RODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
lO. c3.ecexnlDra 1898.
cKinleyevo poročilo.
Večja armada in uiornarnica.
|Na delavce se komaj spomni.
5oročilo predsednika pričenja se >tavljaujem, da je kljubu težaki, ktere je deželi naklonila voj-la, položaj dežele proč vi tal, trgovina in obrtnija ste se visoko povspeli, I delavci so boljše piačani nego preje, kredit naroda je izvanreden, vkup-nej borba raznih delov dežele proti skupnemu sovražniku, se je dažela sama še bolj zjedinila.
Potem je razvil vso dogodbo lo špansko-ameriškem razporu, seseda po svojih nazorih od začetka sklepa.
R a z p o r z Španijo, obširno opisuje Mc Kinley ^godbe od njegovega posled-oročila. Omenja, da je bila Kubi najbolj važno vpra-e dneva, -kako so Špancem dali iko razmere na Kubi zboljšati JTali vsta jo zatreti, ali pa se ž njimi sporazumeti. Omenja avtonomno vladi «io reformo, kteroje Španija na pritisk Amerike podelila Kubi, ali ta ni našla posluha pri prebivalstvu na deželi, ktero je med tem časom obiskala lakota ; omeni razdejanje ,,Maine" v luki I lava ne, o k te rej se je preiskovalna komisija izrekla, da je nesreči uzrok zunanja razstrelba, nastala kriza se je še jbolj poojstrila in konkres je dovolil »redseduiku potrebna sredstva za >rambo dežele. Potem omenja >ke. vikaj .smo ge v to zadeve lešavali in sicer poudarja huma-liteto in ameriške deželne koristi. Predsednik kaže na njegovo poro-lo kongresu, kteremu prepušča ^ločenje o vojni ali miru iu kliče aujemu kongresu v spomin redčijo, po kterej pristoji Kubi kiča, da ostane slobodua in ue-ki, v kterej od Španije zahte-naj sprazni Kubo in je pred-dobil pooblastilo to zahtevo [jtreba tudi z silo izpolniti in Mio slovesno ugovarja, da bi države imele namen obdržati K» za h-?.
Vojni dogodki, tem pride na vrsto pregled na le dogodke: natančni popis polja in množenje momarnic-*, anizacija signalnega oddelka, ireg* predsednik poaibno pohva-p vstopanje Devvevapred Manilo, is kakoršuega je napravilo uni-nje španske mornaruice, te prve ločilne zmage, kako je to vpliva-ua ameriško ljudstvo in na javno nenje vsega sveta. Cerverovo ro-ntično potovanje iz Španije v eriko povoljuo čisla, ravnotako vanredno delovanje ladije ,,Ore-)ttM, ktera je iz luk Pacifica pljula kolu Cap Horn in dospela na at-antiško vojno pozorišče. Omenja Hobsonovo junaški, ako tudi poue-sreč« ni poskus luko Sautiage zapreti ; izkrcanje Shaftcrjeve armade, uničenje Cerverovega brodovja. bitke pred Sautiago, prodajo tega mesta, izkrcanje in prodiranje vojnih oddelkov pod generalom Mile-som na Porto Rici — vse te dogodke brez novih podatkov navaja kro-nologično. Temu sledi enakomerno swL,,vse" glaseča zahvala vsem vod-moštvom, neglede ali so se ležili bitk, ali bo dolgčas pasli aznih taborih ; posebna zahvala vrstno poslovanje družbe rude-čega križa in se spominja dolžnosti vale Bogu, kteri je vso osodo ko previdno vodil in mu to le z olitvijo povrniti zamoremo. Ko koncem de omenil na kratko po-j&nje za mir, je prišel predsednik točko predlogov, ktere prosi, da a) preUeta kongres.
•»ji * 'M,
ft'
Kaj naj se zgodi.
Preduo se kongres odloči o novem vladnem načinu novih posestev, naj tam vlada vojaška oblast.
Na Kubi naj se kakor hitro bode otok spraznjen od Špancev, ljudstvu pomaga, da bode zamoglo oživeti obrt otoka in ustanoviti vlado, ktera naj je oslobodi in napravi neodvisno, vse to naj se zgodi pod najboljšimi načelniki kubanskega naroda. Pri tem ne sme ne strast, niti maščevanje igrati kake vloge. Dokler se ta cilj ne doseže, bode vladalo tam vojaštvo. Glede razmer z vsemi drugimi državami izvzemši Španijo, so bile najboljše. Glede mejnega prepira med Argen-tiuijo in Chili, kteri so že dal j časa trajali in spomladi pretili reBni spopadi, se je ameriškej vladi posrečilo posredovati vse razporne točke odstraniti, in našemu konzulu v Buenos Ay res se je posrečilo olajšati težave neopravičeno naložene težnje v Argentiniji bivajočej amarikauskej družbi kabelua. V zvezi sto zadevo predlaga predsed-uik vpeljati
enakomerne postavke za kabel
med vsemi civiliziranimi deželami po mednarodnej pogodbi enako kakor se je dogodilo z mednarodnim poštuim sistemom.
Poročilo se spominja tudi izra-ženja prijaznosti, ktero je vlada izročila avstrijskemu cesarju o priliki umora cesarice Ob tej priliki omenja tudi hazletousko klanje. Navaja, daje bilo tam po šerifskih morilcih usmrtenih 10, ranjenih pa 12 avstrijskih podložnikov, in da je avstrijBko-ogerska vlada zahtevala za zaostale teh žrtev odškodnino. Kljubu temu, da je pravda dokazala, da so šerif in njegovi ljudje v eili. toraj na opravičen način streljali na te delavce, je avstrijska vlada še vedno zahtevala od-škodniuo. Vendar kljubu temu upa dospeti povoljnega sporazumljenja za oba dela.
Po kratkem omenjenju naših razmer s centralno ameriškimi vladami preide na vprašanje
Nicaragua prekopa. Ker je vse dosedanje delovanje in obravnavanje zapustilo nepovoljue zadeve, naj kongres v sedaj pričetem zasedanju to zadevo reši defi-nitivno. Rekel je predsednik : ,,da je gradenje tega prekopa bolj potrebno, nego kedaj popreje, pri-klopljenje Hawaja iu razširjanje naših koristi v tihem oceanu silno zahtevajo, da naša narodna politika zahteva kontrolo prekopa, to so istine na ktere se bode kongres gotovo oziral."
Naše koristi na Kitajskem se morajo varovati nasproti poseganju evropejskih vi as ti. Z jed. države so vsled velicih posestev ob pacifiški obali v položaju, da ako potreba imenujejo komisijo, ktere naj razmere na Kitajskem študira in se izreče glede vprašanja kako bi zamogii kitajski trgi izrabiti za ameriško obrtuijo, in to komisijo je tako poučiti, da takoj tudi lahko postopa. Tudi morajo glede varstva življenj in imovine Ameri-kancev nastaniti ameriške vojne ladije v kitajskem vodovju.
Svetovna razstava v Parizu leta 1900 je za amerikansko obrtni-jo zelo velike važnosti, da predlaga predsednik v poročilu, da naj že dovoljeni kredit še najmanj za milijon dolarjev |povišali, da zamore zdatno dovoljeni prostor za Zjed. države najboljše uporabljen biti.
Omenja tudi težave, ktere pro-uzroča Nemčija uvaževanju ameri-kanskemu svinjskemu mesu in svežemu mesu in izreka upanje, da
bodemo nemško vlado prepričali, da so vse nje skrbi neopravičene, na kar je pričakovati, da jeu jajo te
težave.
S posebnim zadoščenjem se spominja prijateljskega zadržanja Anglije nasproti Zjed. državam ; potem govoril o Hawaju in potem pozival kongres, da naj ukrene take nared-be, da bodo upravičnim pričakovanjem otočanov odgovarjale.
Z Meksiko naj se sklene nova pogodba o izročitvi zločincev in predno bode ta sklenjena, naj se da vladi pooblaščen je, da v gotovih slučajih ubegle zločince tudi brez pogodbe izroča. Tudi s Peru je potreba sklenoti novo trgovsko po-pogodbo, ker pogodba sklenjena dne 31. avgusta 1887je odpovedana.
Po mednarodnej pogodbi naj se varuje zasobna imovina na morju proti vplenitvi ali razdejanju po vojujočih vladah.
Zlato naj ostane podlaga.
Poročilu o stanju prometnih sredstev doda predsednik :
Ponavljam mojo poročilo od meseca decembra 1897, da naj listine Zjed. držav, ktere so prezentirane za zmen javo v zlato tudi v zlatu izplačajo in tudi le za zlato izdajo.
Je gotovo čista dolžnost. Ako kak posestnik kake listine Zjed. držav ima raje zlato in isto tudi za listino dobi, potem naj tudi ako zahteva papirnati denar vplača zlato. To je že zaradi tega opravičeno ker morajo Zjed. države delati dolgove proti obresti, da listine (dolg brez obresti) zamenjajo za zlato.
Novo vrednostno postavo, po kterej naj se papirnati denar zagotovi in odgovarja povišanim potrebščinam obrti in trgovine, prav nujno priporoča.
Nove parobrodne črte naj vlada kolikor mogoče pospešuje ker naše nove posesti pričakujejo, da jim bodemo za njih izvoz in uvoz tudi postregli glede pre-vožnje.
Imenuje naj se komisija, da najde sredstva iu naredbe kako bi se za-mogla rumena mrzlica na Kubi zatreti.
Pomnoženje armade in mornarice.
Vsled postave od 26. aprila 1898 je bil predsednik v slučaju vojne pooblaščen stalno armado pomnožiti na 62.000 mož. Ta postava pa ui imela nobenega dodatka, po kte-rem bil predsednik pooblaščen armado za stalno zvišati. Priporočilo vojnega tajnika staluo armado zyisati na 100.000 mož, popolnoma odobruje. Pri sedanjih razmerah se mi nikakor ne vidi to število preveliko. Na vsak način naj bi bil predsednik vsak čas pooblaščen armado tako pomnožiti. Nadalje naj bi imel pravico ukazati nabirati rekrute za armado med prebivalci onih otokov, kterih uprava je že v naših rokah.
Predsednik odobruje nastopna priporočila pomorskega tajnika glede gradenja novi vojnih ladij : 1. Tri nove oklopne vojne ladije s približno 13.500 tonami prostora, s težkim oklopom, težkimi topovi in velikim prostorom za manevriranje, stroški za vsako ladijo približno «3,600.000; 2. Tri oklopne brze križarke, s prostorom za 12.000 ton, vsaka bi naj približno veljala 84,000.-000 ; 3. Tri oklopne križarke z 6000 tonami prostora, vsaka bi veljala blizo 82,150.000; 4. šest oklopuih križark z 2500 tonami prostora, stroški bi znašali za vsako blizo 81,141.200. Stroški za oboroženje teh ladij niso še vpošteti. Predsednik priporoča, da naj se začasno zopet vpelje naslov in stopnja admirala in podadmirala, in naj bi se imenovali častniki, kteri so se v vojni z Španijo posebno odlikovali.
o zato

O delavskih razmerah. P< »ročilo predsednika je bilo do-seda j kar smo navedli zelo obširno in b|i ga ne spravili na 6 strani a lista, ako bi vse navedli, je pa zanimivo s kako kratkimi l »esedami se je spomnil delavskih, razmer, zato hočemo ves stanek nave sti:
„P$pstava ptujih kontraktnih delavce* je po skušanjah dokazala, dajo Je potreba popolniti. Naredba, kteraj predpisuje boljše varstvo moruiVrjev Be priporoča, pravilna upoiaok-postave za osemuruo delo v kofrist delavcev in na podlagi mirovnega sodišča\^e priporoča, da bi na njo pozor imeli,'* .\u priporočam to tvarino skrbnemu ražitjišljevanju kongresa."
Toraj so bili delavci nazadnje omenjeni in še to po maeehov^o, da bi se le ti to dobro zapomnili.
Oficijelno slepenje.
Najbolj žalostne prikazni v našem javnem življenju se pokažejo vpopolnej nezanesl jivosti vseh ofiei-jelnih poročil o istiuali ali dogodkih, ne le pri razlaganju statistike, temveč še najbolj pri izročanju poročil. Kako so se vsi listi začudili ko je BiBmark ob svojem času odslovil slovečega statistikarja Engela. Zato ker je našel in razkril stvari, ktere niso ugajale Bismarku. Tukaj smo pa na oficijelna ponareje-vanja, ktera se že tako nesramno izvršujejo, že tako privajani, da se moramo začuditi, ako izjemoma kedaj dobimo resničua, nepretirana poročila.
Ni pa še s tem rečeno, da v obče nikdar ne dobimo oficijelnih poročil, ktera ne bi bila ponarejena;
Kaj so toraj storili naši oficijelni z nezmožnim vojnim ministrom Algerjem na čelu? Ti računajo skupno zgubo 3000 mož na skupno armado blizo 300.000 mož, od kterih jih je kakor znano, več nego četrt milijona doma ostalo, potem seveda pride ,,n ijmaujši", odstot jk kar jih je kedaj cula vojna zgodovina.
Iu s tako neiikretniin zavijanjem upajo narod premotiti o pravem položaju!
Upajo? Nismo se prav izrazil;. Bolje bi bilo reči: s tako neukr**t-nim zavijanjem slepe ?. vspQhom uevedoee in lahko verujoče ameriško ljudstvo.
0 položaju na Kii iwFlM.
V a ss\u a sej a.
P a r i z. G. < c.. E&n. - ^ p op o 1 u d n e se vršila zopet skupna seja\^irovu^ komisije. Včeraj šua t seja jeVlnla glede izida veliko važneja, nego V* jespr\a zvedel
se slednje dni pričkaii o vprašanj poslovalnega reda. Amerikanci so hoieli, da se reši najpreje vprašanje oodstopu karolinškega otoka, verski prostosti na vsem otočju in oproščen ju političnih vjetnikov. Nasprotno pa so hoteli Spanci popreje vedeti kake prednosti bi zamogii doseči zasvojo obrtnijoin trg<>vi-uo, ktere so se razvile na Kubi in na Fi'.ipinah. Zato so zahtevali Španci, da se najpreje obravnavajo tiste točke, kterih do sedaj še niso omenili. Ko so konečno Amerikanci odnehali, so Spanci predlagali, da bi njihove ladije in njihove izdelke za
co važneja, nego	V8em	eo danes č
. Obe komisiji ste	hud P^res.^Bili s.^
ričkali o vprašanjih "ifccui sunki ui sicer prvi ob ,
nasprotno, vedno ako ona poročila	-	-—
ne zanimajo stranke in ne prete	let pripustili v pristaniščih
njih koristim, takrat smemo nač ua Kubi in Porto Rici pod istimi
kakor atnerikanske ladije.
njih koristim, takrat smemo pač pričatovati resnična poročila. Ali ravno tako smemo preverjeni biti, da bi vse, kar bi javno mnenje razburilo na korist ali v kvar go-spodujočim oficijeluim krogom, bodisi v poročilih ali komentarih, ne glede na resnico, že tako napravili kakor bi se gospodom bolje dozdevalo.
Poročila raznih statističnih de-
To zahtevo so Amerikanci odločno odklonili in potem sejo odložili.
Skupna komisija se ja baje včeraj v osmih glavnih točkah zjedinila in danes jednajst manj; važnih točk deloma Bprejela, deloma odklonila. Ipati je, da bodo v teku tega tedna obravnave zaključili, ker ste obe
lavskih oddelkov, posebno iz Wash-	stranki dolgotra juega obravnavanje
ingtoua, ktere smo že imeli parkrat	že naveličani. Pravijo, da bodo
priliko pretresovati, smo videli ka-	Amerikanci sedaj, ko se je v glavnih
ko zavita so, prikrivajo istiuo in i točkah zgodila njihova volja, v manj
so resnici ravno nasprotna. V tako	važnih rečeh Spancem odnehali.
važnih oddeikih ponarejati statisti-	- 0 „ K „ , ,	, .
, . . x . .	t soboto bodo podpisali
ko ali jo drugače slikati, le na-	, ,	'
. , ~	pogodbo,
ravnost rečeno zločinstvo. Bolje	r, -T ^	. .
. . - , - *	, J.; far iz, i. dec. Danes m lulo
prav nič, nego statistiko podati	• ,	,
T - , .. . . 1	skupne seje mirovDih kom isi ], ker
v takej luči, ktera je resnici ravno ,	. . , .
o. i 4.	80 S >a»ci .še bavijo s prestavlju-
nasprotna. te tem ko takim poua-	- mu ,
. H, . 1	njem amerikanskega odgovora na
......	. .	u »-ui	ongovora na
rej eni m statistikam pritisnejo SeL»v - ,,	, , *
noxflt	,	J | njihove: predloge, glede španskih
pečat oncijelnosti, prouzroče, da .	. .
podanikov na prisvojenih otokih.
pečat oficijelnosti, prouzroče, je brezmiselno ljudstvo še bolj lahko-
mišljeno in dirja v brezdno.
Kake so statistike o pridelovanju, zaslužkih delavcev, dobro delalnej dobi, pač lahko ve vsak le količkaj misleč delavec, ali pustimo za danes to in poglejmo drugam,
XT -	.,	,	iit: ia.\ uu /jU• j
Najnovejše, relativno nedolžno: t .
. Amerikanci.
Osem glavnih členov mirovne pogodbe je že sestavljenih, ostane le še, da se komisarji zjediuijo o manj važnih točkah. Pogodbo bodo naj-brže v soboto podpisali, ker Španci ravno tako težke pričakujejo konec ne ravno zabavnih obravnav, kakor
ponarejenje najdemo v poročilu Algerja glede vojuih dogodkov. Primeroma velike zgube, ktere je imela naša armada na Kubi, manj vsled krogelj sovražnika, pač pa več vsled bolezni iu slabega preskrbovauja, so razburile naše ljudstvo kakor še vsem znano. Naša zguba je znašala skupaj mrtvih v okroglem številu 3000 mož. Neglede na Filipine moramo računati, da smo imeli pred Santiago 18.000 mož, več nego 2500 mož pa je padlo ali vsled bo-vražnih krogelj, ali umrlo vsled zadobljenih ran, ali pa na Kubi nabralo bolezen. Odstotek v tako kratke j vojni (2500 mrtvih na 18.000 udeležoikov) je gotovo grozen in ga ni kmalu najti v modernem vodstvu vojn
Senor Ojfda, tajnik španske komisije. je rekel danes: ,,Kaj ne-prijetuo je za nas, ker smo primo-rani tu ostati in se pričkati o malenkostih, ko so glavne točke določene in smo se morali odpovedati našim kolonijam. Toda naše delo bode ta teden zaključeno. O no-uovitvi trgovinske pogodbe med Španijo in Zjed. državami bodo obravnavali kakor hitro bode di-plomatična zveza med obema deže-loma zopet ustanovljena. Potem bode rešeno tudi vprašanje o ravnanju z španskimi ladijami in izdelki na Kubi in Porto Rici.
Iz osvojenih dežela. Santiago de Cuba, 7. dec. Kubauci so danes smrt Bvojega ge-
S
nerala Antonio Maceo na velikanski način obhajali. Zjutraj je bila velika parada in ,,requiem" v kade-drali, popoludne pa v gledišču velik shod, pri kterem so se častno spominjali mrtvega boritelja za prostost. V katedrali so opravljali mašo isti duhovni, kteri so pred dvema letoma na povelje španske vojne oblasti morali peti „TeDeum", ko se je zvedela smrt Macea. Velikanska množica ljudstva, ktera se je zjutraj skupa j zbrala se „j kaj dobro obnašala, tem pa so bili krivi prireditelji svečanosti, ker niso o nameravnih slavnostih amerikan-ski vojni oblasti nič naznanili. Pripetilo se je več manjših izredov, posebno'proti večeru, kt«>rejeame-rikanska posadka hitro zadušila. V gledišču je bilo'več govorov, pri kterih so proslavljaj! gen. Macea in ga v nebo povzdigovali. Špance pa preklinjevali. Amerikancev niso omenili in to je bil prvi shod, pri kterem amerikansko viado niso grajali, stavili pa so vprašanje, kdaj bodo neki Amerikanci izročili vlado Kubancem? _^Na vsem obrežju so danes čutili
trije polu
dveftv zjutraj. Ljudje s«, se v po-steljaX prebudili in plaho p« slušali podzMmfck^ bobnenje, ktero je bilo čuti, kakSr grom topov iz daljave. Prvi sunek jH.trajal p»>t sekund in bil močnejši o^ sledečih dveh.
"v t
Mirovna.pogodb a.
Pariz, 8. dec.V Danes je od 2. do 5. ure popoludne^{mela mirovna komisija skupno sejo.'VMiVočiTf obliko kakoršno naj ima mirovna pogodba, ko bode pripravljena za podpise v soboto ali pondeljek. Amerikanski komisarji o vsebini pogodbe nočejo nič omeniti. Toda splošno se misli, da obsega 14 členov nastopne vsebine:
1.	Oprostitev Kube.
2.	Odstop Porto Rice, druzih za-točno indiških otokov in otoka truam.
3 Odstop Filipin, ?a ktere plačajo Zjed. države 20 milijonov dolarjev odškodnine.
4.	Oprostitev vojnih vjetnikov in spraznenje Filipin.
5.	O predaji javnih poslopij na odstopljenih deležali.
G. Nobena stranka ne bode zahtevala druge odškodnine. ; 7. Omeni stališče, ktero bode Spancem ostalo v odstopljenih deželah.
Osmi člen dovoljuje Špancem 10 let trgovinske [»rednosti na Filipi-na h. To so glavni členi.
Deveti člen zadeva oprostitev političnih vjetnikov. V desetem členu Amerika s\-«tuje Kubi naj prevzame vsled pogodbe nastale dolžnosti.

Naše pivo.
je poskušeuo od največje pivovarske akademije v deželi Mi vemo kako se ijna variti. Zato je
SUPERIOR STOCK
PIVO najboljša pijača.
Prodaja se povsodi.
BOSCH B2EWING CO.,
MICH.
Entered as second clas matter at 'he New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„BLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by
F. 8AKSER. 109 Greenwich St. New York Citv.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, »i »» ji pol leta . . . . ,, 3.50, , „ „ č,*trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno ^dve številki
,,Glas Naroda' iu
izhaja vsako sredo
soboto.
„GLAS NARODA
(„ Voice ok the People") Will be i sued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plač? 0 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti ■>e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov Tosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite taslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City
Jeduajsti činu zadeva versko prostost ; dvanajsti konzularno oblast; triuajsti predpravice in štirinajsti priporoča odobravanje amerikau-Bkemu senatu in španski kraljici.
Spanci užaljen -i.
Madrid, S. dec. Kabinet je v današnjej seji ra/.mcjtrival pisma in brzojavke od predsednika španske mirovne komisije Montero Riosa. Kaj objaviti o tem p a mi nistri niso hotdi. Španska vlado T^vneraj^gtififliUi Montero Riosu naročiti, naj energično protestira Z'»per namežikanju predsednika Mc-Kinleva v svojem poročilu glede poraza „ Maine". Španci so zelo
užaljeni, ker so amerikanski komisarji odklonili predlog, imenovati nepristransko komisijo, ktera bi poraz vojne ladije preiskovala.
Nek poluradni napadovalec pravi: ,, Kakor brezgledni trinogi so ravnali zmagovalci z Španijo, ktera seje udaia v svojo osodo, toda obtožbe Kc K in leva pa ne more mirno prenašati, ker je prepričana o svoje j nedolžnosti. Vlada je sklenila, obravnave v Parizu zaključiti, ker ni moč predavati vprašanja druzega reda. Tukaj mislijo, da je bila molitev duhovna v amerikauskem senatu, kteri je prosil blagoslova z nebes na Španijo in njeno kraljico, bila le drzno zasmehovanje Španije."
Slabo so opravili.
S a n t i a g o, 8. dec. Spansko-amerikauska družba Juragua, je pustila pripeljati iz Ilavane nad tisoč Ga 1 legos in za prevožne stroške izdala kakih $5000. Ko so Gal-legovi nekoliko dni delali v rudnikih, so službo ostavili, ter rajši iskali dela na nasadih in cestah, kjer tudi mnogo več zaslužijo, poleg tega pa imajo veliko manj nevarno delo. V jamah dela komaj sto mož.
Navadna špekulacija.
Washington, 8. dec. Senator Kyle iz južne Dakote je rekel, da ima iz zanesljivega vira poročilo, po kterem je .Japonska ponujala $200,000.000 za Filipine. Dalje uradnih krogih prav resno mislijo nsto, otočje prodati Japonski, ali kaki drugi oblasti. Kyle sam pravi, da je nasprotnik osvojenja iu bode glasoval le za ustanovo postaje za premog.
Za BOŽIČ in NOVC LETO kaj marljivo rojaki pošiljajo novce svojim dragim v staro domovino FR SAKSER & CO. 109 Greenwich St. New York tudi v tem postreže Sioyeneem : za 100 gold, treba se-d*j dati S 10.75 in 20 centov poštnine. Tisoče dolarjev odpošljemo sedaj vsaki teden ! ^
Razne vesti.
Delavci pri snega
Da bi na cestah New Yorka od-1 pravili sneg na 25 milj daljave je podjetnik McGarry dal delo 5000 dninarjem, 2500 voznikom in ravno toliko vozovom. 9. decembra so delavce izplačali v Long Island banki.
Nezgoda v elevatorju.
V jednajstnadstropnem poslopju United „States Fire Insurance4'na William Str. v New Yorku je B. dec. opoludne padel 750 funtov težki utež iz visočine strehe na na tla dospevši elevator, v kterem je bilo osem osob. Utež je prebil streho, razbila Walter H. Grilfiuu lobanj ) in Thorn. W.Cauldwella hudo poškodovala, ostalih šest osob je bil o le malo poškodovanih. K sreči je utež padla na rob elevatorja, ko bi bila padla na sredo, bi gotovo nezgoda tirjala več Človeških žrtev. Gritlin je bil 40 let star in oženjen, toda brez otrok.
Kako s^ je nesreča pripetila še ni doguaao. Čudno je le, da niso nič naznanili uradu za stavbene zadeve, ko se vendar od mnogih stran: zagotavlja, da elevator že 14 dni ni bil v redu.
Pivovarnarji ugovarjajo.
Prav mogočni možje so zborovali 7. dec. v dvorani „Ariou Halle" v New Yorku. Bili so dobro Zf-j^uT, elegantno oblečeni ljq£jef, s težkimi zlatimi verižicah in bleščečimi dijamanty r,n prsih. Bralo se je gospod . ^ na obrazu, da niso grenko .jy/hiaiijkauj*1 v življenju nikdar poznali, nikdar a praznim želodcem prosili za delo, ali brezposelni glad-ni tavali po cestah. Dobro obilni gospodje so bili pivovarnarji, kaj bogati Ij udje, bilo jih je 250 zastopnikov pivovarske obrtnije naše dežele in kakor je nek govornik posebno poudarjal zastopniki 500mi lijonov dolarjev v pivovarnah na-lož -nega kapitala. Sešli so se zato, da bi se posvetovali, kako pivovar sko obrt tež^či vojni davek odpra viti. Bili so zastopniki vseh pivo-varskih zvez in iz vseh delov Zjed. držav, kajti pri tako domoljubnem opravilu ne I i smeli manjkati, ("udno je le, da pri obravnavi zvišanja cene pivi za niti omenili uiso, pač pa, da so zvalili vojni da vek na gostilničarje z navodilom, ga od pivcev pobirati. Konečno so sklenoli se poslužiti vseh le dos>-g lj i vili sredstev, da se vojni davek na pivo odpravi.
Velik požar.
\ to vati i Thom. Farrardsa za ,,sweaters'* v Brooklynu je 7. dec. nastal ogenj, kteri se je tako hitro širil, da so morali pozvati tri požarne brambe. Preduo se je sled njim posrečilo požar omejiti, je po gorelo dvoje dvanadstropnih poslopij in jeduonadstropna hiša. Pogorelo je več skladišč in prodajan ic ; škode je nad £25.000. Plamanješvi-gal čez nad poulično železnico in s>. morali na slednji promet za dve uri ustaviti. Tudi nasprotnih hiš, bi se bil kmalu prijel ogenj, da niso pravočasno ubranili.
Razstrelba amonijaka.
Pri aparatu za led na bolniški la-diji „Bay State'-, pri Brouklvuu se je (>. dne. opoludne pripetila raz strelba amonijaka. Mašinistu Ro bertu Twist u je o i trgalo glavo in jednajst mož je bilo več ali manj hudo poškodovanih. Twist in njegovi pomagači so snažili uparat ko se je naenkrat velika množina amonijaka razstrelila. Ladija seje hudo stresla in daleč na okrog so čutili razstrelbo. V bližini aparata poslujoče osobe so zgubile vsled amonijaka za nekaj časa vid in le s težavo našle pot na krov, kjer so jih zdravniki in strežnice sprejeli in odvedli na bližajo zdravniško la-dijo. Ker uiso vedeli, koliko osob so v ladijnem prostoru omamili amonijakovi plini, pozval je kapitan ljudi, kteri bi hoteli prostovoljno poskusiti nevarno p<«djete rešiti po nesrečence. Oglasilo se jih je več, toda izbrali so samo jedne-ga, mu privezali mokro ruto okolo obraza posebno čez oči in usta in ga po vrvi spustili v prostor, ku je še enkrat globoko segel po Bapo. Ni

trajalo dolgo prišel je skoraj o ljen s truplom Twista na krov poročal, da ni nikogar več v v prostoru. Razstrelba je raztrga' tla dotičnega prostora 15 čevljev n dolgo in 4 čevlje na široko in z\ mila nekaj debelih cevi.
Evropo prekosili.
Amerikanska železna obrt izd luje dandanes več, nego katera k druga dežela. V štirih letih se ie uaš letni pridelek surovega žele£a povišal za 5,000.000 ton, uvoz pa fee je skrčil skoraj na ničlo. Tovarnarji in trgovci Angleške in Nerji-čije prestrašeni strme na velikanski napredek Zjed. držav, kajti njihova trgovina Be jim vsaki dan vedra0 bolj iu bolj izvija iz rok.
Leta 1880 se je od tod za $ 15,00f> 000 jekla in železa izvozilo in fea 880,000.000 uvozilo, med tem ko.je v ravno minolem letu značu!la vrednost izvoza 875,000.000, uy0z pa manj nego 813,000.000. i
Nastopna lestvica kaže podc3bo velikega in vednega naraščaja. ■ Leto 1898. 1897 1896 1895 1*94 1893. 1892. 1891 1890 188
a
Izvoz	Uvoj»
870,367.527 S12,62#Wl 57,497.872 ,1-3,836.204 . . 48,670.218 .. ' 19,506.587 35,071.56?/ 25,772.136 29,943,709 20,843.576 30,159.363 29,626.539 /27,900.862 33,802.447 /T 30,736.507 41,983.626 . . 27,000.134 44,540 413 . 15,156.703 80,443.362 Angleškem se pridobitev Zmanjšuje, ker rudokopi niso več tako izdatni, niti glede množine uiti kakovosti. Tako bode šlo tudi na Nemškem, akoravno je za sedaj tam še vsako leto malo pomnoženje opazovati.
Tretjina amerikanskega izvoza je šia letos na Angleško to je 93.1C1 ton ; 41.769 ton na Nemško, 22.151 v Belgijo, 32.200 na Italijansko, 21.460 na Hollandsko, 18.822 v Canado, 11.513 na Avstrijsko in 21.620 ton v druge dežele.
Po mnenju zvedencev — tudi evropskih — se bode najbrže izvoz vsako leto povišal, kajti tukajšni rudokopi so skoraj neusahljivi. Kakovost materijala je izvrstna, pridobitev izbornejša, priprostejša in cenejša, zato bodo tudi Zjed. države kaj kmalu vladale svetovno trgovino železne obi»ti.
teh volitvah zaostane, ker imajo že več let takozvani neodvisni mestja-ni veliko besedo in izvolijo svoje kandidate. Vkljub temu je v nek-terih mestih zmagala politična stranka na pr. v Malib-nu in Fall Riveru. V Marlboro, kjer vlada veliki čevljarski štrajk je zmagal demokratski kandidat, izvolili so tudi demokratski odbor. V Quincey so istotako namesto bivšega republikanca letos izvolili demokrata. V Bostonu je zmagal republikanski kandidat za majorja, demokratskega nasprotnika. V Haverliillu je bil voljen socialdemokrat (Debsi-janec) z veliko večino glasov. Tudi v mestni odbor je bilo izvoljenih šest Debsijancev.
Razstrelba v premogokopu
S c r a n t o n, Pa., dec. V jami št. 4 Pennsylvania Coal Co. in sicer na koucu Marcv žile so včeraj popoludue zapazili ogenj. Suprin-tendent Alex Boyden iu inženir Andre Allen oba izDanmore in dva prejnogarja so se peljali v jamo, da "01 stvar preiskali. Svetilke, ktere so imeb ljudje saboj so užgale pline in huda razstrelba se je pripetila. Allena je vrgel puh 60 čevljev daleč. Takoj se je podalo rešilne« moštvo in sicer prostovoljno v jamo na kraj nesreče. Vse razun su-peritendenta so spravili srečno na svitlo, Boydena pa so našli še le dve ure pozneje. Slednji in Allen sta grozovito opečena in je zelc dvomljivo, da bi okrevala.
[zborna misel.
Washington, 8. dec. Na željo nekega volilca je predlagal da-ues senator Pettigre \v nov zakon, .teri določuje, da bi \lada prevze-zc'a promet vseh železnic Zjed. držav v svojo oskrb. Zvezna vlada nuj bi določila potniški 111 tovorni tarif, kteri nuj i i bil mnogo nižji nego Bedaj. Železnice naj bi prevažale pošto in svojim uradnikom plačevale tako plačo, da bi zamogli shajati, poleg tega pa ne dalje delati nego po osem ur na dan. Železnicam naj bi plačevali uajemšči-no na podlagi prometa kakoršen je bil 1. 1897. Kkspresno 3lužbo naj bi izročili v področje pošte in vpeljali nov tarif od daljave na pr
5 centov do 15 milj do 40milj daljave.
in 25 centov

Klobučarua pogorela.
D a n b u r v, Conu., 7. dec. Največja klobučarua v tej deželi, last John \V. Green & Co. je danes do tal jjogorela. Klobučarua je bila trinadstropno in tristo čevljev dolgo poslopje. PogGrelo je tudi nekaj manjših k tovarni spadajočih stvavb iu nekaj hiš. Vsa poslopja so bila lesena in pogorela do tal. Debel sneg je zabranil požarnej brambe, na oddaljeno pogorišče pravo časno priti. V tovarni je delalo 500 delavcev. Škodo cenijo na S 120.000, ktero pokrije 8100.000 zavarovalnine.
Divjaki na mirodvorn.
V okrajnem zaporu v Newarku sede 221etni Clifford L. Healy in trije njegovi tovariši, zatoženi, da so nagrobne spominke v mirodvoru na Belleville Ave. v Bloomfieldu razdjali. To seje pripetilo 3. maja. Na večer istega dne je bilo namreč, na imenovanem mirodvoru veliko število nagrobnih spominkov, iu med temi nekaj nad 100 let starih, porušenih in zdrobljenih. Obljubili so $1000 nagrade tistemu kdor bi ovadil zločince. Jeden zločincev se je v pijanosti bahal zločinstva in sem sebe in sokrivce izdal.
Rešeni mornarji.
Boston, 8. dec. Britiški par-nik „Vedamore" je vzel na krov 45 mož, kteri so na morju zapustili parnik ,,Londonianu, in jih izkrcal v Baltimore. Med rešenimi je drugi častnik Tippeus, drugi mašinist Graham, in četrti mašinist Avres. Kapitan Lee, drugi častniki in mornarji so vtouili. Na ladiji je bilo 70 mož in med temi 20krmil-cev živine. Prvo poročilo o zgubi Londoniaua" je priuesel ,,King Arthur" 3. dec. v Demorara ter poročal, daje videl zapuščeno ladijo na visokem morju. „Londonian" je bil vreden $350.000.
Volitve v Massachusetts.
B o s t o n, 6. dec. V 17 m« Massachusetts so se danej krajevne volitve. Političn
Lončarski trust.
East Liverpool, O., 8. dec. Danes so razglasili, da se je uresničil lončarski trust, kterega so snovali že več mesecev. Organizacija se imenuje „American Potteries Co.'k 111 se je osnovala z 20 milijonov dolarjev pod krilom zakonov države New Jersey. Od 200.000 delnic po 100 dolarjev je polovica prednostnih in polo ica navadnih. Prvim jamčijo 7 odstotkov dividen-de. Delničarji imajo čas do 1. jau. toda ta obrok se lahko podaljša, ako se do tedaj ne bodo zjt*di-nili.
Roparji bank.
W i 1 m i u g t o n, Del., 7. dec. Pri sodnijski obravnavi zoper se-natorja Kenneva, kt^ri jeobdolžen porabijenja denarja prve narodne banke v Doveru, 11a nepošten in sleparski način, je bil danes nezvesti blagajuičar \V. N. Boggs zaslišan. Izpraševan je bil o posameznostih porabe ukradenega denarja in naštel -S50.000. ktere je zgubil deloma pri konjskih dirkah.
Ne morejo dobiti rabeljna-
Norfolk, Va., 7. dec. Maršal Zjed. držav Morgan Treat, je prišel danes sem, da dovrši priprave za eksekucijo John Audersona, kteri je radi umora Mate Sanndersa k k smrti obsojen. Treat pravi, da v tem kraju ni mogel dobiti moža, kteri bi bil pri volji mu pri rabelj-skem delu pomagati, zato je brzoja-vil v Richmond po potrebno pomoč
(irozen prizor.
Norfolk, Va., 9. dec. I'ri usmrtenju John Audersona se je danes zjutraj v ječi v Nortoiku pojavil grozen prizor. Ob 3. uri G min. so obsojenca pahnili raz mostovi z vrvjo /.a vratom, vrv se je odtrgla in obsojenec padel na ka menit tlak in se na čelu pobil. Umirajočega in krvavečega so zopet vlekli nazaj, mu deli drugo vrv za vrat in ga kunečno olvsili. 1'raznovernost ljudstva je že razne stvari ugauola iu sicer: da je to pomenilo ker je Rober Hughes, sodnik, kteri je predsedoval sodbi-—-hudo zbolel: oče krvnika je pred kratkem umrl, 111 moža, kteri je vrv poskušal, je zadela kap, in še večenakih ugibalo.
Prete jim z lineanjein.
Chicago, 111., 8. dec. Eazbur-burjenost naroda nad večino mestnih odbornikov raste vedno bolj, ter „boodlerjem" kar javno pretč, da jih bodo obesili. Mestni odborniki so namreč nameravali, pouličnim železnicam zopet dati dovoljenje za petdeset let. Major Harrison je rekel danes, da je to preten^ resno, zato se tudi ne bode vmešaval v zadevo, ako bi prišlo do istinitosti. Redarstvo opazuje odbornike z skrajno marljivostjo, ker mislijo, da so podkupljeni, iu bi v potrebi imelo kake dokaze na borzi, raznih i^rah in stavah, j v rokah. V vseh klubih republi-pravil, da pri tem' kauske. kakor tudi demokratske interesovau iu ves j stranke so se vršili shodi, pri kte-je potrusii, je bil od rjh so proti podaljšanju dovoljenja
Je bil
Blagajničar Keuney ni denar kar ga banke.
Philadelphia, Pa., 7. dec. Gideon \\\ Marsh, bivši predsednik „Keystone National" bauke, se je danes pred okrajnim sodiščem krivega spoznal. Zatožbo proti njemu so vložili 1, 1891. Marsh je takrat pobegoil in se še le čez šest let vruil nazaj. Njegova izpoved ne obsega vseh obtožb zatožnega spisa, vkljub temu še zadosti ostane. kar ne bode mogel tajiti, kakor obtožile krive prisege, ker je na kriva poročila o vporabljenju denarja prisegel.
Potem je prišel William Steele na vrsto, kteri je zatožen, da je kot blagajničar Chestnut St. National bauke, izdal kriva poročila o njenem stanju.
Umor na ladiji.
Washington,!, dec. Andrew J. C ur ley iz New Yorka je danes naznanil policiji, da je krmar pobil njegovega tovariša John Myersa, s kterem sta 11a ladiji ,,Mary Wesley ' skupaj školke lovila. Morilec je truplo vrgel v morje. Zvezni komisar Rodgers, kteri nadzoruje lov školjk bode zadevo preiskoval.
Stroško za vodo in premog.
W a s h i n g t o n, 6. dec. Letno poročilo urada za zalogo mornarice pravi, da znaša ordinarij 83,996.033 in posebni ordinarj §2,537.916. Mornarica je porabila 452 551 ton premoga v vrednosti 52,122.005.28. Najtežavneje je bilo brodovje preskrbeti z dobro vodo. Nekoč so v Tompkinsville za 457.000 galon čiste vode morali plačati $2067.50.
protest'>vaii. Kakor pripovedujejo, so posameznim odbornikom ponujali od §5000 do S 10.000, da bi glasovali za podaljšanje koncesije.
Obdai enje svalčic.
Chicago, 6. dec. Davčni odbor mestnega starašiustva je skoraj jednoglasuo sklenil letni davek za prodajo svalčic od §100 zvišati na §500. Prodajalci smodk trdijo, da od 5500 prodajalcev zamore jih le 225 plačati po100 davka, nobeden pa ne, ako ga bodo zvišali.
Pod gorečim premogom.
West Superior. Wis., 7. dec. Štiri delavce, kteri so gasili požar premoga Lehigh Coal »t Coke Co. v tukajšnjem pristanišču, je zasulo tisoče ton gorečega premoga. Dva tovariša ponesrečenih delavcev sta ubežala nepoškodovana. Jednega zasutih, John Malinovskija po imenu, ho sicer rešili, toda tako hudo je poškodovan, da je njegovo okrevanje dvomljivo. Imena drugih treh niso mogli zvedeti.
Preteča lakota.
Augusta, Ga., 7. dec. Na vse južnej ,,Manufacturing Association" spadajoče tovarne za bom-baževino so danes prilepili razglase, da bodo po praznikih vse sedaj še poslujoča tovarne zaprli, ako do tedaj ne prično delati v sedaj mirno Btoječih tovarnah. Zaloge štraj-karjev so že pri koncu in že so pričeli trpeti pomanjkanje. Krajevna pomoč je usahnila, zato tudi ni verojetno, da bi se štrajk zamogel še dalje vzdržati.
Ura gosta zgorela.
Wadena, Minn., 7. dec. Ogenj je razdjal danes tukajšni ^Central hotel". Dva moža sta v plamenu zgubila življenje in do nespoznanja zg r-In. Njihova imena sta C. J. Solquist iz Soboka in Frank Austin iz Thomastowna. Mnogo oBob je bilo hudo opečenih. Plamen seje razširjal s tako hitrostjo, da so Be vsi na jednem delu gorečega po-stopja bivajoči goBtje le Bkozi okna rešiti zamogli.
Nevarna rsšitev na morjn.
San Francis o, 6. dec. Iz Honolulu se poroča, da je jadrnica „Starbuck" v Fort Blakely, Wash., z stavbenim lesom naložena in v južno Atriko namenjena, je 5. novembra na visokem morju do vode pogorela. Ogenj je nastal, na ne-zuau načiu v notranjščini ladije-Ko so mornarji videli, da ladije ij moč rešiti, podali so se v štiri rešilne čolne. Štiri dni so ostali čolni skupaj, potem pa je jeden izginol in l.ič več ga niso videli. Dvanajsti dan preobrnil se je jeden čoln, kuharje vtonil, drugi pa so se rešili v ostala čolna. Po dvajsetdnevni trudapolni in nevarni vožnji po prostem morju in ko so že osem dni imeli le pičlo hrano, dospeli so na Horkeno, nek otok sandviškega otočja.
Evropejske in drnge vesti.
Ij o n d o 11, 6. dec. Pariški ročevalec ,,Daily Telegrapha" vi: Vsled verojetnih poroči Madrida, preti Španiji revolu? in bankerot in popoln razpad dežel je videti neizogiben. Nek, z ras merami dežele dobro znan mož pravi, da ima revolucija od dno do dne bolj uglajeno pot. lies, da Karlizem vlada le v severnih pokrajinah, a o sedaj ni vladi po vsej Španiji noče nihče nič vedeti.
Pariz, <>. dec. ,,Radical" poroča zelo opresno, o izidu preiskav ovržnega sodišča, in sicer da ni Dreyfus izdajalec, kteri je prodal spise vojuega ministerstva, ampak polkovnik Henry. Henry je živel zelo razkošno, kar je opozorilo na njega, da so skrivaj preiskovali 01 kod dobiva denar, ter odkfili istinitosti iu dokazali sumljivo zve-1 zo z Esterhazyjem. Henry je izdal na leto 30.000 frankov, njegova plača pa je znašala samo 10.00(1 frankov. Skrivna preiskava je doJ guala, da je Henry dobival dent iz inozemstva po nekem posre< valcu, v kterem so iztaknili Esi hazvja.
Pariz, 6. dec. Vprašanje d žiti razstavo do 1. 1901 prav rti pretresavajo, ker vsled štra jka in go stavb na razstavnih prostorin morejo pravočasno dodelat i. P sednik Kaure je bil na razstavni prostoru in delavcem priporočal požuriti. Mislijo, da bode prej sednik lesno ostal pri tem, da razstav- otvori v določenem časil
B u d a p e š t a, 7. dec. Pri sep vladine stranke je dan^s ministri Tisza predlagal, vlado pooblastiti, da prosto z dekretom do konec 1. 1899 vlada, bodisi glede proračuna,] kakor tudi glede sporazum ljen ja,i ako te točke do 31. dec. t. 1. ne bile urejeno. Ta predlog ministra, kteri istinito daje vladi absolutna oblast, in vsled kterega postan^ parlament čisto odveč, je odobroJ valo 193 Članov. Jednajst članov je izstopilo od stranke, toda vladi-na stranka šteje 305 članov od vseh 452 poslancev.
St. Peter burg, 9. dec. Mi-nolo noč je reka Neva hkrati narasla za 9 čevljev in preplavila ves spodnji del mesta od hiše do hiše se morajo s čolni prevažati; škoda bode velika, ali ljudi ni nihče vtouil. Voda je pričela zopet vpadati.
Knjige družbe sv. Mohorja.
j
Vtorek smo prejeli štiri zabo knjig te dobre družbe in pravi nos Slovencev, razveselili smo jih in gotovo razvesele tudi naše rojake raztresene po Sirnej Ameriki. Družba je imela letos 77.131 udov, vsak ud dobi po šest knjig, toraj je razposlala širom sveta 442 786 knjig, kteri narod se more ponašati s tako številko ? Med ameriškimi Slovenci je 718 udov, letoB 37 več nego lani in upamo,
■"iu?:;;
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik: JožekAgniČ, Box 266; Podpredsednik: Georg Kotce;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105;
II.	„ Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija Agxi6, Bcx 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Pkeširn, Box 286; Josip Mantel;
vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn.
K društvu sv. Barbare štev 7, Thomas, Tucker Co., W. Va., sta pristopita: Rus Anton, Škarje Jožef. Sprejeta v Jugoslov. kat. Jeduota dne :>. dec. 1898. Društvo šteje 18 udov.
Ivan Govžp, tajnik.
Glasilo: „GLAS NARODA".
da to število še ni najvišje, temveč s«1 jih za drugo leto še več oglasi. Sedaj pa h knjigam.
1.	Zgodite sv. pisma. 5. z.ezek. Ta zvezek je prav verni s<~-drug prvimi štirim, bodisi glede oSaega, lepih čistih slik, ' leppga tiska in finega papirja. Kadar bode vsa knjiga gotova, bode ne le kras vsake knjižnice, temveč tudi vsake slovenske hiše.
2.	Veliki Katekizem ali krščanski nauk. Izvirnik potrdili vsi avstrijski škofje zbrani na Dunaju dne 9. aprila 1894. Ta katekizem jt* z>-lo roč«u in poučeu, obsega v os m inki 224 strani; v njem najde čitalec vse, kar s»' tiče vero-nauka. I laz ločna so vprašanja in odgovori, ter dodane razne molitve. Gotovo je vsem udom dobrodošel.
3.	Naš cesar. Spomenica ob ."»Oletnici njega vlade. Spisal Jožef Apich, c. kr. profesor. Krasnaje ta knjiga, že zavitek je vabljiv in navdušujoč, v veliki osmiuki obseza 2(Wi strani. Tisek je čist, črke lepe iii podobe krasne. S kratko zgodovino Ilabsburžauov prične pisatelj in potem spremlja Čitalca od rojstva cesarja dalje do današnjega dne. Vse važne treuotke lepo omenja in objednem predstavi čitalcu v sliki. V duhu vidimo naše rojake kako z veseljem bodo čitali to knjigo, vidimo i one, kteri čitati ne znajo in deca kako bodo pregledavali slike! Z jeduo besedo : Ta knjiga je prav narodna in za naš narod prikladna. Družba si je ž njo stekla zopet nov venec za svoje požrtvovalno delovanje.
4.	Po 1 j ede 1stvo. Slovenskim gospodarjem v pouk. Spisal Viljem Rohruiana, strokovni učitelj na de-želui kmetijski šoli ua Grmu, II. zvezek. Splošno poljedelstvo. Ta k ijiga je nadaljevanje lanske ter ima obilo slik. Naši poljedelci I h »de v njej našli marsikaj korist nega in podučnega.
5.	S 1 o v e u s k e večer nice za pouk in kratek čas. Ta knjižica obsega 12> stran i in obsega: živo-topis dr. Jožef Muršeca, dvoje pe-ae«, tri povesti in narodno pripovedko. Kaj čudna nam se vidi po-velt: Strašen božični večer, o linča-n u Matija Žagarja v Ameriki zaradi tatvine, v«« povnat je naperjena proti izseljevanju Slovencev v Ameriko. Seveda ničpritla ljudi ne potrebujemo tukaj, marljivi in šte-
1 dujoči delavci si pa v t^h časih že kaj naredč; brez napora pa v tej deželi ni dolarjev, ne belega kruha, ne mesa, za delavce vsaj ne.
6.	Koledar za navadno leto 1898. Poleg navadnega koledarja, imenika, sejmov najde čitalec marsikaj zanimivega, koristnega in poučnega v Koledarju. Zelo poučen je spis »Živalske bolezni, ktere prehajajo tudi na človeka", in druge povesti, tudi v Koledarju najdemo povest: „V Ameriko", ktera je tudi zoper izseljevanje v Ameriko. Pa saj vemo pri nas v starej domovini bo zoper izseljevanje v Ameriko, ali dolarji jim pa le dopadejo. Ako je ua kakem malem in tudi še zadolženem posestvu več sinov, kaj naj storč ko dorastejo? Služiti za hlapca za 8 gld. na mesec in Blabo hrano, dela pa naj po 16 do 16 ur, ostane vedno siromak, ko se postara pa naj ga občina preskrbi. Ako pa pridejo čvrsti fantje v Ameriko in imajo le malo sreče, si v petih le-lih lahko prislužijo, da doma po-
sestvo kupijo, ali se to še ni zgodilo? pač pa tudi nasprotno, da je zadolženi gospodar v Ameriki še drugo pognal, ker je preveč roke gledal in se sam sebi smilil, ali pa še enkrat več zapil kakor zaslužil; tak možak bi pa tudi doma vse pogual. Lahko bi se dalo mnogo-omeniti, a pustimo to. Le po dru-gej tvarini sežite gospodje, ne pa neslanosti o Ameriki.
Drobnosti.
N e s r e č a. Iz Notthingham nam poroča naročnik lista, da je tam 22. nov. vlak povozil našega rojaka Franca Zaje, po domaČe Klaj-nar, doma iz Žigmaric štev. 22 pri Soderšici. Dne 23. nov. vso ga pokopali. Naj v miru počina. (Izkaz darovalcev za pogreb, priobčimo prihodnjič, za danes imamo premalo prostora.)
♦ * *
Regulacija ljubljanskega mesta. Tretja stavbna doba po potresni katastrofi je ravnokar minula, delavci so, kakor se nam od tam po roča, ostavili Ljubljano in zdaj se izvršujejo le še nekatera notranja dela. Ljubljana je v tem času znatno napredovala: obilica novih cest in ulic, moderno zidanih hiš, javnih kot zasebnih poslopij, olepšava in razne moderne naprave in uredbe so sad previdnega in umnega gospodarstva narodnega mestnega zastopa, kateremu nače-luje župan Hribar. Ves ta napredek in razvoj mesta pa grozno peče tisto krdelce ljudij, ki se nazivlja-jo „Deutschuationale Wacht v< n Krain", katere se pa v Ljubljani nihče ne boji niti — „schulverein-ski"— otroci ne! In ti ljudje bi radi mesto diBkreditirali! Kako smešno! Ljubljana je v teku zadnjih 16 letih več napredovala odkar ima narodni mestni zastop, nego p 3d nemškutarsko upravo celih 50 let.
* * *
Dolenjske železnice.Obojni promet se je zadnja dva meseca pomnožil, zlasti pa je jesenska doba zbog izvažanja jesenskih pridelkov mnogo pripomogla k ugodnejšemu tovornemu prometu. Seveda mu pa na drugi strani dokaj škoduje prašičja zaprtija ob hrvaški meji. Kvaliteta kočevskega premoga je nekam boljša. Izvoz znaša sleheru dan 26 vagonov. Cena stotu (56 kg) je 45 kr.
* *
*
Novomeške toplice dobe novo zdravi lnico (Curhaus), kate ro bode lastnik teh toplic, knez Auersperg, postavil za 37.000 gld. Iščejo se podjetniki, kateri bi to delo prevzeli.
• *
*
Požar, ki jo nastal 16. nov. so bili gasilci iz Krškega, Vidma, Raj-heuburga in Leskovca omejili na edino Ženerjevo posestvo. Vrlo so se vedla vsa omenjena društva, dober vtis je napravilo osobito raj-heuburško društvo, kije po vojaško taktno nastopilo. Levskovško pa ugaja, ker ima slovensko poveljstvo. — Pri požaru so kaj pogumno in neustrašeno pomagali nekateri gg. uradniki.
Požar. V Adlešiči ob Kolpi je pogorela dne 17. nov. hiša ia gospodarsko poslopje posestuika Adle-šiča. Zažgala sta domača majhna otroka. Škode je 1700 gld., a zavarovan ni bil.
* * *
N a s m r t o b s o j e n a je bila dne 21. nov. od porotnega sodišča v Novemmest 39-letna vdova Ana Modic, ker je umorila svoje dete. Nečloveška raati je svoji pet dni stari nezakonski hčerki ulila v usta najprej hudičevega olja in ko otrok še ni mogel umreti, mu je zlomila rebra. Nesrečnica ima doma dva mladoletna nespreskrbljena otro-čiča.
* * *
Štajerske novice. Po noči od 18.—14. nov. ponesrečil je Marko Puc, delavec Woschnaggove tovarne. Spozualo se je, da je do-tični v pijanosti utonil. Govori se pa tudi, da je na drug način prišel v vodo, in da je brž ko ne ljubosumnost v dotiki b to zadevo. — V so ho to 19. nov. se je peljal kranjski potovalni učitelj gosp. Gombač
Vidma zvečer ob 8. uri b kolesom proti Brežicam, kjer je mislil drugi dan podati v Veliko dolino na Kranjskem predavat o vinoreji. Pri Dolenji vasi ga pa napadeta dva človeka, da se gosp. Gombač spod-takne, in pri tej priliki ga jeden sune z nožem v levo stran čisto bli-zo srca. G. Gombač obleži nezavesten na cesti. K sreči prideta za njim tudi kolesarja, gg. brežka uči-t ilja, Zupan in Vodenik, ki zapazita in spoznata ranjenca na tleh. Za-vijeta ga v koče in dasta prepeljati v brežko bolnišnico, kjer se je nesrečnež še le drugi dan zavedati začel. Ranjenec utegne 14 dui potrebovati, da okreva. Od surovih napaduikov so baje že enega zasledili. — Ubila se je dne 14. nov. slovaška krošnjanca Marija Buučak v Podgorju pri Slov. Gradcu. Na-tovorjenega je imela mnogo blaga, a na strmi poti jej je spodrsnilo ter je padla v brezdno, k jer so jo našli mrtvo.
* * *
Koroški novičar. Cesar ni potrdil izpremenjenega deželno-zborskega volilnega reda za koroški deželni zbor. Vidi se, kako mlatijo nemško-nacijonalni vsegavedeži koroški prazno slamo v deželnem zboru, ker kujejo postave za — koš — ,,Freie Stimmen" vedo poročati o nadaljevanju poslovenjenju. Železniški minister je baje odločil, da se bodo na vsoh postajah, koder prebiva slovenski živelj v večini, izklicavala imena postaj tudi v slovenskem jeziku. Porogljivo dostavlja na koncu ta listič, da bode treba imena na Koroškem v velikih krajih šele skovati. Revše ki si more pomagati s takimi neslanostmi !—
* * *
Tretji oddelek obsojeni h v Trstu zaradi devinskih in uabrežinskih izgredov: Obs »jeni so bili: 1. Fran Kačič na 24 mesecev težke ječe, 2. Fran Skabar na 20 mesecev težke ječe, 3. Štefan Kolman na 14 mesecev; 4. Fran Trampuš na 5 mesecev težke ječe; 5. Vinko Martin Okretič na 16 mesecev težke ječe, 6. Ralael Novak na 13 mesecev težke ječe, 7. Alojzij Urdih na 5 mesecev tažke ječe, 8. Rudolf Sulčič na 6 mesecev težke ječe, 9. Leopold Godnik na 7 mesecev težke ječe, 10. Peter Klarič ua 6 mesecev težke ječe, 11. Kari Kolman na 8 mesecev težke ječe, 12. Avguštin Colja na o mesecev 13. Anton Kovačič na 7 mesecev težke ječe, 14. Štefan Kovačič na 3 mesece težke ječe, 15. Josip Frančn-škm na 4 mesece težke ječe, 16. Frau Pahor na 15 mesecev težke ječe, 17. Josip Peric na 13 mesecev težke ječe, 18. Daniel Krt na 4 mesece težke ječe, 19. Anton Koz mina na 3 mesece težke ječe, 20. Anton Legiša na 4 mesece težke ječe, 21. Ivan Brajdič na 5 mesecev težke ječe, 22. Antou Besednjak na4 mesece težke ječe, 23. Ivan Gabrovec radi pregreška po § 305 k. z. na 14 dni strogega zapora.
Oproščeni so bili: Josip Pangos, AndrejSemolič, VinkoSvara, Emanuel Stepančič, Anton Štrekelj, Alojzij Dorbež, Fran Jazbec, Benedikt Grgič, Fran Buzin, Lovro Pangos, Ernest J urea, Fran Grgič,
Augelj Furlan in Ivan Švara.
* * *
Avstrijski novi bankovci bodo neki zelo lepi. Barve bodo svetlo-rožnate, a izgotovijo jih naj-bolji umetniki. Vnanjost je zelo lepa in tudi ostalim zihtevam seje ugodilo. Vrednost je na dolnji strani označena v jezikih posamičnih dežel. Naj prvo v češkem, zatem v poljskem, italijanskem,slovenskem, hrvatskem, rumunskem in konečno cirilico v maloruskem in srbskem jeziku. Konkretne odredbe so bile določene že pred tremi leti vzajemno z ogersko vlado in avstrijsko banko.
iš ter začela glodati užiga-ea zavoj s^ je vnel, ž njim i obleka in postelj, da ae je in opekel tudi krojač Pav-
f
Dunajski Metu zlM e m to je najstarejši prebivalec se piše M. L. Kohn ter ima 112 let. Posetniku, ki mu je prišel čestitat, je dejal „Moje življenje traja že malo predolgo. Bog je menda na me čisto pozabil, da me ne pokliče s svetal" Kohn je žid.
Miš zažigalka. V Temešva-ru je imel krojač Pavlicsek v omari fosforne užigalice. Ponoči pa
i*
c &
ti
g r a z žalostnim k o n -m. V temeškem mestecu Mar-kovku je razkazoval dosluženi vojak Totlor Kraianč domačim posamezne e puško. Da bi vse tim natan-}je vedeli, kako je b puško ravna-nabil jo je ter ua zapoved streli!" sprožil. Pri tem pa je ustrelil 701etnega starca Mihalja Adama, kateri je z največjo pazljivostjo Bledil Krajančevem razlaganji. Starca je ranilo 67 zrn, od katerih se jih je sedem zadrlo v srce. Krajane se je sam javil orož-ništvu.
Po nedolžnem obsojen. Adolf Bollinger, čevljar v Curihu na Švicarskem, je bil pred štirimi leti obsojen v dosmrtno ječo, ker so ga dolžili, da je umoril svojo sedemletno hčerko. Štiri leta je že sedel v ječi, a pred kratkim je više sodišče dovolilo, da se njegova pravda prične z nova in dne 21. nov. je bil Bollinger popolnoma oproščen vsake krivde. Vse stroške, ki so uastali vsled procesa, je prevzela sodna blagajna. Bollinger dobi 8200 frankov cdškodnine.
Luccheni se kesa. Iz Lau-zanna se javlja, da seje Luccheni, priveden v svojo temnico pod zemljo, začel kesati. , Gorje meni nesrečniku!" je zaihtel in padel na svoje ležišče. ,,Vse življenje zaprt, to je strašno. Moja mati bo vsaj sedaj Bpoznala, da ni storila prav, ko me je takoj po porodu zavrgla 1"
Samoumor na dan poroke. Na Dunaji se je pred nekaj dnevi smrtno nevarno obstrelil zlatar Gustav Altgriibel, in sicer ua dan svoje poroke. Ko so že hoteli svatje v cerkev, iskali so ženina ter ga našli smrtno ranjenega. Vzrok temu činu je baje strah pred zakonom in pa Blabe denarne razmere.
„Srce" prestreljeno. Sin Blavnega italijanskega pisatelja Ed-monda de Amicisa, čegar epohalno delo „S r c e" je prevedeno tudi na slovenski jezik, 221etui medicinec de Amicis, se je v Turinu ustrelil v srce. Pač je ta nesrečni strel sina prestrelil tudi srce sila rahločutnega, obupanega očeta, ki je skoraj zblaznel.
Mesto bombe — dete. Iz Carigrad*.- poročajo, da je pred kratkem, ko je bil v Jildiz kiosku sultan, zagnal predenj v voz nekdo platnen zavoj. Nastal je velik strah. Vozovi so se ustavili; sultanov sin, Abdel Kader, je viknil: ,,Očeta mi hotč ubiti!" Adjutant je vzel zavoj iz voza; tedaj pa se je začelo v zavoju nekaj gibati in kmalu nato strašno vpiti. V platnu je bilo — dete zavito. Človek, kateri je na ta način h itel sultana opozoriti nase, se je javil redarstvu. Dejal je, daje uradnik ter že več mesecev ni dobil svoje plače; imel ni ničesar več, s čimer bi živel otroka in sebe, zato je hotel na ta način rešiti vsaj dete. Ko je sultan to zvedel, je takoj zapovedal, da se ima uradniku i?,plačati vsa plača še tisti večer.
KNJIGE družbe sv. Mohorja smo že razposlali vsem udom pri nas naročeuim; imamo jih še 40 iu damo rojakom šest knjig za S 1.25 dokler zaloga zadostuje.
Kdor hoče svojemu prijatelju ali znancu napraviti umestno BOŽIČ NO ali NOVOLETNO DARILO naj mu za vse leto naroči „GLAS NARODA", spominjal se ga bode vse leto, gotovo 102krat in se kratkočasil ž njim. Dva lista ua teden za za $3 je pač malenkost!
Listnica uredništva:* Rojakom odpošljemo sedaj za 840.75 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam, da dam svojo PRODAJALNICO Z GROCE-RIJSKIM BLAGOM v
ali tudi PRODAM. V zalogi imam čudi raznovrstno obleko za moške. Prodajalnica je dobro vrejena, na dobrem prostoru, v bližini stanuje največ Slovencev in zelo ugoden prostor za to kupčijo. Najbolj bi jo privoščil Slovencu, ker vem, da bi dobro shajal. Kdor želi kaj več zvedeti naj s^ pismeno ali osobno oglasi pri lastniku:
John Eoiz,
403 Northern Ave., Puelilo. Colo.
Kje je ?
ANTON PUCEL, doma i* Suie pri Ribnici, v Ameriko je priSel pred 10 leti in bil v Auacondi, Mont., potem pa šel v Pueblo, Colo.\ Njegova žena že sedem let ni nič o tajem čula in želi kaj zvedeti, zato jfrrosi rojake, da bi jej kaj nazuanilP—J naslovom: Cila Pucel, Box Eas Helena, Mont.	(3-
KJE JE?
PAVL ERŽEN, doma iz Nove Oslice, na Gorenjskem; pred osmimi meseci je bival v Imperial, Pa. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Frank J u r j e v č i č, Box 113, Blocton, Ala.
Kje je?
ANTON MALI, doma iz Krono-vega, župnija Bela cerkev na Dolenjskem ; pred 3 leti je bil v Valkens, Pa. Ako kdo rojakov ve za njegov uaslov naj ga blagovoli raznani-ti njegovemu bratu : Jernej Mali. Box46, Willock, Pa., Allegheny Co.
SLOVENSKO
PRATIKO
za leto

Rojakom
naznanjam, da sem se preselil iz 1018 St. Clair Str. ua
1776 St. Clair Str.,
Cor. Norwood Ave.
Priporočam se za redni, obilni obisk, zagotavljajoč tudi v bodoče najboljšo poBtrežbo. S pozdravom
GEO. TRAVNIKAR, 1776 St. Clair Str., Cor. Norwood Ave.
Naznanilo.
Ker iz Calumeta, Mich., odpotujem. pošiljam rojakom
samo še do NOVEGA LETA in kot DARILO BOŽIČNIM PRAZNIKOM. Molitveuike dajem 10 odat. ceneje; povestne knjige pa, ako jih kdo 10 naroči dam euo povrh.
MAT. POGORELC, Box 672, Calumet, Mich.
Francoska parobrodna dražba
Tr
imamo na prodaj po 8 centov komad. Prekupci jih dobe 100 za $6. Pošljite nam lahko znamke za „Pra-tiko."	„GLAS NARODA"
109 Greenwich Str. New York.
Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 323 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostaue pri p r ej š n j ej c e u i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk -tobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali „Glas Narodu4' v New York
Direktna erta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avatna).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludue iz pristanišča štv. 42 North River, ob Mortou Street:
La Champagne „ 17. dec. La Bretagne ,, 24. ,, La Normandie „ 31. ,, La Gasgogne due 7. jan. La Champagne „ II. ,, La Bretague ,, 21. „ La Normandie ,, 28. ,,
Prvi razred kajite do Havre veljajo $65 in višje.
Gl?«vca agencija za Zjed. država in Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK.
IGN. TANCIG, slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovol jim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno BOŽIČNO ali NOVOLETNO darilo.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu iti okolici svoj«« bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov uaprej.
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objedneui slikani. Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
l

POZOR SLOVENCI! Nek italijanski ljudilovec je dobil naslove Slovencev in razpošilja slov. tiskovine za razue stvari, posebno za pošiljanje denarjev v staro domovino. Rojake le opozorujemo, da naj bodo zelo previdni, ker več italijanskih mešetarjev je že v megli in noči pobegnilo s tuji m i n o v c i. V tej deželi potreba biti previdnim. Nikakor pa nemarno naše rojake za tako kratko-
f idne ali lahkomišljene, da bi že na lov. tiskovino lepo novce poslali!
m
SCHNELLER & PLAUTZ
naznanjata slavnemu občiustvu v Calumetu in okolici, da sta
odprla
porocLstj aJ-in-ic©
z GROCERIJAMI in RUDARSKO OPRAVO ua 510 PINE ST. v HIŠI MATH. B. VERTINA dne 15. novembra 1898 in zagotavljata z dobro postrežbo po mogoče nizki ceni. Pošiljala hodeta tudi denarje v staro domovino. Z štovanjem
SCHNELLER & PLAUTZ,
<| 519 Pine Street,
Calumet, Mich.
Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni
SAl^OOiV
na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jclliet, III.
Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE iu OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče iu to vse proti uizkej ceni.
Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat
SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!
S£ spoštovaujem
Martin Bluth & Co.,
SALOOKER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL

jrfJP Slovenci! Ako pošljete denar y staro domovino, želite koga eem dobiti, ali potujete domu, obrnit« se n» F. Sakser & Co.
Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
WS? MAIN STR., LA SALLE, ILL.,
V kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
H^zeggCLj isce.
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1835 Main Str., La Salle, III.
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici Be|
toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
^ B A MIC A ^
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street,	Allegheny, Pa.
Ta hanka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ce»o in solidna v izplačanju škode; ima sv. jVgu. NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbp. pr^skrbu-jp d^dščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte.
B£F GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
EDINI SLOVENSKI ZAVOD!
FR. SAKSER 8c CO.
„GLAS NARODA"
109 Greenwich Street,	~ New York,
Pošilja točno in vestno
DENAR V STARO DOMOVINO
c r- o in zanesljivo, dosedaj smo odposlali že nad
poltretji milijon goldinar, avstr. veljave.
Pri večjih svotah in menjavi priporočamo menjiee dobrih bank. Posredujemo hranilne slovenske posojilnice.
Vsak Slovenec naj se na nas obrne, ker v6Jikomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov.i potnik naj nam brzojavi ali natanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. V New York' Wabash, Nickelplate, Rio Grande, Canadian Pacific in druge, ktere gredo samo do potem pa spremene železnico in to ie potreba vedeti in to nam notreba naznaniti '
THE PRINCE LINE
v raz n
vloge;
Vsak
1IH vosij
Chicago
železnic': ali Bull'ale
za «.lau, a ni k »j j^sti; pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzoiavno ali. pisni* nn naznanile, prihranite lepe novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali, ali, kaj »iriu kV. I'ri nas govori vsakdo, toraj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na šte-I vitko 109 Greenwich Str. na koncil Carlisle Street!
V p slednjem času lovi naše rojake z našimi kovertami ljudilovci, kteri govore poljski, slovaški, hrvatski in tudi kdo zelo slabo kaj slovanski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedeio' in odi » jo. kar jn že marsikdo okusil.
A k- se kak potnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so Bkoraj vse železniške postaje, naj se v^.1. na konjsko železnico in kondukteru reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ima le dva mala bh-ka do nas in kakor hitro na Greenwich Street stopi iz Carlisle Str iet, kjer to pri našej office jenja vidi nrtšf višnjevo tablo z napisom „Glas Naroda''.
Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli.
navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz
USTer^w^ oicOsiet G-eno-vo i -n ISToarpoX
„ Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", „Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapoi.
Cene: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Inšpruk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik:
C. B. RICHARD & CO,
61 BROADWAY,	/—--NFW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Daije: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje dobre smodke.
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Ceh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO.
Dobro prenočišče za potnike.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prod^jalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali ,.Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in Be pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
32S E. 70 STR.	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojim! Spretni agentie sa sprejmo proti usodnim pogojem.
jdfiuuiiStiiiiiiim
iitiliiMtiU-tri
i
i *
i 4
1
i 4
4
HOTEL
W aren ber ger
J. STREIFF & CO., lastnika
130 Greenwich Street, New York
(v bližini tiskarne „Glas Naroda").
G. MARTINI
na 5 cesti v Red Jacketu, Mich.,
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
mp.mjwmmHm

V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne in železniške listke
po Iiajnižjib cenah.

"'■'w'1'1 izlili	|
KNAUTH, NACHOD & KIIEHNE
No. II William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele avetji denarne nakaznice, menjiee, iu dolžna pisma.
lE|M»sluje in izterjuje zapuščine in dol^cve.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovole čestokrat
obiskat moj
NALOON
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlnta podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . . ^13.50
in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje se razpošiljajo cp-niki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem :
Jakob Stonich,
«9. E. MADISON STREET. CHICAGO. ILL.
Glasoviti in proslavljeni zdrav-! nik, ki se je izučil iu prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladeltiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25
lemo zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS,
kt^rnno točim izvrstno ANHAEUSER &BUSH PIVO ali ST LOUIS M »IVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE ter I H lam na razpolago dobre SMODKE.	' 1
' Rojaki, pose 11 te me parkrat in prepričali se bodete o dobrei niiači in postrežbi.	-» r j
S poštovanjem
s
Mike Krawl,
1206 Scott Street, Joliet,Ill.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJ-SK1H HARMONIK Cena najcenejšim Sglas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj. še vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo * garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, IU.
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importiiano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
UsiogZLj isce.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat 1
Svoji k svojim!
Se Bpoštov&njem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
t
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstni! notranji! Mor tudi vnanjil Moznij.
Dr. G. IVAN POHEK,
postal je predsed nik dveh večjih mediciDskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali ua prsih, ušesih, očeh, ah srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, phj niči, oslabelost VBakovrstnihžl skih bolez H itd. — naj obiši ali se pismeno materinem jezi-t ku obrne na svo-
jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
S^fcoi^j ~n O ±32L St30l3±3=Le
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. Ivan Pobeku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nege da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	Karol Blaž i na,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. IVAJV rOIIBit
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični oBebi, ker neče da bi kdo trosil po nepotrebnem bvoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Vsa pisma naslovite na :
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.