s Trstom je tre, ba predvsem omeniti očitno lansirane vesti o predlogih, ki jihi bo baje minister Eden nesel v Beograd- Predloga bi naj bila dva:
1. Razdelitev STO medi Itar lijo in Jugoslavijo vzdolž reke Dragonje, tako da bi slovenski del Istre obenem z cono A pripadal Italiji, hrvatski del i Bujami pa bi ostal Jugoslaviji.
2. Meglen načrt, o formalni vzpostavitvi Tržaškega ozemlja za pet let, na kar naj bi sledil plebiscit. O podrobnosti tega plebiscita poročila sicer ne dajejo kdio ve kakšnih pojasnil, vendar je y skladu z raznimi italijanskimi namigovanji o «pdebisciitu v smislu tristraw skg izjave* mogoče misliti samo na plebiscit za Italijo ali
OBKITAJSKO-SOTJETSKIH B1ZGOVOBIH V MOSKVI
KITAJSKA IN RUSKA FORMULA rezultatov moskovskih razgovorov
Kfjač položaja v moskovskih razgovorih je v znatni meri v rokah zahodne poli«
daljnovidnosti in raznmnosti kot doslej
Delo komisije OZN
za vojne ujetnike
ŽENEVA, 26. — Posebna komisija OZN za vojne ujetnike je imela danes svoj prvi tajni sestanek, na katerem so proučili naičrt dela konference, ki bo trajala približno tri tedne. Jutri bo javni sestanek, na ka-terem bodo govorili predstav-niki Japonske, Nemčije i« Italije.
DEMONSTRACIJE
proti Malanovi vladi
V Južni Afriki vedno bolj narašča odpor proti zakonom o plemenskem zapostavljanju - V enem samem dnevu so aretirali 245 oseb, ki so izvajale pasivno rezistenco
JOHANNESBURG. 26. — Na stotine demonstrantov se je danes zbralo pred sodiščem v Johannesburgu, kjer so sodili 20 Afričanov, Indijcev in drugih voditeljev pasivne resi-stence proti zakonom o plemenskem zapostavljanju.
Okoli dva tisoč ljudi, ki ni moglo v sodno dvorano, se je zbralo na hodnikih. Od časa do časa so vzklikali «Afrika» in so dvigali roko s stisnjeno pestjo in dvignjenim palcem kot pozdrav afriškega narodnega kongresa. Mahali so z belo - zeleno - rumeno zastavo kongresa in so nosili velike napise proti zakonom o plemenskem zapostavljanju.
Malo pred začetkom procesa je prišlo v neevropske četrti Johannesburga več avtobusov in tovornih avtomobilov polnih demonstrantov. Takoj po začetku procesa so začeli demonstranti korakati molče in mirno po hodnikih sodne pa-jače in po pločnikoh pred pa-iačo. Nato so zapeli himno afriškega kongresa. Policija ni nastopila in ni prišlo do incidentov.
V Port Elizabeth so danes I zemlja,
aretirali 245 oseb, ki se v okviru kampanje za pasivno reslsteoco niso ozirali na zakone o plemenskem zapostavljanju na raznih železniških postajah in na vlakih. Odkar se je začela kampanja proti Malanovi vladi in njenim zakonom o plemenskem zapostavljanju, je to največje število aretiranih v enem samem dnevu.
Razgovori o v
ŽENEVA, 26. — Uradno jav-ljajo, dp je prvi sestanek in-dijsko-pakistanske konference za Kašmir potekal prijateljsko. Obe delegaciji sta danes izjavili, da sta pripravljeni sode-lovati na podlagi že doseženega sporazuma s posredovalcem OZN z# Kašmir Frankom Grahamom. Kakor je znano, je najbolj kočljivo vprašanje pri tem demilitarizacija Kašmirja in izvedba plebiscita, ki naj odloči o pripadnosti tega o-
bi preprečili pobege v Jugoslavijo, nadzorujejo albanski višji oficirji v spremstvu sovjetskih inštruktorjev obmejne enote Tako je v avgustu načelnik generalštaba albanske vojske general Bečir Balaku v spremstvu več višjih sovjetskih oficirjev osebno obiskal obmejne enote in pozval obmejne stražarje, naj preprečijo pobege v Jugoslavijo. Toda kljub temu je samo v avgustu pribežalo v Jugoslavijo okoli 50 Albancev
Odpravnik poslov japonskega poslaništva Nakamura Kei shi, ki je včeraj prispel v Beo' grad, je danes izrazil novinarjem upanje, da bo obnovitev diplomatskih odnosov med Ju-goslavijo in Japonsko omogočilo zblizanje in utrditev med sebojnega prijateljstva in nb novitve tesnih gospodarskih odnosov. Keishi je nadalje poudaril, da japonski narod občuduje hrabrost in delavnost jugoslovanskih narodov
Delegacijo jugoslovanskih novinarjev, ki je včeraj prispela v Oslo kot gost Združenja norveških novinarjev, je danes sprejel norveški zunanji minister Lange,, ki je seznanil jugoslovanske novinarje s smernicami norveške zunanje politike, in poudaril odločnost Norveške. da skupno z ostalimi narodi prispeva k ohranitvi miru v svetu. Po sprejemu so jugoslovanski novinarji položili venec na spomenik norveških rodoljubov, ki so bili ustreljeni v drugi svetovni voj. ni. Svečanega kosila, ki ga je v njihovo čast priredilo Združenje norveških novinarjev, so se med drugimi udeležili jugoslovanski poslanik Ljubo Milič in številni norveški novinarji. Jutri bo jugoslovanske novinarje sprejel predsednik vlade Torp.
Delegacijo norveških novinarjev, ki so predvčerajšnjim prispeli v Slovenijo, so danes sprejeli predsednik sveta za industrijo Franc Leskošek in namestnik ministra za prosveto in kulturo Franc Kimovec. Danes so si norveški novinarji ogledali tovarno Litostroj, radijsko postajo in razne kulturne spomenike v Ljubljani. Jutri bodo obiskali Bled in Postojno, v četrtek pa bodo odpotovali v Zagreb.
Jugoslovanska javnost in politični krogi so z ogorčenjem sprejeli sklep prizivnega sodišča ameriške visoke komisije v Zahodni Nemčiji, da se enajstletni Ivan Pirečnik, ki so ga Nemci nasilno odvedli med vojno iz Slovenije v Nemčijo, ne more vrniti k svoji materi Jugoslovanski politični krogi poudarjajo, da je ta birokratski sklep ameriškega sodišča, ki podpira postopek nacistov, v nasprotju z načeli Organizacije združenih narodov. •
Po vesteh iz Novega Delhija se znani ameriški novinar Louis Fischer, ki je na svojem potovanju obiskal razne evropske države in med drugim tudi Jugoslavijo imel v Novem Delhiju na željo Združenja novinarjev predavanje o svojih vtisih iz potovanja. Fischer je med drugim poudaril, da od vseh držav, ki jih je obiskal, ni nikjer zapazil take enotnosti narodov kot v Jugoslaviji, kjer se ljudstvo bori ne samo za gospodarsko obnovo, temveč istočasno za ustanovitev nove družbe. ((Jugoslovanskim voditeljem pripada velika čast, da
Moskovski sestanek je prišel v trenutku, ko je zaradi sodelovanja v kitajski in korejski vojni in še bolj zaradi težkih vsestranskih gospodarskih ''o političnih posledic te vojne Kitajska zašla v zelo težak položaj: skoraj popolnoma je izolirana od zunanjega sveta in pod udarci dejanske gospodarske blokade; znotraj je njen položaj, pa tudi če odštejemo po-sledice korejske vojne, vsekakor težak kljub nedvomnim naporom in uspehom, ker se načrt notranje izgradnje izvaja po državljanski vojni, ki je trajala diesetletja in ki je že sicer izredno zaostalo dieželo zelo c-pustošilo. Z druge strani prihaja sestanek v Moskvi v položaju, v katerem Kitajska vendai-ie ni dovolila, da bi se ji vsilil ruski diktat, in ni hotela v azijski politiki igrati vloge, ki ji je bila namenjena y širšem ruskem strateškem načrtu,
Vendar je ta sestanek prav tako pod vplivom izgrajevanja sistema oboroženih zvez na Pacifiku, ki se utegne zdeti Kitajski in večjemu delu Azije protikitajska in protiazijska koalicija privilegiranih neazij-skih sil. Vojaška zveza med ZDA in Japonsko, med ZDA in Filipini, in trojna zveza Amerike, Avstralije ia Nove Zelandije, ki se vse neposredno naslanjajo na Cangkajška, Singman Rija in Bao Daja, vsebujejo veliko odbijajočo silo za Kitajsko in izzivajo nezaupanje, ki ni vedno nerazumljivo. Če se to poveže z vrsto potez zahodnih sil, zlasti Amerike v tem delu sveta, kot n. pr. blokada Formoze, odlašanje in morda razbijanje mirovnih pogajanj na Koreji itd., potem bo jasno, kakšno je pravo in kakšno je navidezno lice splošnega kitajskega položaja ob prihodu delegacije na razgovore v Moskvo.
Ce bi na podlagi navedenega in na podlagi ostalih znanih elementov iz kitajskega in azijskega položaja hoteli formulirati, pa čeprav nepopolno in nedoločeno, razlago ozadja in ciljev moskovskih razgovorov, bi bilo to po našem mnenju mogoče edinole v obliki tar ke alternative:
Za Kitajsko bi bilo treba na sestanku najti pot in način, ki bi omogočila, da uspešneje kot doslej premaguje težave in morebitne nevarnosti od zunaj, da pa v bistvu ne spremeni sedanje zunanje politike. To bi bila pot povečane ruske materialne in vojaške pomoči, toda pot,
Posvetovanje v Londonu
v zvezi s sovjetsko noto
LONDON, 26.	—	Predstav-
nik zunanjega ministrstva je danes izjavil, da so se začela neuradna posvetovanja med britanskim zunanjim ministrstvom ter francoskim in ameriškim poslaništvom v Londonu giedle zadnje sovjetske note.
Enaka posvetovanja predvi. devajo v Parizu in, Washingto-nu. Pozneje bodo v eni od treh prestolnic pripravili načrt odgovora. V londonskih diplomatskih krogih so na splošno pesimisti glede možnosti, da bi zahodne vlade sprejele zadnje sovjetske predloge v njihovi sedanji obliki.
nujno vodila k pojavu napadalne kitajske politike. To bi bila kitajske formula moskovskih razgovorov.
Za Rusijo bi bilo v moskovskih razgovorih treba najti pot in možnosti, da se izkoristi težki položaj Kitajske, da se Kitajska prisili, da ukloni tilnik, da bi Rusija tako lahko uresničila svoj načrt: «s pomočjo disciplinirane Kitajske ustvariti v Aziji položaj, ki bi imel v prvi vrsti za posledico razbremenitev ruskih sil na zahodu, v določeni meri pa tudi to, da se tem silam odprejo vrata na zahod. V drugi vrsti bi ta položaj pripeljal do še večje izčrpanosti Kitajske in da likvidacije temeljev njene neodvisnosti. Takšna bi bila približno v sedanjem trenutku ruska formula moskovskih raz-govorov in «sporazumov».
Mislimo, da lahko na koncu še rečemo, da je ključ položaja v moskovskih razgovorih — če ne izključno pa vsaj v znatni meri — v rokah vplivnih sil zahoda in njihove politike. Taka mnenja so vse pogostejša m glasnejša v svetu, kjer se v času moskovske konference ni zmanjšalo prepričanje da bi
bilo -bolje — ker je bil napadalec kaznovan, napad na Koreji pa preprečen — da bi se kitajska delegacija namesto v Moskvi znašla v Lake Succes-su. V tem trenutku prav tako še ni zmanjšano prepričanje, da so za tak razvoj še vedno možnosti in čas. Tu bi morala nedvomno znatno prispevati tudi sama nova Kitajska, prav tako pa bi bilo potrebno in bo potrebno več širine, daljnovidnosti in razumnosti kot doslej v politiki zahodnih velesil do Azije in Kitajske. V nadaljnjem razvoju te politike je, no vsem sodeč, ključ do vprašanja miru in vojne v svetu.
(Po «Borbi»).
Sinpan Ri špekulira
z državnim denarjem
PUZAN. 26. — Južnokorejski parlament je danes obtožil vlado Singmana Rija, da se je protizakonito polastila približno 4 milijonov dolarjev, in je zagrozil, da ji bo izrekel nezaupnico.
Skupščina je poudarila, da je štirinajst trgovcev, naklonjenih predsedniku Riju, lahko kupilo po uradnih ce-
nah dolarje, ki so pripadali državi in ki so bili izkupiček za prodajo južnokorejskega tungstena. Ti trgovci so pozne, je lahko zopet prodali te dolarje po cenah črne borze. Razen tega je preiskovalna komu sija, ki jo je imenovala skupščina, javila, da so del fondov za Singmanovo volilno kampanjo dajali isti trgovci s posredovanjem nekaterih privržencev sedanjega predsednika.
LONDON, 26. — V londonskih pooblaščenih krogih zanikujejo, da namerava Churchill napraviti nov obisk v1 Ameriki. * * *
WASHINGTON, 26. — Predsednik Truman je danes imenoval ravnatelja urada za nad* zorstvo najemnin Wood*ja za ravnatelja urada za stabiliza. cijo cen. Woods bo nastopil novo službo 1. septembra.
* * *
NEW YORK, 26. — Razro-žitveoa komisija ZN se sesta. ne spet v sred« in bo nadaljevala razgovore o načrtu treh zahodnih sil za uravnovešeno znižanje oborožitve.
Veliko zanimanje v Londonu za Jonesov obisk v Teheranu
Jones za razsodnika v petrolejskem sporu? - Makkijeve izjave o najetju nemških strokovnjakov in o prodajanju petroleja
TEHERAN, 26. — Pri včerajšnjih neredih v Kašanu, južno od Teherana, je bilo 10 ranjenih. Do incidenta je prišlo, ko je policija skušala pripeljati iz zaporov v sodno palačo nekatere osebe, ki so bile včeraj aretirane.
Medtem javljajo, da je predstavnik družbe aCities Service Company» Alton Jones prišel danes skupno z drugimi petimi strokovnjaki in s predsednikom komisije za prodajanje perzijskega petroleja v Abadan in si je takoj začel ogledovati tamkajšnje čistilnice Računa se, da bo Jones ostal v Aba-danu približno en teden. Ker družba, v kateri je Jones ravnatelj, nadzoruje neko važno čistilnico v ZDA, upajo v perzijskih krogih, da bo Jones lahko pomagal Iranu. V Londonu je predstavni^ zunanjega ministrstva izjavil, da so ZDA obvestile Veliko Britanijo o Jonesovem potovanju v Iran, toda to še ne pomeni, da je britanska vlada v to potovanje privolila. Na vprašanje, ali Velika Britanija nasprotuje Jonesovemu obisku v Perziji, je predstavnik odgovoril:	«Ne,
prav gotovo ne«.
Iz Washingtona javljajo, da je predstavnik državnega departmaja izjavil, da je Jones sporočil departmaju svoj namen, potovati v Iran, da tam prouči petrolejska vprašanja. Dodal je, da nastopa Jones
kot zasebniki in zato na noben način ne zastopa vlade.
V teheranskih krogih domnevajo, da je Mosadek povabil Jonesa, naj bi bil za razsodnika pri morebitnem sklepanju sporazuma med Iranom in AIOC. Isti krogi trdijo, da je Jones pristal, da iranska vlada predloži njegovo ime v ta namen, če bi bili Angleži načeloma sporazumni z razsodiščem. V krogih britanskega poslaništva pa se sklicujejo na izjavo ameriškega državnega departmaja, da ameriška vlada ni Jonesu poverila nobene uradne naloge. V Londonu trdijo, da bo Velika Britanija še ta teden verjetno napravila nov korak pri iranski vladi, n« da bi čakala na izid Jonesovega obiska v Teheranu. Britanska vlada bo verjetno odgovorila na iransko noto od 7 avgusta, v kateri je teheranska vlada predlagala pogajanja z AIOC. Vsekakor pa vlada v londonskih poslovnih krogih veliko zanimanje za Jonesov obisk v Teheranu. Včeraj je neki predstavnik iranske vlade izjavil, da namerava biti Jones za svetovalca iranski državni družbi za petrolej glede zopetnega pogona perzijskih petrolejskih naprav. Iz raznih časopisnih vesti pa se zdi, da bi iranska vlada želela poveriti družbi «Cities Service Corporation« izkoriščanje abadan-skih čistilnic, ki so največje na
svetu. «Daily Mail» trdi, da je Mosade]c ob priliki svojega obiska v Washingtonu obljubil, da bo začel pogajanja s «Cities Service« v primeru,<fda ne bi uspela pogajanja z AIOC in z Mednarodno banko. Končno se v Londonu poudarja, da družba, ki jo Jones predstavlja, zavzema važno mesto med številnimi majhnimi ameriškimi petrolejskimi družbami, ki so v angleško-iranskem sporu pokazale svojo solidarnost z AIOC.
Tajnik iranske komisije za petrolej Makki je v Hamburgu v razgovoru z dopisnikom a-gencije ((France Presse« izjavil, da bo prihodnje dni odpotovalo v Iran dvanajst nemških petrolejskih strokovnjakov; prav tako bo v kratkem prišla v Nemčijo iranska komisija, da najame od 200 do 400 strokovnjakov. Makki je pripomnil, da bo Iran verjetno najel samo nemške strokovnjake. Potrdil je nato, da bo v kratkem odpotoval v ZDA. kjer bo obiskal razne petrolejske čistilnice ter sklenil razne pogodbe in dogovore. Ponovil je nato, da je Iran pripravljen prodajati petrolej vsem državam, ki lahko plačajo s konvertibilno valuto; glede petro. lejske proizvodnje v Iranu je podal optimistične izjave ((Perzijska industrija — je dejal — bi z lastnimi sredstvi lahko proizvajala od 7 do 8 milijonov ton petroleja letno«,
Jugolavijo. Po petih letih bi torej STO ustvarjen v funkciji uresničenja tristranske izjave, svojo vlogo odigral.
O teh dveh «predlogih» je treba predvsem povedati, da v Edenovo očetovstvo verjamejo v Rimu le naivneži. Na eni strani je treba upoštevati, da gre Eden v Beograd na povabilo jugoslovanske vlade in da torej odpade kot glavni namen njegovega potovanja prenašanje ali celo vsiljevanje kakih lastnih načrtov o Trstu. Na drugi strani pa sta oba ((predloga« taka, da že od daleč! smrdita po palači Chigi in oba odgovarjata tisti znameniti ((rešitvi tržaškega vprašanja v duhu tristranske izjave«, za katero se v Rimu ogrevajo.
Prvi predlog bi «v duhu tri-®trf.I??k? izjave« priključil k Italiji skoro vse Tržaško ozemlje, drugi predlog pa se približuje tistemu pojmovanju italijanske politike do STO ki ga zastopajo kominformisti, nje gov rezultat pa bi bila priklju čitev vsega STO k Italiji, čeprav s kratkim petletnim in-termezom parodije STO Torej — uresničenje tristranske izja-nr»?i° P94*. ki jo že tri leta predlagajo kominformisti.
Oba predloga je torej očitno fs5ala italijanska diplomaci-
»kS. Pia Je	P°tem.	da bi
“ -sledove- dala pol. vlart« °« Itzjaviti- da italijanska ni* rt-	Predlogi «nima
nič skupnega«. Šušlja pa se, da
L! ia? . vlada oba pred-lefi hr no -st* obliki že pred goslav^PeSn0 PredUgala ^ Lansiranje teh dveh načrtov
zamišlia sl .'.talljanska vlada < resitev tržaškega vprašanja v svoj prid ima o-čitno namen otipavanje javnega mnenja po svetu pripiso-
3SS5 Z\iiaDSk^ na«t°v
gteski diplomaciji, kar ima iz-razito izsiljevalski pnz^k fn obenem z raznimi demantiji in ™a®:‘h ustvarjanje čim večje zmede okoli tržaškega vpraša-
5 L	i,!a zgoraj orne-
w , žonglersko politiko rimske vlade.
V rimskih političnih krogih obenem zaskrbljeno zasledujejo potek vzporedne akcije itali janske vlade, katere končni =n 36 ?.avda bi.zahodne vele-ltal.ljan?ki račun izsiljeni Jugoslavijo. O tem je mo. ® ®.y ^alijanskem tisku mno-go čitati Skoraj vse jeremija-
ri	V!,	končujejo	s	((sva-
rilom« zahodnim zaveznikom naj pritisnejo na Jugoslavijo’
zaahtebv0amP0PUStila Na manj poučene kroge je delovalo kot mrzla prha pisa-v£v ^^kega lista «New York Herald Tribune«, ki pravi. da je ((Italija privatno dala razumeti, da bi morale ZDA povezati bodočo gospodarsko pomoč maršalu Titu s pogo-,ta ?prejme sporazum v italijansko-jugoslovanskem spo.
ru o Trstu. Italijanski namig s° s4prei(:llJ v Washingtonu izrazito hladno«. Bolj poučeni pa vam s skrivnostnim smehom pojasnijo, da je ta članek očitno naročen od italijanskega veleposlaništva v Washing-tonu pri kakšnem novinarju: elanu ene izmed številnih itali janskih «lobies» v ZDA Cia nek je očitno preračunan na neugoden odmev, ki naj ga tako pisanje povzroči v Italiji in ki naj podpre italijansko vla
shingtona?em izsil*va^ Wa-
Prav tako nedvomno Izvira l? ,ene ail .druge italijanske «loby» včerajšnji članek v listu °,? Stai?- ki pomeni odkrito podporo italijanski te-zi da bi morale ZDa ((pritisniti« na Jugoslavijo, naj bo bolj popustljiva.
Pač pa je opaziti v Rimu nekako razdraženost, ker Beograd do zdaj ni rekel ne bele ne črne na razne vesti, ki jih je Italija lansirala poleg drugega tudi z namenom, da otipa jugoslovansko stališče. Bojijo se da so v Beogradu dodobra’ spregledali tudi to plat italijanske spletkarske igre.
Ko sem se pri nekem človeku, ki ima dobre zveze, pozanimal, kaj mislijo o jugoslovanskem predlogu o skupni u-pravi v Trstu, me je debelo pogledal in dejal; «Kaj ste padli na glavo,1 Jugoslovanska prisotnost v coni B nam je že doslej zmešala vse štrene, če pa prepustimo Jugoslavijo še k! upravi cone A. potem Trsta res nikoli več ne bomo videli!« Dovolj zgovorna je razlaga, zakaj v Rimu odklanjajo jugoslovanski predlog...
Vendar se nekateri treznejši opazovalci bojijo, da italijanska argumentacija proti temu predlogu — da bi namreg povzročal stalna trenja — ni kdo ve kako prepričevalna, kajti če zatrjuješ, da si za sporazum, ne moreš v isti sapi trditi, da bi bila sporazumna uprava v Trstu nemogoča — zaradi nesporazuma. Ta bojazen je del druge, splošnejše: da bi italijanska vlada s svojimi stalnimi manevri ne dokazala, da je za sporazumno rešitev predvsem potrebno, da se Rim odpove svoji sedanji politiki. Toda v Rimu je malo ljudi, ki so vsaj toliko trezni, da to razumejo. pa čeprav le kot strah da tudi drugi ne bi spregledali, in menda nikogar, ki bi razumel, da je konec sedanje italijanske politike in njenih imperialističnih sanj res tudi potreben.
A, P.
PRIMORSKI DNEVNIK
27. avgusta
!)S!
Dan«, sreda 27. avgusta
Natalija, Zlatko	.ji
Sonce vzide ob 5.19 'nnz|*onLuBi 18.53. Dolžina dneva 13-J4; 2l2o. vzide ob 12.39 in zatone ob - ■ Jutri, četrtek 2S. avgusta Avguštin, Milivol	.
Se nekaj o Gigliottijevi knjigi
„Gorizia cimitero senza croci“
GORICA, 26.— Čeprav so naznanili izid Gigliottijeve knjiga vGorizia cimitero senza croci» s precejšnjo časopisno reklamo in po organizacijski liniji Istrskega revizionističnega gibanja, ni dosegla tistega učinka kot so ga nekateri politiki , šovinizma in protisloven, ske mržnje predvidevali. Os talil je v . veliki večini, na policah knjigarn in izložb.
Toda vse to nas ne moti, da ne bi povedeli še nekaterih misli o njej, zlasti še, ker je sam italijanski senator Orlando imel za potrebno, da vtakne vmes svoje prste in napiše uvod, ki ni nič manj jokav, kot njegov nastop na mirovni kon. ferenci po prvi svetovni vojni, ko je moral Wilson zaradi njegovih krokodilovih solz prekiniti konferenco.
telice Gigliotti je v svoji knjigi nasul toliko ogabnih ne resnic in potvorb, da bi bilo treba napisati najmanj še eno tako knjigo, če bi človek hotel spodobno odgovoriti na vsako poglavje in vsak edokument». Zato se bomo omejili na naj. važnejše.
Glavna misel, ki preveva Gt gliottijevo pisanje in ki priha. ja do izraza tudi iz priloženih fotografij, je poskus prikazati italijansko ljudstvo skupaj z vsemi njegovimi fašisti kot žrtev slovenske in jugoslovanske «barbarske podivjanosti)). Skratka naj bi predstavljala nekakšno ilustracijo pisanja milanskega «Tempa», ki je prčd meseci zapisal, da je meja med Italijo tudi meja med ^civilizacijo in barbarstvom)).
S tem namenom smešijo prihod j^oslovanskih čet v Gori. co in pričetek upravljanja ljudske oblasti. Prikazati hočejo, da so po osvoboditvi vsa imena upohrvatilis. Pomislite
CUA VRSTA UPRftSARJ ČAKA im REŠIIEV
u louarni safog in delodajalec im no moral rei
Sindikalne organizacije in notranja komisija niso do sedaj ugodno rešile niti enega vprašanja - Nerednosti z delavci, ki opravljajo delo specialistov, a niso v tej kategoriji in ne prejemajo primerne plače - Jalova opravičila gospodarja
GORICA, 26. — V goriški tovarni SAFOG je še vedno cela vrsta pekočih vprašanj, s katerimi se bavijo delavci, njihove sindikalne organizacije in notranja komisija, vendar pa doslej niso rešili niti ene v svoj prid
Pred približno štirinajstimi dnevi je ravnateljstvo odredilo, da zapre tovarno za dva tedna in med tem časom pošlje delavce na letni dopust. Te dni pa bo pričela znova obratovati.
Verjetno se čitatelji še vedno dobro spominjajo, da so predstavniki notranje komisije hodili od prefekta do pokrajine m odšli nato tudi v
Izpiti in vpisovanje
na slovenskih srednjih šoloh v Gorici
kakšno «grozo» so objavili sli ko spomenika na Oslavju in poleg napisno desko z besedo «Oslavje». Pod sliko pa so na. pisali sOslavia diventa O slav je».
Na vidnem mestu je nadalje slika, ki kaže požig slovenskih Časopisov. Razlago nam pove da so mladinci zažgali sproti italijanske časopise», Ker da so izvedeli, da nameravajo Jugoslovani preprečiti Hjfrenot za: vezniške oblasti na Italijo. Da gre tu za ponesrečen izgovor, je to vsakemu očitno. Mladinci niso ob tej priliki, torej neposredno po prihodu italijanske oblasti v Gorico, zažgali samo «protiitalijanskih časopisov)), ampak tudi slovenske knjige, katerih vsebina ni ime. la nobene zveze z Italijo. Vse to so zažgali, ker so vzgojeni v fašističnem duhu, ki ne trpi poleg svoje dominantne narodnosti še neke druge. Zato je bil požig slovenskih časopisov skupaj s pretepanjem slovenskih ljudi, (o čemer pisec previdno molči!) fašistično dejanje.
Objavljanje takih dokumentov skupaj s poveličevanjem fašistov, ki so od ljudstva pre. jeli pravično in zasluženo kazen, ni nič drugega kot dajanje potuhe razbitim in na novo organiziranim fašistom.
Neizpodbitno pa je dejstvo, da bi danes italijanske oblasti ne imele toliko preglavic, niti ne bi bilo treba zahodnim zaveznikom toliko skpbeti za nadaljnjo usodo Italije, če bi pro-tifašisti temeljito iztrebili fašistično golazen. Ne bi jim bilo treba razpravljati o zakonu «za pobijanje fašizma«, niti pozirati kritik na račun fašistične miselnosti, ki vlada v italijanskem javnem življenju in se odraža v italijanskih listih in knjigah, kakršna je tudi GL gliottijeva eGorizia cimitero senza crocls.
Slovenci to knjigo obsojamo, ker je za nas žaljiva. Od oblasti, za zahtevamo, da prepreči fašistično protislovensko in protijugoslovanske ščuvanje!
Po določilu naučnega ministrstva se izpiti (sprejemni, vstopni, popravni) v jesenskem roku pričnejo na vseh štirih slov. srednjih šolah v Gorici 15. septembra ob 8.30 zj. in se bodo vršili v vrstnem redu, id je objavljen na razglasni deski vsake šole.
Mature se pričnejo 29. septembra.
Vpisovanje za novo šolsko leto 1952—53 se prične 1. septembra in se zaključi 25. sep tembra; le za dijake, ki bodo polcgali izpite v jesenskem ro- j izkoriščevalcev ku, se zaključi 30. septembra.
Vse podrobnosti glede vpisovanja so razvidne z razglasne s | deske na šolah. Tajništva so
Rim na pristojno ministrstvo, kjer so se pritožili, da tovarniški lastnik nima denarja za plačevanje delavcev, čeprav ima naročila iz inozemstva. Govorijo, da je notranja komisija dosegla izplačilo neke vsote denarja, s katerim bo ravnateljstvo lahko plačalo delavce. Iz Združenih držav Amerike pa je prejelo naročilo za izdelavo večje količile statev za izdelovanje tekstila Plačilo zanje pa bo dobilo šele čez približno pet let.
Se pred pričetkom letnega dopusta se je v tovarni razširila govorica, da bodo po dopustu znova vsi oddelki delali po normalnem urniku 48 ur na teden. Doslej pa so nekateri oddelki, delavnica in montažni oddelek, delali samo po 24 ur tedensko.
Znova bodo od delodajalca zahtevali tudi izplačilo osem tisoč lir, za katere se je pričela pred meseci kampanja po vseh tovarnah goriške pokrajine in ki je bila najostrejša v Združenih jadranskih ladjedelnicah, Osem tisoč lir naj bi predstavljalo nagrado za nad-proizvodnjo v zadnjih letih. Ravnatelj se je svojčas opravi, čeval, da bo tudi on izplačal nagrado, če se bodo v tem smislu ravnali ostali člani Zveze iridustrrjčev: Pri tem so mu zvesto ■ pomagali žolti sindikalni voditelji, ki .seve.da pozabljajo na interese delavcev in zagovarjajo interese njihovih
klica in bodo po prizadevanju sindikalnih organizacij skušali sprejeti na delo več začetnikov.
Neprijetno srečanje
GORICA, 26. — Ko se je danes zjutraj ob 2.30 vračali z mesta domov 37-letni Rudolfi Anton iz Ul. Giustiniani 23 je v Ul. Alviano naletel na nekega neznanca, ki ga je brez vsake besede ranil z nekim rezilom po roki. Rudolfi je bil iznenaden zaradi tega nepričakovanega napada. Napadalca ni sploh poznal. Ker mu je rana močno krvavela mu ni preostajalo drugega kot da je šel v mestno bolnico, kjer so mu jo obvezali. Ozdravel 'bo v 8 dneh.
SUJJfl PROBLEMI BEXE$KE SLOVB^jj!
Skrajna zanemarjenost našilicest
Vlada naj resno prouči problem naših cest, da bi si gospodarstvo teh krajev lahko
Problem cest v Beneški Sloveniji je v resnici bolestna točka teh krajev. Kdor pride v naše doline po kakršnem koli opravku, ali pa kot izletnik. občuti to na lastni koži. Ta problem pa je treba obravnavati z dveh različnih vidikov; najprej je treba govoriti o voznih cestah po dolinah in potem o poteh in kravjih stezah v gorah.
Ceste po dolinah, ki povezujejo doline z furlansko ravnino, bodo, v kolikor niso že sedaj, kmalu postale skoraj
daljevati svojo pot peš, ker je postalo kolo zaradi poškodb nerabno za nadaljnjo vožnjo. Za motociklista predstavljajo te ceste nekak smrtni krog, o čemer priča tudi cela vrsta nezgod, ki se dnevno dogajajo. Kamioni in avtomobili morajo tudi vsaki krat ko prihajajo z naših cest, poiskati prvo mehanično delavnico, da bi jim popravili polomljene vzmeti.
Iz vsega tega izhaja, kot logična posledica, da je trgovina v Beneški Sloveniji zelo omejena, namesto da bi bila cveto-
popolnoma neuporabne. Kdor j ča, ker za to obstajajo drugi
Motiv iz Trčmuna v Beneški Sloveniji
hoče po njih s kolesom mora stalno paziti, da ne zleti po tleh, kot je dolg in širok, kar se prav lahko zgodi, ker je cesta polna velikih in malih lukenj. Tako mora kolesar, potem ko je napravil komaj nekaj kilometrov, stopiti s kolesa in na-
PO MNOŽIČNIH ODPUSTIH V PREDILNICAH
ST. PETER SLOVENOV
za morebitna pojasnila odprta vsak dan od 9. do 12. ure.
Urnik vlakov
na goriškem kolodvoru
O D H O D 1 ;
Proti T%stu:	6	20, 7.25, 8.44,
10:O4, 13.45, 15.57, 17.26. 18.33“ 20.36. 21.26. 00.01.«
Proti Vidmu:, 4.50, 5.30 6.36, 7.59, 8.28, 10.46.	13.48, i6 00*.
17.25. 19.15, 20.18, 23.20.
PRIHODI:
Iz Trstu: 5.26, 6.34, 7.57, 8.19* 8.27, 10.44. 13.44.	17.21	19.10!
20.16, 23.18.
Iz Vidma: 4.40, 6.18, 7.23, 8.43 10.00, 13.43, 15.55. 17.23. 18.29*! 20.34, 21.24, 23.59.
* Ne vozijo ob nedeljah.
Delodajalec pa bo moral to vprašanje zadovoljivo rešiti, če bo hotel izpolniti naročila za inozemstvo ob pravem času in se izogniti neljubim posledi. cam zaradi ravnanja delavcev.
Čeprav je v tovarni mnogo dela, ki bi ga morali opravljati -samo specialisti, se dogaja nepravilnost, da so z njim zaposleni sicer delavci strokovnjaki, katetri pa niso v katego. riji specialistov, nifi ne prejemajo plač, ki bi odgovarjale njif!ovemu*dfeItl Tf delavci so že večkrat predložili zahtevo, da bi jih postavili v kategorijo specializiranih delavcev in temu primerno uredili njihovo plačilno razmerje. Doslej pa te ga še niso ugodno rešili in me. nijo, da bodo s pričetkom dela tudi to postavili na svoje mesto. Poleg tega bodo govorili tudi o vajencih. Tovarna ima namreč zelo malo mladih ljudi, ki bi se učili kakega po-
Nečloveške metode delodajalčeviVeliko nezadovoljstvo
J zaradi družinskega davka
PRED PRIČETKOM NOVEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Kako bo igrala „Pro Gorizia"
Globoko razočaranje je doletelo v lanskem prvenstvu goriške športnike. Najmočnejše goriško nogometno moštvo, ki je držalo visoko ime našega mesta tudi na športnem polju ne samo v prvenstvu Serie C, ampak nekaj časa tudi v prvenstvu Serie B, je moralo. podleči novim direktivam, ki jih je izdala Nogometna zveza Italije in opustiti svoje dotedanje mesto v prvenstvu Serie C. To je bilo namreč reorganizirano in namesto štirih pokrajinskih prvenstev je bilo letos Serie C postavljena na državno podlago. Poleg že obstoječih nogometnih prvenstev je bilo ustanovljeno še novo, namreč tisto, ki se imenuje «IV Serie« in ki stoji med Serie C in med «Pro-mozione«. Prvenstvo «IV Serie« je postavljeno na pokrajinski podlagi in tako letos ng bomo videli več v Gorici moštev iz
Fiat v Dalillo, pa brez žrtev
GORICA, 26. — Predsinoči se je v bližini podvoza Salda-rini pri Krminu pripetila prometna nesreča, ki se je zaključila brez človeških žrtev. Okoli 20.30 je tam mimo privozil avtomobil Fiat 1500 GO 6623, ki ga je vozil 24-letni Sergej Furlan iz Gorice, ki je prihajal iz Krmina proti našemu mestu. Fiat je ravnokar šla skozi podvoz Saldarini ko je z nasprotne smeri privozila neka Balilla, last Petrantonija Karla iz Gorice. Iz neznanih vzrokov sta se avtomobila zaletela drug v drugega, kljub temu, da sta šoferja nemudoma prijela za zavore. Pri neizogibnem sunku sta se avtomobila pre-vrgla. Potniki, ki so bili v obeh avtomobilih so se naenkrat. znašli na drugem robu ceste, toda nepoškodovani. Precej poškodovana pa sta oba avtomobila, ki sta se prevrnila in na ta način zaustavila promet.
Nezavesten na tla
Ko je včeraj popoldne 42-letni Kosovel Ljubo iz Stražic, Ul. Colombo 29 popravljal z diugimi delavci cesto v Ul.
Lunga se mu je napravila omotica in je padel nezavesten na tla. Ostali delavci so telefonirali na Zeleni križ, ki je moža pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili svo potrebno pomoč. Majo pozneje se je že lahko vrnil domov.
Z zlomljeno nogo je prišla do doma
GORICA, 26. — Včeraj zjutraj je šla 46-letna Marija Breda iz Ul. della Legna 7 kot običajno na polje, da bi tam pokosila malo trave, s katero naj bi nakrmila živino. Ker je kosila na precej strmem griču se je nenadoma spotaknila in je padla nerodno na tla. Kljub hudim bolečinam v desni nogi je vseeno prišla do doma, od koder jo je neki zasebn; avtomobil pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da si je pri padcu zlomila desno nogo. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti približno 30 dni, če med tem časom ne nastanejo kakšne komplikacije.
severovzhodne Italije, ampak le moštva iz naše in iz videmske pokrajine.
Ker ne bodo igralci prvenstva «IV Serie« profesionalci, ampak le amaterji, je bilo potrebno, da je društvo «Pro Gorizia« likvidiralo syoj kader plačanih igralcev. Mladega vratarja Ma-scttija so predali društvu Pordenone; vratarja Tommasello, ki je sedaj v vojaški službi so prodali y Videm; na posodo Triestini so dali Meroija, Me-deota, Venturinija in Ferma. Prav tako so odšli tudi Macor, Genero, Donda, Nunin, Tho-roann, Buttazzoni, Bertolissi, Brumat, Madriz in Del Fabbro. V Gorici so ostali od starejših samo Tulissi, Di Biaggio, Cuz-zot, Pilat in Venuti.
Svoje kadre pa je društvo iz-popiolnilo z mladimi močmi, ki prihajajo iz moštev, ki gostujejo v nižjih prvenstvih našč pokrajine; dobilo je kar tri vratarje in sicer Brandolina iz Gradiške, Buttignona in Catte-lana. Obrambno vrsto bodo tvorili Medeot (Itala iz Gradiške), Ciulin (Manfalconese), in Co-colet (Caprivese). Srednjo vrsto bodo tvorili naslednji novi igralci; Tofful (Caprivese), Agosto (Monfalconese) in Zan-domeni. Novi napadalci pa so: Bavcon Edi (Juventina iz Stan-dreža, Gratton (Itala iz Gradiške), Bosco (Manzgno) in Ca-stellani (Monfalconese).
Tako vidimo, da je vse mc* štvo prenovljeno. Imena mladih igralcev- so zares najboljša, kar jih lahko debimc. v naši pokrajini.
Drugo važno vprašanje je bilo ono o trenerju. Mian se je vrnil k domači Cormonese in dolgo časa je bilo nedoločene, kdo bo .zavzel njegovo mesto. Končno je pretekli teden vse športnike navdala z veseljem novica, da bo novi trener goričkega moštva stari Bruno Vale, ki je domačin. Ko je imel šestnajst let je začel igrati s Prc Gorizio, nato pa je leta 1939. bil v vrstah društva Inter iz Milana, kj je tisto leto zmagalo na italijanskem prvenstvu. Leta 1942. je bil trener Pro Gorizie in je znal pripeljati moštvo v prvenstvo Serie B. Zopet se ie oddaljil od rodnega mesta in ie bil v teh desetih letih poklicni trener nekaterih italijanskih in švicarskih moštev prve lige.
GORICA, 26, — Kolikor bolj se oddaljujemo od dneva mno. žičnega odpusta v predilnici v Podgori, toliko bolj prihajajo do izraza nečloveške metode, s katerimi je delodajalsko vodstvo postavilo na cesto 860 delavcev. Izvedeli smo, da je poleg drugega ravnateljstvo odpustilo delavko, članico dvanajstčlanske družine iz St. Mavra, medtem ko je obdržalo na delu neko žensko iz Furlanije. za katero je znano, da pridela letno po 1.500 stotov žita in ima v hlevu kravo in prašiča. Tako neusmiljeno in nesocialno ravnanje je vzbudilo med delavci veliko ogorče. nje. Poleg tega pa je treba poudariti, da je- tu odločal tudi narodnostni moment. Delavci vedo povedati, da je ravnateljstvo zelo šovinistično in da daje v vsakem pogledu prednost Italijanom
Najostreje obsojamo deloda jalsko vodstvo, ki dela delavcem socialne krivice bftz^pri-mere,
** js—iau» 1« ,-H»
Večerni tečaji
za šolsko leto 1952 - 53
GORICA, 25. — Šolski skrbnik sporoča, da je ministrstvo zi javno vzgojo objavilo uredbo, ki vsebuje pravila za usta novitev večernih tečajev in bralnih centrov za leto 1952-53.
Večerne tečaje lahko razdelimo na sledeči način:
1. državni tečaji, ki jih je napovedalo šolsko skrbništvo;
2. tečaji, ki so jih napovedale druge ustanove ali pa zveze, ki jih finansira država;
3. tečaji, ki so jih napovedale druge ustanove in zveze na svoje lastne stroške.
Ustanove, ki so zaprosile šolsko skrbništvo za ustanovitev večernih tečajev, so vzgojne ustanove za pomoč ljudstvu, kakor n. pr. pokrajina, občina, zveza učiteljišča itd.
Tudi kmečka podjetja lahko zaprosijo za ustanovitev večernih tečajev.
Interesenti si lahko ogledajo omenjeno uredbo na šolskem skrbništvu in pri didaktičnih ravnateljstvih v vsej pokrajini.
Nezavednost
GORICA, 26. A	— Ker je bila
% u ponedeljek stavka tekstilnih delavcev zaradi odpu. stov, se je neka delavka, ki kmalu po jutranjem zbo. rovanju prišla v Pevmo in se vračala domov, zelo jezila, ker ni mogla na delo, in dostavila «Ali naj živim od zraka?«
Delavka je od razredne zavednosti zelo daleč! Poleg tega je tudi slepa, če ne vidi, da gre borba tekstilnih delavcev in delavk za njene koristi. Res ie, da je niso odpustili. Toda z odpustom tolikih delavk sc bo njen položaj poslabšal, ker bo morala delati veliko več, kajti ravnateljstvo hoče kljub odpustom obdržati in morda tudi dvigniti višino proizvodnje
Vozni red
mestnih avtobusov
Glavni kolodvoi Severna postaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5,45,
6.20, 6.40. 6.50. 7. 7.15. 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10. 20.20	20.30.	2040.	20.50.	21.
21.15, 21.35, 21.50, 22.15, 23, 23.10 in 23.40. Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6. 6.15, 6 40, 6.58 7.10, 7.20. 7.30. 7.42 (do 20.2 vsakih 8 minut), 20.10, 20.20. 20.30,	20.40. 20.50.	21	21.10.
21.20. 21.35, 21 55. 22.40. 23.20, 23.30 in 23.55 Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5. 5.45. 6.20 6.40 6.45 7 7.15 7.25 (d<	21 vsakih 8 minut),
21.15, 21 25 21 35, 21.45, 21 55.
22.15, 23 23 10. 23.40. Odhodi s severne postaje ob 5.20, H.
6.15, 6.40. 6.58, 7.10, 7.20, 7.30,
7 42 (do 21 vsakih 8 minut)
21.10, 21.20. 21 35 21.45, 21.55,
22.10, 22.30, 22.45, 23.20 in 23.55. Glavni kolodvor bolnišnice:
odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8. 9 14, 16 in 17.30; iz umobolnice ob 8.20. 9 50, 15.20 16.30, 17.50, Gorica ■ Standrež . Sovodnje: ob delavnikih odhodi s Travnika za Standrež ob 7.30. 8.20. 8.40 10, 11, 12.40. 13.30, 15.30,
16.40. 18, 19. 20. Odhodi s Travnika v Sovodnte: 7730, 8.20. 17 i3.30 in 19 Odhodi iz Standre-ža ob, 6.40, 7.10. 8. 8.50. 9. 10.20,
11.40. 13. .1,4.40. 1550, 17. 18.20. 19.40'in'20.15. Odhodj iz Sovodenj: 7. 7 50. 8.50. 11.30, 14.30.
19.30. Ob praznikih odhodi * Travnika za Standrež: 8.30. 10 11.15, 13. 14. 15. 16, 17. 18.. 19. 20. 21. Odhrdi, s. Travnika za Sovodnje: 13,- 14. 15. 18 m 20. Odhodi iz Standreža: 8.50. 10 1.5 1L30	13,40. 14.40. i5.40. 16 30.
17.30. 18 40, 19.30, 20.40 ih 2! 20 Odhodi iz Sovorlenj ' ob 13.30.
14.30. 45.80 18.3Gv.20 30	*■’
KINO
VERDI. >17: «Vrni>' se ' :z menoj«, F. Astaire in B. Hutton.
VITTORIA. 17:	«Prešuštnica
brez greha«, J. Mason in J. Havde.	•., ...
CENTRALE. 17: . ((Dvoumni svet«, E. 0’Brien in J. Dru.
MODERNO. 17: ((Bit' sem vojni ženin«; C. Grant in A. She-ridan.
KSTIVO. 21: ««Sinji valček«.
Te dni v St. Petru Slovenov govorijo Te'o novih tarifah za družinski davek in o vlogi, ki so jo glede tega poslali na prefekturo. Popolnoma naravno je, da ljudje govorijo le o tem vprašanju, ker je zelo važno za vse. Naši občani imajo zdaj namreč čast. da so najbolj obdavčeni v vsej pokrajini. To nam zadostuje, da lahko razumemo duševno stanje naših ljudi,, ki . so jim naložili tako visoke davke,
Ce bi bili. .veljaki sedanje klerofašistične občinske uprave. vs.aj nekoliko premislili, v jkakšnem ekonomskem stanju je naše ozemlje, bi bili lahko razumeli, da je nemogoče tako bbdavčifi prebivalstvo. Ne smemo naihreč pozabiti, da je to o-, zemlje-; hribovsko, da je malo obdelovalne zemlje, da je trgovina prav malo razvita, da nimamo industrije in’da je tudi v^trkd StevRo, brezposelnih.
Ce je Furlanija na 'splošno priznana za pasivno pokrajino, tem bolj ’jji hjor.aji tor prjznaji temu popolnoma.- gorskemu predelu Beneške Slovenije: Zaradi tega -šo davkoplačevalci v ogromni večini mali kmetje. delavci in brezposelni.
Ne moremo ; razumeti, po kakšnih krščanskih načelih so sedanji (((marljivi«''.-upravitelji' naše-občine ■ nalagali davke.-'Verjetno so mislili le na ((blagor in obnovo« naše občine.
V vlogi na prefekturo je
namreč tudi opozorilo, da se občinski upravni odbor pri določevanju davkov ni ravnal dovolj previdno in ni ugotovil dohodke posameznikov ter da prizadeti davkoplačevalci niso bili zastopani v davčni komisiji. Posledica vsega tega je nepravilno obdavčevanje.
To so dejstva, ki nam dokazujejo vso lahkomiselnost, da ne rečemo še kaj.hujšega, s katero sedanji voditelji upravljajo našo občino. Mi se temu ne čudimo, saj.smo v našem listu že pred časom razkrinkali sedanjo občinsko upravo. Pa so nam očitali, da je vse le zlobno klevetanje. No. zdaj pa lahko vsi vidijo posledice.
Sedanji upravitelji branijo ie interese ozkih krogov, ki so jim pripomogli, da so prišli do stolčka. Za druge jim ni mar.
Vlogo na prefekturo je podpisalo 3.11. družinskih pogl«-vatv jev; to:--}«- škoraj. Jdvei-.tretjini celotnega števila družin v naši občini Podpisniki zahtevala pregled in’ popravek davčnih seznamov ter da se upošteva pasivnost teh 'krajev;
.. Oblasti morajo, upoštevati u-prav-ičene zahteve občanov.
n'
m c
Plimolfilu dnevnik!
pogoji. Vsi pridelki našega ubogega ljudstva se prodajajo v bližnjih mestih od koder prejemajo naše vasi druge potrebščine, ki jih rabijo za vsakdanjo prehrano in v druge svrhe. Toda kateri trgovec bo tvegal, da polomi svoje vozilo če gre kupovat naše deželne pridelke? Dobiček, ki bi ga morda imel pri tej kupčiji, bi potem porabil v mehanični delavnici za okvare na svojem vozilu in zato rajši kupuje v drugih krajih, pa četudi so bolj oddaljeni. Škodo od tega ima torej izključno naše prebivalstvo. ki le s težavo proda svoje prjdelke, ali pa jih mora dati po smešno nizki ceni, ker trgovci pri nakupu upoštevajo riziko slabih cest. V naših okrajih so nekateri kmetje, ki imajo na tisoče stotov sena in drv pa ne vedo kako in komu b' jih prodali, ker nihče, ali pa le malokdo povprašuje P° njih. -
Kdo nosi za to krivdo? Prav gotovo ne ljudstvo, ki trdo dela od 12 do 16 ur na dan in redno plačuje svoje dajatve državi, medtem ko ta nima zanje niti najmanjšega razumevanja. Pravijo, da je vlada določila milijarde za izboljšanje življenja našega prebivalstva in italijanski tisk objavlja na vidnih mestih ta poročila, kot da bi bila resnična in se pri tem niti ne zaveda, da se z njimi samo osmeši, ker vsakdo ve kako je z dejansko izvedbo takih’ dek ki- *č> ostala- le • pri obljubah.
Večina županov naših občin se za ta problem zanima le v najmanjši meri, čeprav jih če-sto kličejo na prefekturo, da b: tam razložili potrebe svojih občin. Morda si ti gospodje domišljajo, da je zanje posebna čast, če jih kličejo z vzdevkom «;ralianissimi». Toda ni ta način tisti, s katerim se brani v koristi ljudstva, ki je že sito psevdo-patriotične propagande. Pač pa je potrebno popraviti ceste izboljšati prometne zveze
naše dežele, us'
tvariti
bol?
ti
življenjske pogoje rt ljudstvo, ki ni nikoli n> zahtevalo, ampak ve°IB0 čevalo in s svojimi P1IS- ^ polnilo državne blagajne, volj je bilo obljuD, ki siti že do grla. Ce.]53 pani ne znajo razložiti
naših potreb naj °stane'l;i::-doma. Mi potrebujemo j ne pa praznih besed.
(Iz »Mattel
KUD »TABOR« ^ obnevi v nedeljo tembra prvič po M
ditvi sl&ro navado, \ praznoval 1
„Kačišnic('
mne
na dvorišču gostim' i
Na sporedu je vrt”ioet ■ lica z bogatim Pevski koncert 1 .-p boJa, nogometna ^ veselo rajanje ter na katerem 1,0 godba na pihal* iz
VeM‘- tisti'1’ Vabljeni so vsi tc|j.
želijo še enkrat F ,t
kih letih po star««1,
plesati polko
tudi prosvetna
STO naj org
lete.
■' dS?»
■,nizi ra)0
Jastrun: Mickie’,',Cy0j«a >
lir 1.600. TolsOT’«*,. Slo' mir, platno, lir f lurtz#J Primorje v lu. Sv><6* polpl., lir 1.050.	^
polpi., lir 180. ^ot pr>f zart na potovanji1 broS i, (Mala knjižnica w tV it 180. Mevlja-Kljun:
pikre, broš, tir 220.
DOBITE JIH V SL°Vf> p KNJIGARNAH V GORICI!
Veliko nezadovoljstvo uslužbencev pri „Farmakoterapičnem zavodu"
Spanje notranje komisije - Stalen strah pred odpusti in slabe mezde
Kaj se dogaja pri ((Tržaškem farmakoterapičnem zavodu«? Tako se vprašuje osebje, vznemirjeno spričo nekaterih dogodkov, zaradi katerih za sedaj še ni neposredno prizadeto, pa vendarle gleda s strahom v bo. dočnost.
Le notranja komisija se prav nič ne vznemirja. Sicer pa je skoraj smešno govoriti o notra. nji komisiji, ko pa imata zastopnika Enotnih sindikatov in Delavske zbornice prevef drugih »skrbi« in se zato ne posvečata izvrševanju svojega man. data. Poleg tega pa je že potekel rok delovanja te komisije;, a nihče ne govori o novih volitvah. Seveda je ta položaj najbolj prikladen za sindikate in za vodstvo podjetja, saj so tako delavci popolnoma prepuščeni sami sebi. Tako teče živ. Ijenje gladko in vodstvo nima nobenih sitnosti.
Res pa je tudi. da se zaradi sindikalne pasivnosti mnogi bojijo, ker se spominjajo, kako je hotelo ravnateljstvo pred pogodbenim rokom odpustiti bivšo zastopnico delavk, ki se je odločno borila za časA stavke v februarju 1950. Predsednik družbe je takrat šele pred grožnjo splošne stavke popustil.	r;	:
Takrat je bila doba odpustov in vsi uslužbenci so se bali, da jih bodo vrgli z dela. Razširil se je glas, da je upravni odbor sklenil odpraviti primanjkljaj, ki je nastal zaradi slabega upravljanja, z znižanjem števila zaposlenega osebja Vsa pogajanje, ki so nasta la, so bila samo pesek v oči, kajti števila odpustov niso zni. žali. Rešili so pred odpustom le nekaj delavcev, ki so bili v obupnem položaju.
Sicer pa je strahovanje delavcev v tem podjetju že stara navada. Ce se delavci stalno boje, da jih odpustijo, postanejo pač bolj ponižni in se ne upajo upreti nobeni krivici. Zato je pač edino geslo podjetja: štediti! Seveda ne štediti na dividendah, marveč na mez. dah delavcev.
Podjetje je dobilo od ERP milijone posojila. Z njim je povečalo svoje obrate, kupilo nove stroje, dvignilo svoje poslopje, toda delavci niso imeli
od tega nobene koristi, ker so jih še odpustili. Ob otvoritvi teh novih naprav so mnogo po. trošili za razne «zakuske», čeprav bi bilo mnogo bolje, da bi raje zvišali minimalne plače delavcem, ki delajo že deset let, pa dobivajo enake mezde kot tisti, ki so bili najeti na novo. Ti stari delavci namreč opravljajo tako važno strokovno delo, 'ki bi zaslužilo mnogo boljšo strokovno opredelitev, kakršno imajp sedaj, ko jih šte. jejo za jiavadne težake.
Res, na sprejem, ki ga je priredil upravni odbor podjetja na gradu sv. Justa, so povabili • tudi delavce in delavke, toda vsi ti delavci bi bili mnogo bolj zgdovoljni, če bi, jim raje dali mesečno nagrado, s katero bi se malo opomogli.
Sedaj so se končala pogajanja za nakup ((Julijskega far-makokemiškega zavoda« na Trgu Skorklja, ki je last barona Rallija in ki je baje v zelo slabem finančnem položaju. Pra. vijo, da bo menda ta nakup stal ((Tržaški farmakoterapični zavod« kar 14 milijonov lir! To je zelo čudno, če pomislimo, da so delavcem vsakikrat. ko so zahtevali izboljšanje mezd, odgovarjali, da je bilanca podjetja pasivna.
Kako lahko vodstvo podjetja pojasni ta veliki strošek, ko vedno odklanja delavcem vse njihove zahteve? Skrajni čas bi že bil. da bi podjetje končno upoštevalo tudi zahteve delavcev ter zboljšalo njihov položaj, ne pa grozilo celo z bdpu-sti* Skrajni čas pa je tudi. da se sindikati zavzamejo za delavstvo.
Starka padla s postelje
V spremstvu svojega 55-lct. negp nečaka Enrica Matteia se je včeraj zvečer zatekla v bol-nico 88-letna Luigia Sabbadi-r»i vd. Galant, stanujoča v Ul. A. Caccia 4, kj ie poleg hudih bolečin, v levih prsih imela tu. di zlomljenih nekaj reber.
Njen nečak — fn SabbacMno-va je to potrdila — je izjavil, dp je starka popoldne padla z svoje postelje.
VOJAŠKO SODIŠČE ZA DOLOČEVANJE NAROKOV
„Sam sem ranil oba yojaka“ je izjavil Martin sodniku
Pretep med civilistoma in ameriškima vojakoma še vedno predmet preiskave
29-letni Giordano Martin ’n 39-letni Giuseppe Vecchiet, ki sta se v noči med nedeljo n ponedeljkom spoprijela z dvema ameriškima vojakoma in ju ranila, sta se morala že včeraj zagovarjati pred' zavezniškim vojaškim sodiščem za določevanje narokov.
Mr. Bayliss, ki je predsedoval sodišču, je pozval preiskovalnega agenta, člana ameriške vojaške policije, naj v nekaj besedah obrazloži dejanje in obtožbo, kar je agent brez podrobnosti tudi storil in ponovil verzijo, ki smo jo tudi mi objavili v naši včerajšnji številki. Dodal pa je, da je bil prvi vojak ranjen v stegno in mečni-co, drugi pa v bližini srca in to z' nekim, dosedaj še neznanim, ostrim rezilom. Stanje drugega vojaka (prvi je zapustil bolnico po prvi pomoči) ni nevarno, kljub temu pa so ga zadržali v bolnici. Ob koncu pa je agent poprosil predsednika, da mu dovoli še 7 dni časa, ker namerava v tem roku dokončati zasliševanje prič in formulirati obtožbo in sicer predvsem'zaradi dejstva, da niso do tedaj rriogli še ugotoviti, kdo od
obeh aretirancev je vojaka ranil.
Martin, ki je imel velik obliž na levem ušesu, j£ tedaj predsedniku izjavil, da je brezuspešno vsako zasliševanje nadaljnjih prič, ker je on sam ranil oba vojaka. Ta izjava te najbolj osupnila preiskovalnega agenta, ki jg predsedniku izjavil. da to priznanje prvič sliši.
Predsednik: Ste morda našli kako orožje?
Agent: Ne, nobenega in ne vemo s čim sta bila vojaka ranjena.
Martin Je hotel še obrazložiti kako je prišlo do pretepa, vendar ga je predsednik prekinil s pripombo, da to ne bj bilo še priporočljivo.
Nasprotno pa je Vecchiet na predsednikovo vprašanje izjavil, da ni videl ničesar, ker ga je nekdo silovito boksnil v oko in ga tako spravil na tla. Mož je verjetno govoril resnico kajti še sedaj nosi sledove udarca v obliki temnomodrega kolobarja okoli očesa.
Razpravo je predsednik odložil do petka, ko bo verjetno zaključena preiskava.
5-DNEVNI1
V DALMACIJO t
Iz tehničnih izlet odloži od *■	-tt(:
bra na 18. do 22' CZt31 bra. Odhod iz f avtobusom ob !•	,.((f
noči ter odhod z: j* g)j 5. uri zjutraj z & trk, kosilo in ',ec^Mš1 ladji). Ob 21.23 Pf
Split in ob 23.30 gt Splita (prenočišč« 1
trk na ladji). j * Drugi dan Pr' ipC' Dubrovnik ob 1®' zion v hotelu). „0® Tretji dan brovnika ob 9. «rl prit0® (kosilo na ladji*' v Split ob 19.30- SpuU-Cetrti dan oi^ •ftof' I eventualni izlet v v F
, SP'
,11»
ali Solin (penzio11 telu).
Peti dan odhod iz pf ob 5. uri zjutraj . hod na Reko ^	,
noto odhod z R«^ busom v Trst. ^ Cena vožnji hrana in pren0C!*. f, 14.350 lir. Pri ča vsak izletnik ^ fi vsote, dva dni p hodom pa še ^
Ker je štev'1« ;	*
kov omejeno, ProS.ing , se zainteresirani p<
vpišejo. Vpisovanj pr »Adria-Express». 6 & bio Severo 5-b do tembra.
Senpolajci vabijo Xa t ka ihcio vvi.m
PEVSKI KONCERT
HI B« V SKPELJO Sl. AVftUJHTA OB 1«. riti
v Sempolajii
Sodelujejo: Pevska zbora iz Podgore in Peči (Gorica), pevski zbori »V. Vodnik« iz Doline, «1. Vojko« s Proseka-Kontovela., «1, Gruden« iz Nabrežine, »Rdeča zvezda« iz Saleža in tamburaši »I. Cankarja« iz Trsta.
Poslužite se rednih vlakov in avtobusov do Na-brčžifie, od koder ie prijeten sprehod po lepi poti do Sempolaja
tridnevni L,
20., 21. in 22. s«P(e®
na , •
Zagrebst
velesejem
Vpisovanje
press«. Ul. -• .„ tel. 29243
pri «Adorl8> F Seve10
A D E X
7. SEPTEMBRA■ -ENODNEVNI
Postojno
do 21 ■
1952-
7. IN 8. SEPTEJ^gT N'A dvodnevni
Vpisovanje
sta
Bled
27.
Vpisovanje s° s3 gusta ^
14. SEPTEMBRjjT ENODNEVNI
Pazin x
30* ■aP;
Vpisovanje
sta 1952 pri “ er0 *
PreSS”’ Vei. 29243-
1951
,e 0° Luna 21.20. »
jf
!Si
UBOJ*
bol?
uš*
vH* le P'f SP"1
!. * DO?
S*
ti*
,4
&
PRIMORSKI dnevnik
27. avgusta 1951
V. KARBOVSKAJA
himiotejka
telja	V	sobo	rrtvnc‘-
Ijudu (2 h'nj,ie čakal° precej 2<i' no ‘Jr n'vdanefia izra-dalo sklrf°,Vem obličiu se ^
t!‘ m * turfdfl-Sede Že d0lS° dalijjm , 2e računajo z
“"•i soioi 3em' Porf rijiho-Ke kil 1 so no«“te luže.
! ?ri ofc™ i« težalo dela ~CCPIC' V fc®‘“ ie se-
**« ScaP,Sa!n° mi2°
nwTJaZ sploh ne razu-la) mlario razhudil rdeče-
rT^ * Sedel »«i-
«0 čem __ "ateUeinm dunni. ®ro? Krfn 6 ■1 Obetajo že vso
.^bZkenptr,?»
Jčemij j„.5, usnJotim pla-
Tec’ ^gi «*J ?Strežljivo sta'
Rdečelrj* fll ursti'
ne-
Prijel h; * rciniciit. ((Jaz bi i« — ,i 190vedal, kar moram
bi <>« ! e nT £na-	tri
V t * °Pravilh>
^belni 2 ‘ren“‘fcu je stopil ,tcnateiw„sn,atim Plaščem iz «No,s£ e sobc-
.t!6 slednnč le izšle-r'C' DeWlui,UPe'i0 vPTašal sta-
Otftajgj n' odgovoril Kr.
2 d“rn»i ’	..	.	.....
?®W j „  ^ je vendar
odgovoril. Ko lrWi J1' s*cer zaloputnil
. ! j	3ih	"
kom, P°menWiuim poudar-
rfc”'C B f„y'l.rdečelasi mla-Sedel Radki? ljevo' sobo’ ^
rS.rofc«ma „in brs,Cai 3 obe'
Po.mi,f0c,,s^is^> razme-,,nu ned ySluial° » je biZ ra,ne- ^ ‘tlt0r se ždi l prosto, >	dam ° Prui Pogled.
Schft* *«-
“stauil brskanje ravna-
j' nefcaj nernnTfSt0 P»*dra-
Č Uy°bo rd^°,Cne9a’ P°ole'
n 0 jn ?ca, skrem-"«iivo Ijl90”0'« nato s
'i1- »tsr"io - *'»-
to	h 3(12 pastj‘-
2a„ m seoedn po^a-% ‘“»mo’ k- prePustimo.
*a„ ’«y: vator želite!-
^ Je 2’lan? Coutt-
'odp kor Dr,- “ Prosim
ClV0,*-. Ž Sarn‘ želite...
lo !rej 20PetCer, »»e pa lait-«S6 bo »e P0,clž«te... Ze-
je
»Tre^^lase!, beSed;» ,
" »late!- rosi
>d
^o.
j ije de-*adkin nevri-§ toko slu-
nad rdp-
ne
,-^amr	vidite,	da
, s°f0r „	!o/ Sedaj
*e P^Lpretr9an; Kaj h -36 a; 0Ce' ^ ZaČPn^al rde. J'e Kaikief0n-
•as«
"»te
"®??eno so
3e 2-a-
T“'
Nem ' ; tr^tttefc 2ra*en/ iite, *fc«o številka ,, ,uani c. Oio-'.. Ali	AU	sli'
W Pee' -	1	"
Ojo,
s!uša/a? '”'n °5.?Ž'i
fJ * ^ai	Potem
«Prl,Cev!»	^luini
nam.
kal
»»'..S”",'','",
«0i
Pr,
K«*
St0..r“Ju^ete»nl
t>e<!o Jio r^-tor. it pre-
h? rj,,, “ 'fakor *n“' pra”-' '°tfh	T	ernosten...
,!C
"ki
hyi v i ri? »o, tisti Is? * St° .. JU
j r«.
AfnH»( ■ ? fcat............
S’ ' ^o/c,
........
J*.
e»u>te! sotiio Ui ’ prif)ojnjo
> n	ne bese*e’
^ei> ° -'e/ c	Pn doumptp
•Ur- °' - K
W,
f
Slu
V 'f fcafcor fcafc,
or Rio de
Jenny.
■^C *h ierž ?io' Ri° «*« Trenutek
!01i
°te!j
3e
Pokril
mogoče, kje
«r,
t« b uesf,
K ’)°rii rJa(iaj
.jSf
tVor0« °knu »°k^> * Vi.. "• V0 'N ■ -VU hi r S*'!	* »„ radl «»ne!i’
J*
,«! J
litgs Opefco 6iner
*Nt * * . ra<i>
»S «*C3Tiirn
l\" Kolikor hočete-
K» *«r
N>a 7' "tneUno-»
 3 'nrikf0?1 binže-
obraz rde-
t>|k .........
					
1hZ fOVNO
*rs/ve
i*.
Nafto doma
zna„.L — benci-
•%S.^-S!S
?»4 »i
'«i ,eUti '^Jskih POV;
in
®vtv?Vse,ri
Angl
trenjih 'jo in po
delavci
ev v
-isajvetu. so za-
t^nqi‘iISlln na lastne
. lki t,	nači švi-
•k, . lo tujih‘ teD««iedujejo s
, u	. kov švicar-
_	1 našli ležišča
Na
w	‘NA plTr^
f>^ija jV svet5m mestu
L^oni^1"i	n)0 v°i-
4^nHh	,	6	ton	o. 0 okoli
i»\2e	n?menta' Pn
Uie\* k	3	8.5.	^,2vede se-
'et! 0 »a Pov,‘1]on°v ton ^Vetu v	Peto
Proizvodnji
čelasega mladeniča. Tako se
je smehljal Kolumb, ko je odkrival Ameriko. Poskočil je in zapustil sobo.,
«To se torej pravi ena dve tri!)) je. očital starček in sam smuknil k ravnatelju.
Rdečelasec je stopil odločno do mizey za katero je sedela tajnica in segel po telefonskem slušalu.
«Kako številko ima ravna-telj?)>
((Smešno)), je zagodrnjala tajnica, ne da bi se bila zam čudila. uGovore in govore in Š3 si niso vsega povedali».
«To je za vas pač vseeno/» je siknil rdečelasec. «Mogoče mu nisem rekel: Zgobom)>.
((Bodi kakor koli! Osem • dve - ena - ničla - tri».
Rdečelasec je sedel, našlo-nil komolce na mizo. in izbim ral številke.
«Halo! Ravnatelj Kadkin? Dober dan! Tu zastopnik zadruge: «Lastno delo)>... Kako?... Lastno?... da, lastno.... tudi mene veseli... izredno.... Potrebujemo gradiva,.. Zelo hvaležen... Kako naj nam dobavljate? Naj vas to nikakor nc skrbi, mi sami pridemo po blago. Le brez skrbi... Najlepša hvala!... Soglašam. Vse dobro! Na svidenje!))
Odložil je slušalo, pomežiknil hudomušno proti durim v^ ravnateljevo sobo in zapu• ščal sobot vse čakajoče ljubeznivo pozdravljale.
Ti so se spogledali in nato so stopali drug zo drugim k telefonu. Pred očmi mrko-glede tajnice se je topila bolj in bolj vrsta pred njo.
Zadnji prosilec je bil pravkar dovršil svoj telefonski razgovor, ko je planil starček iz ravnateljeve sobe, Njegovi sivi brki so se nervozno
I 0 PERSPEKTIVI EKONOMSKO-DROŽBENEGA RAZVOJA V JUGOSLAVIJI 1
-----—-----------—-------------------------J
Vloga gospodarskih svetov
na razvojni pori v socializem
Banka - družbeno obračunsko mesto. Odstranitev vsakršnega operativnega poseganja državnega aparata v gospodarstvo. Ekonomsko planski sektor nadzoru/e izvajanje družbenega pla-na, upravno-pravni sektor pa konkretizira gospodarske zakone in opravlja inšpekcijsko službo
Preteklo soboto smo s člankom »Proletarska zahteva: Tovarne delavcem, jedro gospodarske politike socialistične Jugoslavije« začeli opis oz. razlago novega gospodarskega sistema, ki ga sedaj uvajajo v Jugoslaviji. V prvem: članku smo prišli do ugotovitve, da planiranje ni specifičnost socializma, posebno pa ne direk-tivno planiranje (kakršno je v Sovjetski zvezi), ki ni nič drugega kot uporaba sile. ki jo ima država v rokah zato, da diktira gospodarstvu svojo voljo. Zato je planiranje v Jugoslaviji že in bo vedno bolj le svoboden dogovor neposrednih proizvajalcev o skupnih problemih. V zadnjem članku smo tudi povedali, da je v novem gospodarskem sistemu izključeno vsako «ko-mandiranje« državnega aparata gospodarstvu in da bodo organi tega aparata imeli le nalogo omejene kontrole.
V skladu s takim razvojem vodijo v Jugoslaviji odločno borbo proti monopolizmu tako v posameznih podjetjih, kakor proti monopolizmu združenih podjetij in državnemu monopolizmu. Za likvidacijo vsakega monopolizma v socializmu pa je dana možnost s povečanjem vloge bank oz. banke, ki drži v rokah vse gospodarstvo. Ves monopol, ki je namreč še potreben, se koncentrira v banki, ki mora delovati po objektiviziranih merilih, ki
stresali, obraz mu je bil rdeč iih bo družba -proglasila za za-
trt ravnatelj je upi!, zakrivajoč slušalo z roko, besno za njim: vMar menite, da kvartarno tukaj?! Vsak prihaja s svojimi nepomembnostmi prav tedaj, ko moram telefonirati!))
kon. S tem banka ne bo več monopolist, temveč bo postala le družbeno obračunsko mesto. Seveda pa je danes v Jugoslaviji monopol še potreben in sicer monopol države v odnosu do privatnega proizvajalca
in njegovih drobno - kapitalističnih in špekulantskih ■ ten-dcnc, proti katerim se družba drugače ne more boriti. Ta monopol pa družba ne bo izvajala, v obiiki odkopov, obveznih oddaj i.td, pač pa v. obliki ekonomskega diktiranja cen, ustvarjanja rezerv itd. Toda tudi ta monopol je samo prehoden.
Važno poglavje' v novem gospodarskem -sistemu je tudi odnos med potrebnim delom in presežkom dela iri v kakšne namene se bo presežek dela uporabljal. Ker v državi proizvajalne sile niso še tako razvite, da bi lahko uvedli načelo — vsakdo do -svojih sposobnostih — vsakomur po potrebi. mora družba še vedno odrejati odnos med potrebnim de!on>. ki služi individualni potrošnji in presežkom dela, k; predstavlja razširjeno reprodukcijo in najrazličnejše družbene fohde kot so: ključna graditev, obramba, socialno zavarovanje jtd. Ta odnos so določili s stopnjami akumulacije in fondov, ki pomenijo samo to, koliki del družbenega produkta bodo ljudje potrošili in koliki del bo družba dala za gosrpodarski napredek in ostale družbene potrebe. Pri odrejanju družbenih potreb pa . je treba., imeti pred očmi smer nadaljnjega gospodarskega razvoja in konkretne okolnosti. Delovni kolektivi bodo zato svobodno razpolagali z vsem presežkom, ki ne bo potreben za ključno graditev in seveda za obrambo.
Za zaščito proizvajalcev pred eventualno samovoljo' birokratskih organov pa bo odnos med potrebnim delom in presežkom dela ter osnovni na-
men .uporabe presežka dela določen z zakonom.
V skladu s tem razvojem, s preprečenjem vsakega operativnega poseganja ' državnega aparata v gospodarstvo, je. šla tudi reorganizacija zveznega in republiškega aparata, ki ga karakterizira združitev' dosedanjih bodisi zveznih, bodisi republiških svetov, v enotne gospodarske svete.
Ti gospodarski sveti se delijo na dva sektorja! na ekonom-sko-planski in na upravno -pravni sektor.
Naloga ekonomsko-planske-ga sektorja je, da pripravlja računske elemente za družbeni plan, da analizira ,kje ta plan eventualno šepa in da na tej osnovi zopet pripravlja računske elemente za državno intervencijo, ki naj zagotovi izpolnjevanje družbenega plana.;
OB OBISKU JUGOSLOVANSKIH PARLAMENTARCEV V GRČIJI
Gospodarska in politična konsolidacija Grčije
Koalicijska vlada v borbi proti težnjam po diktaturi. Osvoboditev velikega števila političnih kaznjencev. Finančna kriza in zastoj proizvodnje izvoznega blaga
Medtem ko se v vseh drža-vah v vročih poletnih mesecih zaprejo vrata parlamenta in gredo vsi poslanci na dopust, je letos imel grški parlament izredno zasedanje, ki se je začelo 18. t.m. na zahtevo parlamentarne opozicije.
Koalicijska vjada, ki jo sestavljajo zastopniki dveh strank in sicer Plastirasova in Venizelosova, se je tudi v tej resni preizkušnji izmazala in si tako podaljšala življenje. Danes bi bilo tvegano soditi, koliko časa bo ta koalicijska vlada ostala na oblasti, kajti pri zadnjem zasedanju je dobila le neznatno večino nekaj glasov jn sicer je 127 poslancev glasovalo za zaupnico vladi, 118 pa proti. Poleg tega moramo pripomniti, da je to že drugi poizkus v letošnjem letu, ki- voditelj opozicije, maršal Papagos, skuša vreči vlado, in spraviti na vodstvo svoje gibanje.
Prvi Papagosov poizkus v letošnjem marcu je propadel, če-tud: so bile tedanje razmere /.■e vlado mnogo neugodnejše kot zadnje. Tedaj je vladalo splošno mnenje, da so Američani na Papagosovi strani. To pa predvsem zato, ker je «New York Times« pisal njemu v prid in je celo ameriški vele-poslanih v Grčiji bil na strani Papagosovega gibanja. Koalicijska vlada ni do tedaj izpeljala niti ene važnejše točke svojega notranjega niti zunanjepolitičnega programa. Tedaj je vlada izšla iz borbe z opozicijo kot zmagovalec predvsem zato, ker je odkrila ilegalno Papagosu naklonjeno podtalno vojno organizacijo.
Od prvega zasedanja grškega parlamenta pa do sedanjega zasedanja so se gospodarske razmere v Grčiji v mnogočem izpremenile. Vlada je z ukrepi za notranjepolitično pomirje-nje izpustila iz zaporov nad 1500 političnih kaznjencev, pristašev EAM in EAS, pripravlja pa še izpustitev nadaljnjih 1500 kaznjencev. Kljub temu pa bo ostalo še nad 4000 kaznjencev po zaporih in več tisoč internirancev po raznih otokih, kjer čakajo šele na razsodbo. Vse to pomeni, da je grška vlada začela ta problem šele reševati.
In ta problem je v bistvu centralni problem ali tak bi vsaj moral biti. Toda že to je privedlo v Grčiji do nekakega po-mirjenja duhov in poslanska veja parlamenta, kateri načeluje Plastiras, postavlja čedalje pogostejša vprašanja v tem smislu.
Drugi problem enake vrednosti, je problem gospodarstva. Vlada se nj niti lotila kakega temeljitega reševanja vseh gospodarskih problemov, kor je to za njo trenutno le preveli ka naloga. Lotila pa se je reševanja valute. S pomočjo, ki jo je dobila od ZDA je skušala zaustaviti trajno inflacijo,
ki je trajala že zelo dolgo, toka, se avtomatično zmanjša namreč od začetka vojne in ki splošna kupna moč in s samim je dosegla svoj višek leta 1947 tem se ustvarijo pogoji za zni-iri 1948. Prav gotovo je bilo to žanje cen, ker je trgovec pri-le površno reševanje in bi bilo siljen znižati cene blagu, da si primernejše gospodarsko rese- sproti ustvarja potreben likvid-
vanje v zvišanju 'proizvodnje in počasni ali zato trajni sanaciji gospodarstva, toda to .more storiti le vlada, ki ima dejansko veliko večino parlamenta za seboj in ki ni prisiljena za vsako malenkost stalni moledovati zaupnico. Poleg tega je Grška kot. producent blaga zp izvoz izgubila svojo staro tradicijo. Pred vojno je namreč Grčija mnogo več proizvedla in izvozila. V povojni dobi pa se jev proizvodnja zelo zmanjšala in se tisto blago; ki bi bilo morebiti šlo na zunanji trg ni dobilo več kupca. Nemške povojne kupne sile niso bile tako močne, Anglija je uvedla svoj «austerity»
Preostale ‘o torej prav navadne administrativne mere in s:cer je vlada stavila ali vsaj omejila kredite industriji in trgovini ter je bil tako industrialec in trgovec prisiljen uporabljati svoj denar, ki ga je doslej skrival. Poleg tega je vlada vzela iz obtoka okoli 500 milijard drahem.
Rekli smo ze, da je vlada s tem da ni hotela več kreditirati industriji in trgovini, prisilila industrialce in trgovce, da uporabljajo svoje skrito zlsto. Računajo, da je zaradi lega prišlo spet na dan za okoli 240 milijonov dolarjev zlata in da je na prostem trgu že padla cena funtu šterlingu.
Seveda je vlada pričakovala pri tem ukrepu tudi drugo nujno posledico vsake deflacije, četudi je ta diktirana, in sicer znižanje cen blagu. Ko gre določena količina denarja iz ob-
tii denar. Tu pa je staro pravilo odpovedalo in verjetno ima trgovina še več skritega zlata, kot so vladni organi predvidevali. Sicer so cene nekoliko padle, kot je to navada pri velikih letnih razprodajah, kljub temu pa so cene. ki so ob začetku korejske vojne skočile, ostale še zelo visoke.
Vse to kar smo doslej' povedal; o normaliziranju grškega gospodarstva je zelo malo. toda večjih uspehov zares ni bilo. Vendar pa se mora priznata da je končno to le nekak treznejši poizkus in istočasno edini poizkus v vse.i povojni grški gospodarski politiki. Ce bo vse to dejansko privedlo do pozitivnejših sprememb, danes še ne moremo reči. kajti taki ukrepi zahtevajo zelo mnogo časa, preden pokažejo svoje uspehe.
Na zunanjepolitičnem tovi-šču pa je Plastiras-Venizelo-sova vlada žela dokaj večje uspehe. Z obiskom podpredsednika grške vlade Venizelo-sa Turčiji, z obiskom turškega predsednika Menderesa in zunanjega ministra Keprilija Grški, se je že staro prijateljstvo med tema dvema državama še okrepilo. Tudi večletno nesoglasje ki je obstajalo med Jugoslavijo in Grčijo, se je zgladilo in so se odnosi že skoraj' povsem normalizirali. Z obiskom skupine grških parlamentarcev Jugoslaviji in s povratnim obiskom, ki so ga jugoslovanski parlamentarci vrnili Grčiji, se bodo razmere še bolj utrdile.
Zgodovina
po potrebi
Pred kratkim je skupina univerzitetnih študentov v Varšavi spravila svoje profesorje v veliko zadrego. Študenti so postavili naslednje vprašanje: «Ali so se v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno borile kake domače sile in, ali so te osvobodile svojo domovino ali pa je to storila Hdeča armada?»
Povod za to vprašanje sta dala dva zemljevida, ki sta v varšavskem vojnem muzeju. Na prvem, ki je v pritličju muzejam vidimo, da so se v Jugoslaviji sicer borile neke neznatne «antifašistične» skupine, vendar pa je vso Jugoslavijo, razen dela črne gore, osvobodila Rdela armada, Ta zemljevid so verjetno izdelali po službeni politiki, ki jo SZ izvaja po resoluciji Informacijskega urada do Jugoslavije.
iVa drugem zemljevidu, ki je v prvem nadstropju vojnega muzeja pa vidimo stvarno sliko borti za osvoboditev Jugoslavije. Ha tem zemljevidu je označena pot Bdeče armade skozi del Srbije, tako kot je v resnici tudi bilo.
Ta zemljevid so verjetno izdelali po zgodovinskih podatkih in odgovarja resnici. Mogoče pa je celo samo prerisan iz «Velike sovjetske enciklopedije«, ki je izšla pred resolucijo Informacijskega u-rada in v kateri so napisane s1vari tako, kot so se dogajale.
Kaj naj poreče obiskovalec varšavskega muzeja, ko r.nleti na tako zgodovinsko in zares znanstveno resnost in kako na} se preprost člo-vek znajde pred to dvojno resnico?
ekonomsko-planskega sektorja je. izdelava jasne kvantitativne metodike družbenega planiranja, ki mora biti taka, da bo jasna vsakemu povprečno razgledanemu delavcu.
Naloga upravno - pravnega sektorja gospodarskih svetov pa je, zlasti v zveznem obsegu, pa tudi v republiškem, študiranje tistih vprašanj v zakonih in zakonskih predpisih, ki jih načenjajo sami odnosi v proizvodnji in ki zahtevajo svojo zakonsko ureditev, da dajejo temu primerne predloge, ki bodo našli svojo konkretizacijo v določenih gospodarskih zakonih. Druga na-loga upravno-pravnega sektorja pa je v tem, da nadzoruje z inšpekcijsko službo .pravilno izpolnjevanje obstoječih zakonov. To dokazuje, da se je vloga' državnega aparata tudi v okrajnem in mestnem obsegu izpremehila, da je popolnoma prenehala operativa nad podjetji z malo izjemo v kmetijstvu, kjer pač .ne gre drugače, kakor da organizira okrajni agronom ali veterinar borbo proti rastlinskim škodljivcem. nalezljivim boleznim itd. Tendenca pa je, da preide tudi ta operativa iz državne uprave na razne zavode, ki jih bodo osnovali.
Konkretna naloga državnega aparata je odslej torej skrb za odstranitev iz miselnosti svojih ljudi vseh tistih nepravilnih birokratskih pojmovanj, ki so še ostala kot posledica nesocialističnih metod v preteklosti in k.i dušijo iniciativo in kršijo pravice delavskega razreda do upravljanja podjetij.
FOTOJCl OMIKA
Francoski policiji še vedno ni uspelo izslediti morilca angic škega državljana Drummonda, njegove žene in hčerke, ki so taborili v Franciji v bližini italijanske meje. Vsa dosedanja zasliševanja niso mogla odkriti niti najmanjšega sledu za divjaškim morilcem, ki je svoje žrtve pokončal s streli iz puške. Angleški list «Sunday Dispatchn je razpisal nagrado 500 funtov šterlingov za tistega, ki bi mogel dati podatke na podlagi, katerih bi prišlo do aretacije morilca. Na sliki vidimo prebivalce kraja, kjer se je zločin dogodil, ko čitajo tozadevni razpis.
Mi
Republikanski kandidat za predsednika ZDA gen, Eisenhawer je trenutno na krožnem propagandnem potovanju po raznih krajih ZDA. Njegovi pojitičnj govori privabljajo veliko število poslušalcev. Naša slika, prikazuje Eisenhcrwerjev nastop v mest« Boise v državi Ida.
  luninim  .....................................................................................................................................      nnnnni
KAKŠEN JE BIL NAŠ PREDNIK?
na
antropologiji
Pri teh intervencijah pa v no benem primeru ne more iti za neko operativno poseganje državnega aparata v samostojno poslovanje v gospodarskih podjetjih, temveč le za popravilo družbenega plana tam. kjer je to potrebno. Državni aparat teh intervencij ne izvaja, temveč jih samo računsko pripravlja. Potemtakem tu nc gre več v bistvu za državni aparat, ki je to ostal le še P° tradiciji, temveč le za resnično družbeni zavod, ki dela po prejetih direktivah. Ta sprememba v značaju državneea aparata je tudi omogočila veliko zmanjšanje števila uslužbencev.
Trenutna konkretna naloga
Kakor je težko preprostemu človeku 'pogledati daleč' naprej v bodočnost ter predvidevati, kako bo Čez st0 ali. tisoč, let, tako je tudi težko zamisliti se v preteklost ter se vživeti v tedanje razmere. Vsak si sicer ustvarja svojo sl i rco, ki je pa odvisna od izobrazbe, fantazije in tudi 'določenega poznavanja snovi. Toda če je težko zamislit; sp v bodočnost stotih let,, kako se bomo šele zamislili v preteklost stotisoč let.
Za starogrške, rimske ati tudi egipčanske razmere je doka’ lahko, ker nam že sami skeleti pokažejo vse, kar smo iskali in je končno vsa ta doba razmeroma blizu naši dobi.
Pred mnogo težjimi ugankami stojimo, če naj v opisu in podobi približamo svoje nek-lanje prednike	sn'
rodnike čitatelju. Ki i ve svojega naprednega nazora, da je živi svet enoten, da se je razvil iz nižjih oblik v višje in da se iz tega pravila ne da izvzeti niti č'ovek. Kost navadno nestrokovnjaku ne pove veliko, saj ni imel niti prilike, da bi z medsebojnim primerjanjem, kosti spoznaval posameznosti, posamezne podobnosti ter razlike. Se manj si bo nestrokovnjak pomagal le z odlomkom kosti, ki ga bo nekje našel, nekje izkopal. Strokovnjak pa uspe v tem s svojim znanjem, s svo.io intuicijo, ki pa ima znanstveno o-Snovo, in na podlagi ene kosti rekonstruira celo okostje in tudi vsega človeka. Kakor izkušnje kažejo, se antropolog le redko zmoti.
Da so bili neandertalci brez obradka na spodnji čeljustnici, da so imeli močne nadočne o-boke, težke, velike lobanje, nekoliko naprej sklonjen vrat, zelo velik prsni kos. krepke lahti in roke. da so hodili po dveh, izpričujejo mnoge dosedanje najdbe njihovih ko-sti.	.
Toda laik bo mnogo laze
Haksen bi bil naš prednik, če bi ga danes oblekli v naše nlileke Posamezne uspele ali neuspele rekonstrukcije • Ugibanja ali predt/idei/anja v antropološki znanosti, ki so se uresničila
llllllll IIIIMIIII lili tl tlllllH tllllltl IIIII MII! IIIMIIlillllllllllMIIIMIIIIIMI 11111111111111II IIIIIIMIIIIMIIIIIMIIIIIIIItlMIilUIIIIIIII ^ IlilllllllMIIlllliliiiiilllIllIllIllllllllllMIIIMIIIIIIIIII H HIIIIIMIIHMHIHIIIIIMII
Te
BORBA
OH&AN	**<**'*“	'JWC	01
Znano je, da narodne manjšine v Jugoslaviji uživajo popolno politično, kulturno in gospodarsko svobodo in enakopravnost.. Borba prinaša poro. čilo o zboru jugoslovanskih Cehov in Slovakov v Datum-ru in piše:
Povorko na konjih m okra-šenih vozovih, ki so s svojimi skupinami ponazarjali razne žetvene obrede in alegorične prikazovali nekdanji fevdalni odnos, je pozdravljalo nad 10 tisoč ljudi. Na zborovanju je govoril Bohumil Laušman. biv.
ši podpredsednik češkoslovaške vlade, ki je leta 1950 pobegnil v našo državo in Fran-tišek Mohaček, bivši član češkoslovaške skupščine. Lauš-man je spomnil Cehe in Slovake na težko usodo njihovih sonarodnjakov v Češkoslovaški V svojem govoru je poudaril, da vlada danes v deželi njihovih dedov, v deželi tradicionalne • svobodoljubnosti, naj. strašnejši teror. Oni. ki hočejo danes učiti abecedo deželo, ki je imela svoje univerze, ko se je Moskva šele začela graditi, dušijo s svojo pogubonosno rusifikacijo češko kulturo in književnost, kakor dušijo gospodarstvo in svobodo narodov v Češkoslovaški
Na drugem mestu pa prinaša Borba vest o festivalu romunske manjšine, ki bo 1. sep.
terobra v Vršcu in na katerem bodo jugoslovanski Romuni pokazali uspehe ki so jih dosegli na kulturnem in športnem področju.
Ijkvcceva&c
o zletu delavskega prosvetnega gibanja ^Svoboden v Trbovljah, katerega se' je udeležilo 35.000 ljudi, 27 godb na pihala, do 1000 pevcev in 500 telovadcev, piše Slovenski poročevalec pod naslovom «Spet je spregovoril delavski razred»: Slovensko ljudstvo je imelo v svoji zgodovini že večkrat priložnost videti, kako je, kadar spregovori naj delavski
dojemal svojega prapradeda, čt okostje oblečemo v mišičevje ter' mu na vrh navlečemo še kožo z dlakami. Tu pa je potrebno že malo boljše poznavanje. kot to, kar nam povedo kosti. same. Moramo vedeti namreč nekoliko več o svojih prednikih, ne glede na to, da moramo imeti tudi zadostno znanje o vseh oblikah sodobnega človeka.
Vedeti moramo, kaj je za.človeka dvonožca posebno značilno, kajti s pokončno hojo so danie" prednike in daljše so- povezani določeni znaki po rnHnike čitatelju, ki išče utrdit- vsem telesu, rja nogah, na ■
kah, na obrazu, na vseh organih, torej tudi v mišicah.
Tako vemo, da so za moža — dvonožca značilne močne mečne mišice. Vemo, da ima samo človek navzven obrnjene ustnice. Toda kakšna so bila na pr. ušesa? In dlaka? Kakšni lasje? Ali je bila koža ze gola, ali pa še pokrita z gosto dlako, kakor pri naših dalj-njih sorodnikih, opicah? Kakšna je bila barva kože?
S pokončno hojo se je spremenil - ves način življenja. S stalno, od gibanja, premikanja sproščenimi rokami je nastala možnost, da delamo orodja, da si hrano pripravimo z rokami, zmanjšamo zalogaje, da je ni treba trgati z. močnimi ter velikimi zobmi, da si jo zmehčamo na ognju na ta ali drugi način. Zobje so se lahko zmanjšali, lice je dobilo drugo obliko. V zvezi z vsem tem. od pokončne hoje dalje, se je lahko večala možganska shramba, razmerje med obraznim in možganskim delom lobanje je postalo za slednjega ugodnejše: možgani so se, lahko bohotno razvili. Vse to je že «videl» stari Lamark približno pred sto petdesetimi leti četudi ni imel še nobenega dokaza za to. Sele po polnih sto letih od tedai smo dobili pozitivne dokaze, ki potrjujejo staro hipotezo, da se je moral prvotni človek prej postaviti na noge, preden so se mogli razviti njegovi možgani. Toda prav gotovo bi brez fantazije ter intuicije ne mogel nihče ustvariti znanstvenih hipotez in teorij. Zlasti hipoteze Pa so ?.a razvoj znanosti zelo važne.
Nos je- ostal značilna štrlina v zmanjšanem človeškem obrazu. To nam dokazuje tudi okostje neandertalca, ki gotovo ni imel opičjega, v licu tako rekoč izgubljenega nosu. Toda kakšna je' bila nosna konica, kakšne nozdrvi Tu pa pomaga le znanje in seveda utemeljena fantazija. In isto velja za ustnice ter za uhlje. Videz »človeškosti* se lahko poveča z «visokim» čelom, če pomaknemo mejo lasišča zelo visoko. Podobno se zmanjša vtis manjkajočega obradka. če dodamo neandertalcu ali pite-
crangutan. Antropolog Con si je dovolil šalo, da je upodobil neandertalca kot modernega človeka s klobukom in kravato. In če pogledamo to njegovo rekonstrukcijo človeka iz pradavnine, nam takoj pride na misel to, da srečamo v navadnem življenju mnogo takih ((neandertalcev«. Vse rekonstrukcije, v kolikor gre tudi za povsem utemeljene poizkuse, gre do neke mere za plod fantazije. In vendar se skoraj vsak
razred. To je bilo na primer ob revolucionarnem valu leta 1918 do 1920, pri obračunu z Orjuno v Trbovljah leta 1924. pri celjskem zletu «Svobode» leta 1935. pri stavkovnem valu v Sloveniji leta 1936 itd. in predvsem v zadnji vojni in v delu. ki ga je naš delavski raz. red opravil po vojni, in vsak izmed teh dogodkov je bil nekaj nepopisno velikega in veličastnega, nekaj kar je odjeknilo tudi daleš preko meja do. movine. Vsak izmed teh dogodkov je bil uspeh, ki ga je zmožen samo delavski razred in ki je obenem tudi njega samega dvignil više. Dogodek, ki ga mirne duše lahko primer.iamff s slavnimi nastopi delavskega j kantropu ali celo avstralopite-razreda pri nas, .i" hi' nedvom. J ku brado. In vemo. da je zelo no tudi zlet »Svobode« v Tr- j mogoče, da je brado imel, saj bovljah.	1	jo ima še marsikateri stari
Takšen bi bil nneanderta.ec«* v sedanji obleki. Ameriški antropolog C. ST. C con »s je uvidel« takega, toda pogosto ga tudi v današnji dobi srečamo, ie da ni iineandertalecK ampak človek atomske dobe.
tovrstni znanstvenik ukvarja s temi problemi. In kakor srečamo pogosto rekonstrukcijo živali, ki danes ne živijo več m si s temi rekonstrukcijami prikličemo nekako sliko 'tedanje dobe, tako si tudi s temi rekonstrukcijami človeka ponazorimo tedanjega našega prednika.
Avstralopitek je imel na ur. še prav nizek nos, velik obraz v primeri z možganskim delom lobanje in je bil — p0 lobanji sodeč — še prav opičji. Napačno bi bilo torej pri rekonstrukciji napraviti mu visoko nosno konico in močne ustnice, ker je verjetno imel le tenke ustnice in nizek ter širok nos. Uhlje pa mu lahk.. damo kakršne hočemo, ker se o teh ne'da niti malo sklepati. Tudi lega glave na rekonstrukciji ni brez vpliva na vtis. Ce jo nagnemo bolj navzdol ali naprej, lahko povečam0 vtis ((človeškosti«, če pa jo pomak-nemo boli nazaj, povečamo vtis (topičjosti«. Zato je najbolj pravilno, da se držimo mednarodna vodoravnice od spodnjega roba leve očnice do zgornjega roba obeh ušesnih vhodov.
So še druge vrste rekonstrukcij, ki olajšujejo gledalcu v muzeju ali čitatelju predstavo o razvoju naših prednikov. E. Haeckel <1834.—1919) se je odlikoval s fantazijo. Toda za zmago razvojnega nauka in še posebej za njegovo raztegnitev
na človeka ima Haeckel ne-venljive zasluge; zasluge, ki so u.!?m|^ene. v znanju in fantaziji. Haeckel je namreč v svoji naravnost umetniški bistro-vidnosti opisal tedaj še manjkajoči in neznani vezni člen med opico in človekom, mu dal ime Pithecanthropus (ali Alalus — ne govoreči) in na povedal tudi, da bomo svbie prednike verjetno odkopali "v terciarnih plasteh Južne Afrike ali Južne Azije. To je bilo
v šestdesetih letih pireteklega stoletja. Kaj se je zgodilo?
Kakšnih dvajset let nato je oopotoval E. Dubois na Sund-ske otoke in 1891 odkril na Ja-
vi — prtekantropa, ki se je po vseh nadaljnih najdbah ujemal Pre^’ * Haecklovim opisom. In od 1925 dalje so bile v Južni Atriki odkrite Australopithe-cinae, ki še bolj ustrezajo Haecklovi napovedani vmesni stopnji. Po majhni možganski prostornini upravičeno lahko sklepamo, da še niso govorile; gotovo so pa že hodile pokonci! Kar zadeva napoved geološke dobe, so Australopithecinae prav verjetno iz konca terciara; medtem ko so se pitekantrrtpi izkazali za mlajše.
Iz zgoraj navedenih razlogov torej rekonstrukcij ne smemo zanemarjati in omalovaževati, moramo pa seveda biti pri‘presoji kritični. Pri izdelavi rekonstrukcij često ppmaaaio umetniki; vendar morajo delati ped nadzorstvom strokovnjaka. .Sicer lahko nastanejo zeio romantične idile, ki pa vendar ne morejo biti verne. To velja zlasti o mnogih slikah,, ki skušajo rekonstruirati tudi življenje naših prednikov in izumriih .?o-rodnikov. Strokovnjak bo tu umetniku pomagal s svojim konkretnim znanjem. Marsikdo si predstavlja' naše'Prednike kol Adama in Evo v raju. Na Urj predstavi je verjetno resnično srrno to, da sta bila — brez obleke. O raju pa, s krotkimi zvermi, krasnimi metulji, _ prijetnim soncem itd. ni govora. Zveri so bile prav tako nevarne, oziroma mnogo bolj nevarne kakor danes; in polea metuljev ne smemo pozabiti uši in drugih ((priljudnih« živalic: in poleg sonca ne dežja in mj-a-zt. Bivanje v vedno vlažnih in hladnih jamah, ki je, vsaj za čaj poledenitev dokazano, je zapustilo celo na okostjih sledove revmatizma: saj so še jamski medvedi poznali to nadlogo! Naši predniki tudi niso stari umirali: najstarejši neandertalec na pr. je bil okoli petdeset let star, vsi drugi so poginili, brez dvoma često nenaravne smrti, v dobi tridesetih let ali še mlajši. Zato so torej slike, ki predstavljajo na pr. namišljeni «Raj« ali (tZlati vek« s krasnimi telesi sodobnih oblik, lahko velike umetniške vrednosti, toda ne morejo zafjostiti zahtevam po znanstveni verjetnosti.
-
11	1“ l i P	Vremenska napoved za danes
11 f\r A/l J"	Predvideva pretežno lepo vre-
flVLlVlL	me 2 možnostjo prehodnih po-
obladitev. -— Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 25.2 stopinj, najnižja pa 17.2 stopinj.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
liiiiil lili)
27. AVGUSTA 1952
flisfls	«!«!•»	tMi	m-m
111!!!	iiiiiiil	silil	..liiiiiiL’
==niK!j UH::::! "UšHšii
iiiiijiHiujjjiiiiijii ijjij.
. ' ' . . 1 ..
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.20:
Od Triglava do Jadrana. 21.00:
Koncert Komornega zbora iz	.	^
Trsta. — Trst II.: 13.00: Solvenski motLV;Trf i; Čajkovski:	Simfonija	št.	6	v	e-molu.	*	__
20.30:	«Obljubljena	dežela«,	igra	v; 4 aej.
Slovenila: 12.00: Stevan Hristič: IX. suita iz «Ohridska legenda)). 19.10: Partizanske pe»“'
NAJZANIMIVEJŽI DVOBOl ŠAHOVSKE OLIMPIADE
lUGOSLHVIin-ZSSR 2-2
Po zadnjito prekinjenih par- ki bi predstavljala največji do- I v}etskih društev, tijah je stanje dvoboja Ju*o-1 sedanji uspeh in afirmacijo Službeni list
'K
F I \
slavi ja - Amerika 2:2. Milič je | jugoslovanskega šaha. dane* popoldne premagal A meri kanca Bisguierja.
Madžarska - Zaipadna Nemčija 2:2.
VI. kolo: ZSSR - Jugoslavija 2:2	(Gligorič - Keres remi,
Habar - Smislov 6:1, Trifunovič * Geiler 1:0, Pirc - Bole-slavski remi).
ZDA - Za patina Nemčija 2,S:
6:5 (1); Finska - Argentina, vse štiri partije prekinjene.
Stanje: Jugoslavija 14; Amerika 13 (1); Madžarska 13 ZSSR 11; CSR 10; Švedska 9;
Finska in Argentina 7 (4); Za padna Nemčija 7 (1). Danes je bila prosta CSR.
Neodločen rezultat proti Sovjetski zvezi je Jugosteviji odprl pot do prvega mesta. Verjetno bo o tem bolj umestno razpravljati Jutri, po končanem dvoboju proti CSR. To bo najtežja preizkušnja, kar jih je *e ostalo Jugoslaviji. V zadnjem kolu bo igrala reprezentanca FLRJ proti Finski.
Borb« za prvenstvo bo ogorčena. Za zlato medaljo se borijo Jugoslavija ZDA, Madžarska m ZSSR. Samse vse četvo-rica » približno izenačene, nekaj več možnosti imajo edino Jugoslovani.
Z današnjim uspehom Je Ju-Rnstavija za korak bližje svetlečimi cilju - olimpijski zmagi,
LAHKA ATLETIKA
Dobri rezultati
na prvenstvu SZ
MOSKVA 26. — V prvem dnevu sovjetskega lahkoatletskega prvenstva so tekmovalci dosegli kljub slabemu in deževnemu vremenu nekatere Izvrstne rezultate. Tekmujejo na stadionu Korov v Leningradu, ki lahko sprejme sto tisoč gledalcev.
Tehnični rezultati: kopje: Zu-bolenko 72.26 m; 110 m ovire: Litujev 14.8; 100 m: Suharev 10.7; 800 m: Ceugon 1:50.4 (sovjetski rekord); skok v višino: Portnov 190 cm.
Zenske: skok v daljino: Li-tujeva 598 cm; disk: Romaško-va 51.78.
Na prvenstvu nastopi 800 tekmovalcev vseh vodilnih so-
sovjetskega športnega komiteja je objavil prvi del lestvic sovjetske lahke atletike, v katerih so obseženi vsi najboljši rezultati, doseženi do 20. avgusta 1952. Najvidnejši teh rezultatov: 5.000 m: Kazancev, 14:08.0; skok ob palici: Denisenko 442 cm; troskok: Cičerbakov 15.98; korpje: Cerbakov 73.01; kladivo: Red kine 58.26; krogla:	Federov
16.80. — 2enske: skok v višino: Cudina 166 cm; disk: Roma-škova 53.61; kopje:	Zifbina
53.35; krogla: 2ibina 15.28.
Svetovno prvenstvo
v odbojki
MOSKVA, 26.	—	Rezultati
svetovnega prvenstva y odbojki:
Moški: Indija - Finska 3:0; Poljska - Libanon 3:0.
Zenske: Bolgarska - Romunija 3:1; Madžarska - Indija 3:0; Rusija - Francija 3:0.
Svetozar Gligorič je dosegel proti neslužbeno najboljšem igralcu sveta velemojstrski
V PARIZU SE JE ZAČELO KOLESARSKO PRVENSTVO SVETA NA DIRKALIŠČU
Petrovič in Poredski izločena
PARIZ, 26. — V «Parc des t urah sta v zasledovalni dirki
Princes« v Parizu se je začelo I diletantov nastopila tudi Jugo-
danes dirkališčno svetovno prvenstvo kolesarjev. Nastopajo profesionalci in diletanti s celega sveta. Za diletante predstavlja to svetovno prvenstvo priložnost za maščevanje porazov na olimpiadi. Profesionalci pa imajo na svojem področju olajšano nalogo ker manjkata dva največja dirkača sedanjosti, Fausto Coppi in Hugo Ko-blet. Danes zvečer so se začele dirke v vožnji za motorjem, medtem ko so vse popoldne nastopali diletanti v izločilnih tekmovanjih V zasledovanju.
Organizacija prvenstva je bila sioer dodeljena Luksemburgu, a so morali dirkališčno prvenstvo zaradi pomanjkanja primernega velodroma prenesti v Pariz. «Parc des Princes« je razkošno okrašen z zastavami vseh sodelujočih držav. Vreme js lepo, temperatura idealna. Organizacija pa je zelo slaba in dvobojem sledi samo 500 gledalcev.
V zgodnjih popoldanskih
Slovana Poredski in Petrovič. Oba sta bila izločena v prvem dvoboju. Poredskega je porazil Belgijec Raymond v času 5:29.4 (čas Poredskega 5:46.4), medtem ko je Petroviča izločil svetovni prvak Italijan Mimo De Rossi. Tega dvoboja fciso dokončali, ker je Italijan dohitel svojega nasprotnika po 2180 m in je torej bilo nepotrebno nadaljevati do konca (10 krogov, skupno 4.090 metrov).
Za nadaljnje tekmovanje se plasirali:	Raymond, An-
drieux, Campana, Van Haus-den, Vitre, Glorieux, Schliebe-ner, Bentley, Newton, Winner, Joergenssen, Wreeswijk, Prior in Kayserd.
Prvo kolo so uspešno prestali naslednji profesionalci dirkači:	Bevilacqua (Italija),
Glorieux (Belgija), Nieisen (Danska), Gillen (Luksemburg), Rioland (Francija), Mat-teoli (Francija), Van Est (Holandska) Patterson (Avstralija).
ZADNJA
Bombnik ,.Camberra"
dvakrat čez Ocean
Slovenski zastopnik Vasja Pirc je s sigurno igro remiziral z Boleslavkim.
Dr. Trifunovič je porazil Gal-terja in s tem izbrisal slab Start na začetku olimpiade.
LONDON, 26,	—	Angleški
bombnik na reakcijski pogon tipa <fCamberra» je danes preletel Atlantski ocean tja in na. zaj. Letalo je startalo na letališču Aldergrove (Severna Irska), pristalo na letališču Gan. der (Nova Zemlja), naložilo gorivo in se ponovno vrnilo v Aldergrove po desetih urah in 5 minutah. V zraku pa je bilo samo osem ur. Razdalja med obema letališčema znaša 3330 kilometrov.
Letalo «Camberra» je prispelo na letališče Gander ob 11,12 (po našem času) po preletu, ki je trajal 4 ure in 38 minut, in je letelo s povpreč. no brzino 719 km na uro. Zaradi močnega nasprotnega vetra letalo ni porušilo starega rekorda, ki ga je lani s časom 4 ure in 18 minut postavilo le. talo istega tipa.
Po postanku, ki je bil potreben za nalaganje goriva in za popravilo ultrakratkovalovne radijske postaje, ki se je med poletom pokvarila, Se je letalo ponovno vzdignilo ob 13,10 in prispelo v Aldergrove ob 16,36; veter je na povratku pihal od zadaj in letalo je porabilo za prelet samo 3 ure 26 minut; letelo je torej s povprečno brzi. no 969 km na uro in znatno prekosilo prejšnji rekord.
Letalo «Camberra» Je konstruirala tovarna «English E-lectrico, gradijo ga pa tudi v številnih drugih angleških letalskih tovarnah. V licenci gradijo letalo tudi v ZDA, največ v tovarni «Glenn Martin v Bal. timoru.
«Camberra» je ie vedno na seznamu letal, katerih karakteristike so tajne: vedo pa, da dosega brzino okoli 1000 km na uro. Letalo je opremljeno z dvema reakcijskima motorjema «Avon» tovarne «Rolls Roy-ce» in ima posadko treh mož v hermetično zaprti kabini, kjer posebni aparati vzdržujejo normalni zračni pritisk tudi v največjih višinah. Današnji po. let je letalo opravilo na višini nad 12.000 metrov
Egiptovska vojska nadaljuje preiskave po Farukovih palačah
Skrivne blagajne v palači Monteza doslej še niso mogli odpreti; na pomoč bodo poklicali strokovnjake iz vse Evrope - Sto Farukovih oblek v palači Ras El Tin • Faruk je čital pornografske knjige ali pa strokovno literaturo o zlatu in diamantih
KAIRO, 26. — Egiptovska
vojska je danes nadaljevala z odpiranjem kraljevskih palač iri z raziskovanjem Farukove-ga raMipnega in očitno nič kaj moralnega življenja.
Danes s» odprli vrata v naj. starejšo egiptovsko kraljevsko palačo Ras El Tin v Aleksandriji, kjer se je Faruk mudil, ko ga je dohitel izgon. Palačo, ki ima dve nadstropji in je bolj podobna trdnjavi, je zgradil Mohamed Ali paša, usta-novitej egiptovske kraljevske dinastij* v začetku XIX. stoletja. Doslej so že trije kralji iz te dinastije morali oditi v izgnanstvo — Ismail (ta je pro dal in zastavil skoraj ves Egipt), Abas in Faruk.
Glavni del palače Ras El Tin sestavlja harem, v katerem je bila tudi spalnica bivše kraljice Nariman. V tej sobi so našteli 69 kosov pohištva, vse v stilu Ludvika XV. V toaletni sobici so našli bogato zbirko francoskih dišav in kozmetičnih sredstev Na obešalniku je še visela bela halja bivše kraljice Nariman, na tleh pa je ležala kopalna oblekea, kar kaže. da se je bivša kraljica še na hitro okopala, predrto je odšla iz Egipta. V bližini je bila sprejemnica s slikami golih žensk na konjih. V neki sobi so našli del Farukove garderobe — več kot sto uni. form in oblek iz raznih vrst blaga, natrpanih kot v kakšni manufakturni trgovini.
V palači je bila tudi majhno zasebno gledališče s skrito ložo, iz katere je bivša kraljica Nazli. Farukova mati, opazovala predstave, ne da bi jo vi-dieli, kot zahtevajo mohamedanski predpisi.
V palači Motnfceza, ki so jo odprli včeraj, ' so našli tudi tajno blagajno, ki jo doslej še niso znali odpreti. Poročajo, i
da bodo verjetno poklicali iz vse Evrope strokovnjake za odpiranje blagajn. V spalnici so našli tudi majhen revolver Browming ki ga je imel Faruk vedno pod blazino. V Faruke vi spalnici je bilo tudi precej knjig; vse so pornografske vsebine, razen nekaterih, ki govorijo o zlatu in draguljih. V glavni obedr.ici te palače, ki je zelo razkošno opremljena, je v času svoje in Farukove star* slave obedoval tudi bivši italijanski kralj Viktor E-manuel III.
V kratkem bodo najbrž odprli tudi palačo Abdin v Kai. ru, vendar menijo, da ne bo v njo pripuščeno občinstvo, ker uporablja del te palače zdaj začasni regentski svet. V palači Abdin je mnogo dragocenosti, med njimi, velika knjižnica, ki ima na tisoče dragocenih arabskih knjig, in umetni, ne. katerih vrednost gre na milijone funtov šterlingov.
V dobro obveščenih egiptovskih' krogih menijo, da bi morali epuracijski odbori, ki jih je postavila vlada, končati svoje delo do 25. oktobra. V istih krogih trdijo, da bo ministrski predsednik Ali Maher odredil reorganizacijo političnih strank s posebnimi zakoni, če stran, ke ne bodo čimprej izvedle no. traniega čiščenja, kot je zahteval Nagib.
Precej se govori tudi o reformi ustave. List «A1 Ahram» pravi, da odbor izvedencev že izdeiuje načrt nove ustave, ki da bo predložena v odobritev ljudskemu referendumu. Predlagati nameravajo tudi spremembo volilnega zakona.
O agrarni reformi menijo, da bi se razlaščanje zemlje utegnilo začeti v oktobru in-trajati približno leto dni. Raz-deljevanje zemlje felahom p« bi sg začelo v oktobru leta
1953 in bi bilo končano v petih letih. Najprej bodo razdelili zemljišča, ki pripadajo Faruku ali sploh kraljevski družini.
Pokopan
leto dni po smrti
Po odloku preture v Gatan-
zaru je bilo truplo egiptovskega generala leto dni pod sodnim sekvesstrom
CATANZARO, 26. — Po za ključku nenavadnega sodnega spora je bilo po več kot letu dni po smrti na pokopališču v Catanzaru pokopano truplo bivšega egitovskega generala Mehmeda Serifa paše, ki je u mrl lani v Catanzaru, kjer sta. nuje njegova hčerka, poročena z Italijanom. Pogrebu v Italiji so se uprli sorodniki generala, ki stanujejo v Egiptu in ki so zahtevali, da naj truplo prepeljejo v rodno deželo. Truplo generala Mehmeda Serifa je bilo zaradi tega pod sodnim sekvestrom, in šele danes je o-krajni sodnik v Catanzaru v skladu z določili generalovega testamenta odredil, da se lahko truplo pokoplje na krajevnem pokopališču.
Bilanca nesreče
pri Trepaniju
RIM, 26. — O letalski nesreči v morju blizu mesta Trapa-ni poroča italijansko ministrstvo za trgovsko mornarico, da so od 51 potnikov angleškega letala «Hermes» rešili 45, trije so utonili, tri pa pogrešajo in po vseh znakih sodeč niso več živi. Od 6 članov posadke se jih je pet rešilo, «hostess» pa je utonila.
Trudapolno življenje
ameriške „Miss"
Od poljuba podpredsednika Barle teya in sprejema pri papežu do ženitnih ponudb in podarjenega ovna
NEW YORK, 26. — Ameriška revija «Look» objavlja čla. nek, ki ga je napisala (vsaj trdijo tako) «miss» Amerika ’51. Jolanda Betbeze, ki opisuje enoletno življenje <aniss» Jolanda pravi, da je v enem letu svojega «kraljevanja» dobila 50.000 dolarjev in 163 ženitnih ponudb. Poleg tega je dobila 9000 dolarjev kot študijske štipendije in za povračilo stro. Škov in nov avtomobil.
Miss Betbeze trdi, da ni pustila, da bi jo po izvolitvi fotografirali v kopalni obleki ker da «ženske niso umetniška delaš, in da je vsem tistim, ki so ji pismeno ponujali ženitev odgovarjala, naj «se dajo pregledati od psihiatra«.
Se nekaj «važnih» podrobnosti iz življenja ameriške «miss»; podpredsednik ZDA Allan Barkley jo je poljubil na usta, čeprav mu je «ponudila samo lice* (seveda, Barkley ima že 78 let...), sedem senatorjev pa jo je poljubilo na li. ce, čeprav jih «za to ni prosila*.
V tem letu je Jolanda Betbeze precej potovala — vsega skupaj nekako 100.000 km — in si ogledala Francijo, Bermude, Mehiko, Italijo in vseh 48 držav severnoameriške zveze.’ Simbo. lično so ji izročili ključe 73 ameriških mest Sodelovala je pri 191 televizijskih in radijskih oddajah in imela 120 «pre-davanj» po srednjih in višjih šolah; povsod so jo baje spra-evali, s katerim letom je začela kaditi. Sprejel jo je papež, ponudili so ji, naj sodeluje pri snemanju nekega filma o Tarzanu in v dar je dobila 120 kg težkega ovna.
NOVI DELHI, 20. — Velike poplave, ki so jih povzročili hudi nalivi zadnjih dni in ki so že prisilile več tisoč prebivalcev raznih vasi, da so zapustili svoje domove, so danes dosegle Novi Delhi, kjer je voda porušila 15 hiš Žrtev doslej ni bilo, toda središče mesta je podobno Benetkam.
Nogometni program:
JUGOSLOVANSKA LIGA:
I. KOLO:
Dinamo - Vardar, Zagreb . Lokomotiva, P.artizan . Vojvodina, BSK - Hajduk, Spartak - Sarajevo, Velej - Crvena zvezda.
II. KQLO:
Vardar . Crvena zvezda, Sarajevo _ Velel, Hajduk - Spartak, Vojvodina - BSK, Partizan-Lokomotiva, Dinamo - Zagreb.
III. KOLO;
Zagreb - Vardar, Partizan-Dinamo, Lokomotiva - BSK, Spartak - Vojvodino, Velež . Hajduk, Crvena zvezda-Sarajevo.
IV. KOLO:
Vardar - Sarajevo, Hajduk - Crvena zvezda, Vojvodina . Velež, Lokomotiva . Spartak, BSK - Dinamo, Zagreb - Partizan.
V. KQLO:
Partizan - Vardar, Spartak - Dinamo, Zagreb „ BSK, Velež -Lokomotiva, Crvena zvezda-Vojvodina, Sarajevo-Hajduk.
VI. KOLO:
Vardar - Hajduk, Vojvodina - Sarajevo, Crvena zvezda . Loko. motiva, Dinamo - Velež, Zagreb - Spartak, Partizan - BSK.
VII. KOLO:
BSK - Vardar, Spartak m Partizan, Velež . Zagreb, Dinamo 1 Crvena zvezdat Sarajevo -Lokomotiva, Hajduk-Vojvodina
V I I L KOLO Vardar . Vojvodina, Lokomotiva - Hajduk, Sarajevo - Dinamo, Zagreb . Crvena zvezda, Partizan - Velež, BSK - Spartak.
IX. KOLO:
Spartak . Vardar, Velež - BSK, Crvena zvezda - Partizan, Za. greb • Sarajevo, Hajduk - Dinamo, Vojvodina-Lokomotiva.
X. KOLO:
Vardar - Lokomotiva, Dinamo-Vojvodina, Zagreb - Hajduk, Partizan - Sarajevo, BSK-Crvena zvezda, Spartak . Velež.
XI. KOLO:
Velež - Vardar, Crvena zvezda - Spartak, Sarajevo - BSK, Voj. vodina - Zagreb, Lokomotiva - Dinamo, Hajduk - Partizan, * * *
ZAČETEK 31. AVGUSTA
ITALIJANSKA LIGA:
I. KOLO:
Bologna - Pro Patria, Como Internazionale Fiorentina Spal, Lazio _ Udinese, Milan . Novara, Napoli . Atalanta, Palermo - Juventus, Torino - Sampdoria, Triestina-Roma.
II. KOLO:
Internazionale . Atalanta, Juventus - Bologna, Novara . Lazio, Palermo - Milan, Pro Patria - Triestina, Roma - FiorentL na, Sampdoria . Napoli, Spal - Como, Udinese - Torino.
III. KOLO:
Atalanta . Juventus, Bologna Roma, Como - Palermo, Fio. rentina - Novara, Lazio -Pro Patria, Milan - Spal, Napoli . Udinese, Torino-Internazionale, Triestina - Sam p,
» * *
ZAČETEK 14. SEPTEMBRA
KI NO
V	0
Excelsior. 16.30: tija», J. Stewart _M,	p
Nazionale. 16.30: «K»rne« ijenja«, Ch. Boyer. Fenice. 16.30:	«Beznto, -
16.30:	ufjfl*
», M.
____________-no.	16.00:
jltev*. J. Waytve, G. ^
 1 rr ffDVa ****
Astra Roia.n l 7.0°:
ca». R. Conte, A. „
ca» K.	-moh
Alabarda. 16.00: ščevanje«, M.
Armonia. 15,30: aZdruz®1 SčevanjuR.	_
Aurora. 16.30: skupno«, G. Kelly » Ariston. 16.00: «Pri« noj», H. Lamar, Garibaldi. 15.00: mesto«, A. Fabrizi, Ideale. 16.30: mec», J. GrawforA R f Impero. 15.45: «Sar®s»' vanje«, W. Chiari. j Italia. 16.30: «KraIjica ^ Viale. 16.00: «Pustolo« j* Juana«, C. DupoisJ1/ Kino ob morju. 16.00: koža«, M. CVHara.
Moderno. 16.00:
Savona. 16.00: «2iV» Vittorio Veneto. I6'1’’ #■ sro>, G. Rogers J. ^rt * Azzurro. 16.00: solino«, A. Nazzan. „«» Belvedere. 16.00: «Ne * (# menoj«, M. SuUivaft V Marconi. 16.30: «ZW2<*V^ Massimo. 16.00: ženim*, G. Grant, f 1 Novo cine. 16.00:
Seno«, H. Boga rt. yjr? Odeon. 16.00: «Pirat‘ r Radio. 16,00: »Gosp«*"
POLETNI KlNJ,
Arena dei flori. 194Si-I|	.
predsodek«, G. GaX' Garibaldi. 21.00: mesto«, A. Fabrizi^' Ginnastica. 19.45:
Glas v \ i Rojan. 19.30:
septembru«, Joart ^
Sv. Ivan. 20.00: «Ter|,r,’
RAPI6
co*E Tu«
254,6 ra ali 11 jjj SREDA, 27. »v*UtW .
13.45 0* , Do® ,,
do
KOLESARSKA DIRKA PO BRITANIJI ROJENA POD NESREČNO ZVEZDO
j«
hrane
razlog odstopa Francozov in Italijanov
ABERY STWITH, 26. — Francoski in italijanski kolesarji so odstopili pred startom za peto etapo kolesarske dirke po Veliki Britaniji, ki pelje iz Abe-ryswitha v Blackpool. Vzrok odstopa ni znan, vendar menijo. da je glavni krivec nezadostna hrana. Neki francoski vozač je izjavil: «Ne moremo nadaljevati brez močne in redilne hrane, zrezkov in podobnega, v tako težkem tekmovanju«. V Angliji namreč primanjkuje mesa in kolesarji niso izvzeti v tej stiski.
Argentinci vabijo
latinske nogometaše
BUENOS AIRES, 26. — Ar-gentinska nogometna zveza je pooblastila svojega zastopnika v Evropi, da sklene sporazum s šapnsko, portugalsko in italijansko nogometno reprezentanco za nastop v Argentini. Gostovanje naj bi bilo prihodnje leto.
NOV SVETOVNI REKORD V LAHKI ATLETIKI
Gaston Reiff 2 milji v času
8:40.4
PARIZ, 26, — Na velikem lahkoatletskem tekmovanju, na katerem so nastopili tudi tekači z Jamajke, je Belgijec Gaston Reifl postavil nov svetovni rekord v teku na 2 milji. Dosegel je čas 8:40.4, prejšnji rekord pa je imel Sved Haegg s časom 8.42.8. Na istem tekmovanju je štafeta Pariza dosegla nov državni rekord na 4 x 200 metrov v času 1:26.0.
Hokej na steklu
LONDON, 26. — Kanadski trener Duke Campbell, je našel za svoje igralce hokeja na ledu idealno rešitev letnega treninga. Izposodil si je o-gromno stekleno ploščo, za igralce pa je priskrbel posebne drsalke, s katerimi lahko dosežejo na steklu isto hitrost kot na ledu. Njegov eksperiment je baje doživel uspeh.
13.30 Poročila, do danes. ' 13.50 14.20 Od Triglava hli
18.15 Mali ansarno1* y f glasbe. 18,30 Iz fLci-V
19.15 Poročila. 21.0® Jj m-ornega zbora iz TvT s<* Glasbeni portreti čes. 22.00 Glasbe za P,p vedrilo. 200 Glasba
Coppi bo ponovno	nastopil
6. septembra v Ravenni
RAVENNA, 26.	— Fausto
Coppi je brzojavil organizatorjem kolesarske dirke v Ravenni, da bo nastopil 6. septembra na tem tekmovanju po dolgotrajnem zdravljenju.	Po tem
datumu bo verjetno Coppi nadaljeval s prekinjeno aktivnostjo. V Ravenni bodo nastSpili še Bartali, Petrucci,	Minardi
in drugi.
noč. 23.30 zadnja
TRS T II* 3
306,1 m ali 980 11.30 Lahki orkestri, vsakega nekaj. l2-y .M
13.00 Slovenski motlvj-^V ek melodije-. 14,00	‘j
Glasba za Štiri k’a Plesna glasba. I8-15 v 8~/ Brahms: Koncert St. u \t o, 18.55 Čajkovski:	>•
nade opus 48. 19-15 ciaVfi ^.4* 19.45 Poročila.	20.00
ci. 20.30 Sprehodi P°
Jjahka glasba. 21.00 v Koncert št. 5. v Schubertovi biseri. 3,‘ S*? i saksofonista Ljubiv^jjiV
22.00 Čajkovski: SZ/pt' v e-molu. 22.42
23,00 Mozarti
>• Pfi
Savina. 20.30 Lahka/« Francoske pesmi.
BBC:	Avicenna.	‘“.la#8,	*/
glasba. 19.25 Operna f-ijeP* Poročila. 20.30	«Ot>U
2ela», igra v 4 dej-
S L, O V K J jA4 t
327.1 m 202,1 m	jj,£
12.00 Stevan	Hri*tli:	je«
iz baleta »Ohridska i -j m n.—x12.40 J
VIJ.
T K S T
11.00 Godalni °r*
iz
12.30 Poročila. l2-wnt glasba. 13.20 Pester,’porK^
narodnih pesmi. l4-' hka ni koncert. 18.30 ^ .M1 J 18.40 Igrajo Veseli Jugoslovanske vojne . im;
19.10 Partizanske Pff fPj račnice. 19.30 Poroč“a'j().30' |l melodije do melodija ^ A Tavčar: Vtsožka kr0&.> 21.15 Operne arije	ij
Poročila. 22.15 Lah 22.30 L. N. Skerjane- ^ na uvertura — I. sl
WWWWVWAVAVAWAVAV^A\WLVAVAVLVArAVAW/AVAVWlV.%VA,.%%W.1
Ckalleb
OJickmb
67,
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač
«Vem. da je moja dolžnost, gospod,« Je odgovori] Job, zelo vznemirjen. «Vsak mora IzvrSevatl svoje dolžnosti in jaz se po svoji najboljši vesti trudim, da bi izvrševal svoje, gospod; toda težko je Človeku, Izdati svojega gospoda, Cigar suknjič nosi in čigar kruh je, pa te je ie tak hudobnež, gospod.*
«Vi ste izvrsten Clovek.i je rekel gospod Plckwick, zelo ganjen, «izredno pošten človek.»
«Cujte, prijatu,* ga je prekinil Sam, ki je zelo nestrpljivo gledal potok solz gospoda Trotterja, «tlela ni nubenga prahu, torej zaprite brizgaunca. Nč dobrga na pride vn, prou nč.> «Sam,» Je rekel gospod Plckwick oCitaJoCe, «žal mi je, da vidim, da nimate nobenega spoštovanja pred čustvi tega mladega moža »
«Negava Austva sa sevede Drou dobra, gspud,» Je odgovoril Sam Weller; «in ker sa tku lepe in ker b blu škoda, £e b jih lzgubu, mlslm, de b bul3 sturu. Ce b Jih zapru u soje prša, kokr de Jih pstl, da udtekaja in shlapevaja u vroč vod. pusebn Ce ndsa nC prida. Souze nisa 5e nkul nubene ure navile in nubene lokumutlve pugnale. PrhodnC, k poj dete u kadluna družba, mladenC, nabasajt« soja pipa s temla premišlevajnem ln utak-
nite robec u Zep. Ni lepu, de z njim ukul vrtite, kokr de b bli vrvohodc.»
«Moj sluga Ima prav,» je pripomnil gospod Pickwick in se obrnil k Jobu, «čeprav izraža svoje mnenje nekoliko robato in morda tudi nejasno.*
«On ima zelo prav,» je rekel Job Trotter, «in ne bom se ve C ravnal po svojih občutkih.*
«Prav dobro,* je rekel gospod Plckwick; «zdaj pa mi povejte, kje je penzionat.*
«Je velika, stara, iz rdeCe opeke zgrajena hlSa tik pred mestom, gospod,* je odgovoril gospod Trotter.
«In kdaj naj se izvrši sramotni načrt?* je vprašal gospod Pickwick, «kdaj misli odpeljati deklico?*
«Nocoj, gospod.*
<tNocoj?* je vzkliknil gospod Pickwick.
«Prav današnji večer, gospod,* je potrdil gospod Trotter; «in to je tisto, kar me tako vznemirja.*
»Takoj se mora nekaj ukreniti,» je rekel gospod Pickwlck. »Takoj pojdem k dami, pod katere nadzorstvom so mlade deklice.*
«Prosim, oprostite, gospod,* se je vmešal Job. «toda to ne bo veC doseglo namena-»
«Zakaj ne?* je vprašal gospod Pickwick.
«Moj gospod je zelo prekanjen mož, gospod.*
«Vem,» je dejal gospod Pickvvick.
«in tako se je vgnezdil v srce stare dame,* Je nadaljeval Job, «da ne bo ničesar verjela, kar bi JI kdo reke) zoper njega, pa tudi če bi ji na kolenih prisegal, posebno Ce nimate dokaza, temveč samo besedo služabnika, ki ga je njegov gospod (kar bo on takoj rekel) zapodil in ga je samo maščevalnost nagnila k njegovi izpovedi.*
«Pa kaj moremo boljšega storiti?* je rekel gospod Pickwick.
«Stara dama se ne bo dala drugače prepričati,* Je odgovoril Job, «kakor Ce ga zalotimo pri dejanju samem, gospod.* «Stare mačke sa vse tku trmaste, de se z glava zaletavaj a u konfine,» je pripomnil vmes gospod Weller.
«Jaz se pa le bojim,* Je rekel gospod Pickwick, «da bo zelo težko, zalotiti ga pri dejanju.*
«Jaz bi pa mislil, gospod,* 1e odgovoril Job Trotter, «da bi se dalo to prav lahko napraviti.*
«Ampak kako?* Je vprašal gospod Pickvvick.
«To vam hoCem povedati,* je odgovoril Job. «Midva, moj gospod in jaz sva v sporazumu z obema deklama in naju bosta ob desetih skrili v kuhiinji. Ko odidejo prednica in dekleta spat, prideva midva iz kuhinje, mlada dama pa iz svoje spalnice. Poštna kočija bo pripravljena, vstopili bomo in izginili.* «No, in?* je vprašal gospod Pickwlck.
«No, mislim, gospod, Ce bi vi Čakali na vrtu za hišo, sami-—* «Sam,» ga je prekinil gospod Pickwick. «Kako — sam?* »Mislim, gospod,« je odgovoril Job. «da bi bilo stari dami seveda zelo neprijetno, če bi se tako pohujšljiva stvar odkrila pred več osebami. In tudi mlada dama. gospod — pomislite —* »Imate prav,* Je rekel gospod Plckwick, »in kažete veliko nežnočutje. Nadaljujte; imate popolnoma prav.*
«Mislim torej, če bi vi sami čakali na vrtu in bi vam Jaz točno ob pol dvanajstih odprl zadnja vrata, ki drze v vežo, bi bili vi ravno o pravem času na mestu, da bi mi pomagali preprečiti načrt hudobnega moža, ki sem se mu na žalost dal ujeti v mreže.*
Tu Je gospod Tirotter zelo žalostno vzdihnil,
«Ne žalostite se zaradi tega!* Je rekel gospod Pickwick »ko bi imel on le količkaj nežnočutja, ki odlikuje vas, dast zavzemate nizek položaj v svetu, bi jaz tudi nad njim ne obupal popolnoma.*
Job Trotter se je globoko priklonil in njegove oči s° polnile s solzami.	je>
»Ne, tacga patrona še soj ziv dan nisem vidu.’ •' / Sam. »Zares mislern, de ma meh za voda u glav. K 6	,
stiska.*	2or
«Weller,» je rekel gospod Pickvvick resno.. «J?z!lt j »Da, gspud,* je odgovoril gospod Weller.	.tfsrA
»Načrt mi ne ugaja,* je rekel gospod Pickvvick P° 5/ preudarku. «Zakaj ne bi mogel o tem obvestiti svojce* dame?*	u	t
»Ker stanujejo sto milj odtod, gospod,* Je ods°V	1
spod Trotter.
«TIe stujeja vol že spet na hrib * je rekel Sani	,
stran.	’	„0i?
»Toda kako naj pridem na vrt0* le spet za?el Pickwick.	j
»Zid Je Cisto nizek, gospod, in vas sluga vam 1,0
nOg(.-.»	yjj
«Moj sluga mi bo dvignil nogo,» Je mehanično	^
spod Pickwick. »VI boste vendar v bližini vrat, o	,,
govorili?*	Ki drj,
»Ne morete jih zgrešiti, gospod; to so edina vrata, na vrt. Samo potrkajte, ko bo ura bila, in jaz bom
»Načrt mi ne ugaja,* Je vdrugid rekel gospod «toda ker si ne morem izmisliti boljšega in ker Je « * ^ ska sreča mlade dame na prevesicl, moram pač P	»j
Pridem.*	.	,	c'°	J
In tako se Je dal gospod Pickvvick v svoji Ptd° ljubnosti spet zaplesti v pustolovščino, ki bi se Je otresel.
«Kako se imenuje hiša?* Je vprašal.
Glavni urednik BRANKO BABIC — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — UREDNIŠTVO. ULICA MONTECCHI St. 6, III nad. — Telefon Štev. VJ-MU In 94-838 — Postni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 - 12 In od 15 . 18 — Tel. 73.38 _ cene oglasov: Za vsak mm vISine v Slrlnl 1 stolpca: trgovski 60, tinanCno-upravnl 100, osmrtnice »0 lir. — Za FLRJ: za vsak mnr, Strine 1 »tolpca n vie vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski savod 7.TT. — Podruž.: Gorica Ul. S. Pelllco MI.. Tel 11-32. — Rokopisi se ne vračajo.
(Nadaljevani
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. Četrtletna »00 polletna 1700. celoletna J200 ur. red. ljud. repub. Jugoslavija! Izvod lO^nesc--Postni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst U.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega možem**" , Ljubljana TvrSeva .14 - tel 200! tekoči r>čun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7 — Izdala Založništvo tržaSkeca tiska D z° '
I0^esečn^l0ft
Ljubljani 8-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaSkeca