18 Članki injrazpravc ARHIVI XVIII 199S Dr/avne ured tve na jugoslovanskem ozemlju Slovem e 1918-1929 MIROSLA 2 STlPLOVŠEK Značilnosti obče uprave in saniuupravc <>d ustanovitve Države SHS do uvedbe kraljeve diktature Osvoboditev izpod avstroogrsfec ohlasli in oblikovanji, jugoslovanske države. prehod p»-c težnega dela S! ave nij t iz avsirijskega v jugoslovanski državni okvir, ob dejstvu, daje tretjina Slovencev ostaia v r.am jstvu v okviru Italije, Avstrije in Madžarske, je ena temeljnih prelomnic v razvoju državnih ureditev na Slovenskem. Ob tem naj poudarimo,, da je bil eden najpomembnejših dejavnikov pri opredelitvi Slovencev za jugoslovansko državo prav pričakovanje in hotenje , da bodo v njej, za razliko od skromnih možnosti preko, deželnih samouprav v habsburški monarhiji, čim bolj samostojne odločali o svojem političnem, gospodarskem, socialnem in kultumopro*:vrtnem razvoju, torej o vseh poglavitnih vidikih svojega nacionalnega napredka. Temu cilju pa jc ustrezal le federativni, v nekaterih pogltdih celo konlldcralivni položaj jugoslovanskega ozcmlj« Slovenije v času kratkotrajnega obstoja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ustanov jene 29. oktobra 1918 ko se jc Narodna vlada za Slovenijo v iz vri il nem in zakonodajnem p igledu na skoraj vseh področjih uveljavila kot najvišja oblast, nrultem kc jc Narodno viječe Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu opravljalo le nekatere skjpne zadeve in Se le ne v celot- S prvodccemhrsko združitvijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev se začenja proccs drf:a"nopravnega ecntrabzma, ule meljencga z nacionalnim unitarizmom kc je, kol se je slin ovito izrazil pok akademik prof dr. Bngn Grafcnaucr, Dun:.j kot eenter odločanja za Slovcnce zamenjal Beograd, oh dejstvu, da so poslali v novi držaji močnejši dejavnik, kot so bili v habsburški monarhiji Samostojni položaj Slovenije v Državi SHS jc bil nato ves čas obstoja prve Jugoslavije nedosegljiv eilj konstantnega in dominantnega slovenskega avtonc mistično ■ federalističnega gihanja Od 1. decembra 191« do sprejetja vidovdan-nke ustave 28. junija 1921 jc čas državnoprav-ricga provizorija, v katerem so vrhovne oblast v "r/Ai izvajali . monarh osrednja vlada m Začasno narodno predstavništvo, nacionalne oziroma i.f odo vinske cnoic pa .so preko deželnih vlad ohranile le skromno avtonomno, Še največjo prav v Sloveniji, medtem ko so o večini zadev odločala mini«trslva neposredno ali preko pokrajinskih izpostav icr drugi ecnlralni forumi v Beogradu Z vidovdansko usiavo, sprejeto iz m;tjon/.acijo; so.osrednji organi oblasti dobili dokončno določene n;jvišje pristojnosti na čelu vertikalne strukture oblasti, z nio pa so bili postavljeni tudi temelji obče uprave h skromne samouprave ns nižjin oblastnih stopnjah Uvc Ijavljanjc ccnlral.sticncga sistema vidovdanske ustave jc bilo v pogi ¡ih vse bolj zaostrenih spopadov, mtd umtaristi :nu centralističnimi in nacionalno - federalističnimi strankami doigotra jen proccs Tako se jc zaradi odpora federalističnih strank zavieklo sprejetje z usiavo nr:dvidcne podrobne zakonodaje o sbči upravi ler ohlasini in sreski (okrajni) samouprav' do aprila 1922. ko je vlada sama z uredbe tudi razdelil? državo na 33 oblasti, lz istih razlogov seje tudi delovanje začasne Pokrajinske up avc za Slovenijo zavleklo še do konca Icla 1923. Šele s 1. januarjem ly24'pa jc bila izvedena dejanska parcelacija Slovenije na ljubljansko in maribor sko oblast ter uveljavljena ohlast obeh velikih županov in njunih uradov. Na drugi stran pa so ccnlralisticnc stranke vse do iebruaria J 927 pre prečevale začetek izvajanja hudo omejene ob lastne samouprave, ki pa je pomenila zlasti za Slovenijo pomemben korak v organuaciji državne ureditve. Poudarimo naj, da so bile v obdobju ] 918 j 929 velike spremembe zlasti v razvoju uprave in samouprave, v praksi imenovane tudi avtonomija, na drugi oblastni stopnji, t.j. na slovenski pokra|inski ravni, medtem ko jc glede okrajnih - sreskih in občinsk' h oblastev v kompetenenem pogledu ostala v veljavi slara avslrrska zakonodaja, pač pa so se spreminjali njihovi nadzorni organ' Zlasli Saram določitev meja z mirovnimi pogodbami in razdelitve Slovenije na dve oblasti pa je prišlo do delnih spnmcmb obsega nekaterih okrajev in do obli kovanja posameznih novih okrajnih upravnih enot, do manjše reorganizacije pa jc prišlo tudi pri nekaterih strokovnih organih na prv oblastni stopnji Glede oboin jc bila pomembna le nova zakonodaja o volitvah občinskih odborov, ki jc liidr odpravila kurialni sistem siarc avstrijske občinske volilne zakonodaje. V prispevku homo zato posvetili pozornost zlasli osvcililvi raz/oja in delovanja najvišjih pokrajinskih oblasii na Slovenskem ter prikazu nuhovuga podrujenega položaja do centralnih državnih organov v obdobji do uvedbe kraljeve diktature 6 januari« 1929.1 Tedanja ukiritev vidovdarskc ustave, Navedemo naj nekaj tlel, ki eelovilcjc obravnavaj» tu prti-hleniatiUr 'jivro Hogataj, Uprava v Sloveniji <>J prevrata I91H (to I/.vršil ve ViJovdanske usiave, Sfovem» v desetletju ARHIVI XVIII 1995 OlanKi in razprave 19 parlamentarizma in izvoljenih samoupravnih organov na vseh ravneh, nato razdelitev države na" banovine in uvedba banske uprave jeseni 192y, uveljavitev oktroirane oziroma septembrske ustave leta k 931 ter nova zakona o občinah (1933) in mestnih občin"'ih ■ (1934) so pom-nili ud. novo obdobje v drža"nopriivnwm razvoju Slovenije, za razliko od dvajsetih le, s komasacijami občin 'tudi na najnižji stopnji samouprave n uprave' Ta problematika pa bo obdelana v posebnem prispevki. * j f ' ' Fi derativni položaj Slovenije v Državi -SHS in delovntyt prve .slovenske nacionalno vlade V prizadevanjih za uveljavitev slovenske ^anvjodločbe v okviru samostojne jugoslovanske države je bika prelomnega pomena ustanovitev Narodnega sveta za -Slovenijo in Istro lfi. in 17. avgusta 1918, s katerim so slovenske stranke izoblikovale ne le skupni politično - predstavniki organ, kot sestavni del I bodočega ■ Narodnega sveta v Zagrebu, v boju za narodnopolitično osamosvojitev ampak tudi telo, kr je nato ob avstrrski oblasti postopoma uveljavljalo tudi arodnr oblast, cdločilno vlogo pa je odigralo ob prevratu 29. oktobra 1918 N? rodni svet (NS) jc preko odsekov za posamezna področja delovanja, pokrajinskih odsekov in razvejane mreže kraje fl nih narodnih svetov;razvil bogato aktivnost pri vzpostavljanj u .oblastnega dvo«ladja kot tudi glode načrtovanja organizacije ustavnopravne ureditve bodeče 1 igeslovanske drŽave, posebej z vjtiira položaja Slovenije v njej S problematiko unkeioniranja obcin in okrajev ter ra7ličnih vej unrave sta se ukvarjala organizacijski in administrativni'odsek, temeljna stališča o slovenski Viziji bodoče ustavne in upravne 'urcditve pa jc izoblikoval ustavnopravni odsek na seplembrski I9IH Iti«, Ljubljana 1928: isti. Uprava dravske nannvinc. Zgodovinski prcgted ixJ prevrata 191 K. Krajevni leksi ki in dravske banu vi nc. Ljubljana 193"!. Dragnlin Trste njak. Uprava ^ Sloveniji, Spon lin ski /bnrnik Slnvcnije, LjubLjana ¡939; Ser-'i Vilfan, rtavna /¡jodevim Slovencev, Ljubljana 1961; i sli, UvixJ v pravno /gi-tlovino Slovcnccv, Ljubljana 19911. An tuša Lcskiivcc, Zgodovina uprave v Maribnni 1752' 1941, Manbor sto/i slolctja. Maritw 1991: ustrezna ^esla v Enciklopediji Slovenije. Avlonoml.iiifna prizadevanja na Slovinvkcm v ob-dtibju 191K-I929 pa vn ntesto KoČrvjc, Crnnnvjlj, M uri bo/, Slovenj Ciradec, K njici;, Celje, Ptuj, Ljutnmcr in tire/.ice, d eh politi Čn;h eksp.i/itur Cnknica (/a ti sli tki k r .šk ga nkraja, ki ga ni zasedla italijanska vojska) in Pre valje (/a Me-iisko diilinn) ur Štirih avtnnomnih mcsi Ljubljana, Mariboi, Celje in Pluj, ki sit upravljala luui funkciji j nkrajmh jilavarsicv Uradni list (UD Narodne vlade SHS v Ljubljani It. 2 (6. 11.) in št. 3 (K. II \9'>t>, naredbi .št. 10 in 34. Za .ikoli tisitC iLiin na območju ju;,i »slovanske i ozemlja Sin-venije jc m rej ostala v veljavi dt:/£lna /aknnodaja '/* štajersko in K.iroško i/ leta lH(t4 in /a Kranjsko leta 1H56, ki je do- vcnizacije uprave NV izvedla velike kadrovske spremembe z imenovanjem slovenskih uradnikov, nadomestitvijo nemških županov s slovenskimi gerenti, razrešitvi nemških odbornikov in imenovanjem slovenskih, sprejela pa je ludi na-redbo o izpopolnitvi občinskih odborov z delavskimi predstavnih ki v njili doslej niso bili ustrezne zastopani.5 T:incljni pravni akt o vladnih pristojnostih, o organizaciji različnih upravnih področij in delo vaniu nižjih oblastnih organov jo Naiedba celokupne vlade o piehodni upravi, ki jo jc NV izdala i4 novembra 1918 po sporazumu / Narodnim viječem, ne pa po njegovem pooblastilu Ta ima znač.ij ustavnega zakona m mcdnaiDdnc pogjdbc o federativnem položaju Slovenije v Državi SHS Z njo je picpustila-Karodnemu viječu poleg že navedenih skupnih zadev le še pogajanja za združitev s Kraljevino Srbijo Na vseh drugih področjih je bila NV vrhovni organ oblasti v Sloveniji m proti njenim odločitvam ni bilo prižiga, veljala je ludi prakra, da so bile odločbe Narodnega vijcca veljavne šele tedaj, ko jih jc razglasila NV. V naredbi jc bile posebej poudar j'ino, daje NV za vsa oblastva, za vse urade in javne organ j na slovenskem ozemlju najvišja odločujoča i.i prravna .nšianca Vse občinske in okrajne samouprave so ohranile dotedanjo orga niziranest in pristojnosti. V naredhi so bile tudi določene pristojnosti posameznih upravnih od aclkov, ki so jih vodil poverjenik' Navcdcmr naj le nekaj določil o oblikovanju novih oziroma preosnovanju dotedanjih upravnih ustanov in organov V okviru oudelka za uk ir bogočasijc jc bil ustanovljen višji šolski svet, glede pravosodja je bil najvažnejši ukrep ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani, nri katerem bil ustanovljen ludi senal za upravne zadeve, v okviru oddelka za socialno skrbstvo jc b;lc oh-niočjc obrtnega ru.d/.orništva v I jubljan. raz 1 očala, Ja so ubčinski odbe, sklepajoči in nad/orni ¡¡rgari, občinska tare.šinvtva up ivr. ;n «viiiftf n-gani, pre delavni k i obCin pa iupani. Obč'.ne sn opravljale .samoupravne naloge in ureiale nekatere /.adeve ur/a nc uprave, ki so bile nanje prenesene, pii iente. so bile /a samoupravno delavno področje podrejene nad/ iru de¿clnih (j/Jroma okrajnih avtonomnih or-gar "v, wi prei len; upravne v.''Icvc in morebitno prekoračitev pristojni)sli pa si) jih nadzirala okrajna glavarstva. Njihove najpomembnejše .samoupravne naloge so bile upravljanje občin sk ¿a picmo/enja, skrb /a varnost, /a smvbne n socialne zadev« Samouprave so delovale šc vnaprej tudi na nkrajni ravni, in .s i ter na štajerskem jkrajni zastipi, na Kraniskmi pa ok rajni cestni ixlboii in nkrajne blagajne UL NV St. 39 20. 1. IV19. naredba št. 2K3; m pr.mer naj navcL mii nbčinski ndbor Maribor, ki jc /e pred 10 uredba kiKiptintl desci .socialnuucmnkratskih dtx mik iv. Ker jc bil trdna nemška postojanka, ga je NV decembra IV'K rešila. V /nčelku januarja 1919 jc prc//el vixlenje nbčine vlailni knmisar / imeniivanim devetčlanskim sosvetom, sestavljenim i/ Šestih stiivenskih in trch nemikih Člannv. Vladni knmisar je postopnnia ik!, u.stH tudi magistralne uradnike nei ..k narodno.sti. ftRHIVi XVHi 199S Clank i m razprave 21 širjeno na vso Slovenijo, več sprememb jc bilo na področju finančne uprave, kjer je bilo ustanovljeno deželno finančno ravnatcl:stvo v Ljubljani z dvorna okrajnima finar "ima ravna-MjsUimn v Ljubljani m Mariboru, davčni re fcrati so bili izločeni iz okrajnih glavarstev in preo^novani v okraj/t davčna oblastva, vrsti ustanov (ravnateljstvu /.% pošto in hrzojav, za železnice, trnove ki n obrtni zbornici, rudarskemu glavarstvu) z bilo raziirpeno delovno območje na vso Slovenijo, v Ljubljani pa jc bilo ustanovljeno tucu deželne orožniško poveljstvo/' . t1 arodna viada je uveljavila veliko samostoj nosti iud? pri odločanju o zadevah' ki so bile v pristojnosti Narodnega viječa. Tako jc tudi nepo sredno navezala slike z nekf j državami 'posebej Pa sc mednarodno uveljavljanje NV kazali odnosi z Nemško Avstrijo, s k? ter o je izmenjala diplomatskega predstavnika, z graškimi in celovškimi deželnimi ohlastmi pa se je dogovarjala glede mejnih vprašanj. Na vojaškem področju jc samustoir.c izvedla' mobilizacijo, vzdrževala oborožene sile na Slovenskem, odločala o napredovanjih lei ustanovila centralni urad narodne "brambe in okrajna br.imbn? poverjeni stva. Tako jc uspešno izgrajevala slovensko vojsko, ¡ki je spadal -v Drugo vejno področje Države SHS. 'lede na to da jc NV izvajata državne oblast na vseh področjih družbenega življenja, so sc v položaju Slovenije \ Dr/a vi SHS s iederativnimi prepletale tudi nekatere konfedcrauvnc prvine. Narodna vlada jc o vseb pomembnih zadevah sklepala na sejah, do razpusta jih .je imela 49. razveljavila in spremenila jc veliko zakonskih iktov bi\Sih državnih in deželnih oblasti ter s šlcvilrirri! novimi naredbami urejala vse pei?če ..adeve. Kot celota aH preko pc ;amcnih pever-j^nistev jc sprejela skoraj štiristo pravnih aktov, ki ':h je objavi .i v svojom Uradnem listu. Tnku je vlada razveljavila tudi stari društveni in zboroval ni zakon iz leta 18*9 ter uvedla svobodo združevanja, zborovanja in tiska. Slovenska državnost sc je najbolj vidno manifestirala v sami.stoinem delovanju in odločanju NV Urpesrno delovanje NV za Slovenijo7 in drugih naiodnih vlad jc predstavnike avtonomislično federalističnih strank, med' n mi SLS, v Na-rxlni:m vijetu v razpravi o združitvi s Kraljevino Srb'jO navedlo na oblikovanje piedLoga/ naj bi do sprejetja ustave šc naprej avtonomne pristojnosti 0 'JLNVšt. M,;2I. I. 19IK),nar^tJbaŠt lil. O delovanju RS in NV je ic boj ta literatura umerimo naj monografije Janka Plctcrskcjjj Prva odločile v Slovcr.ccv /a Jugoslaviji). Ljubljana 197': M uničila Zeteviia, Slnvcnska 'judska siranka in juguslovansKO rcdinjcnic 1917-1921. Maribor 1977 m Bnjan;: BalUiv^-a. Prva sir venska vlada 191 K-1921, Ljublja.ia 1992 lcrra/pravi Jurija Perovška Obli bivanje ilovcnske nacionalne države leta 19"H. Prispevki vi zgodovino dela«s(;rga gibanja 19X5, str 4S-75 in Jugns)ovan\ko /ed i nje nje in Slovenci v novcmliru 191K Prispevki /a ni>voji;m je izdal ukrz o oblikovanju Dravske divizijske ohksti, kije nato začela delovati šele !. februarja 1919, za slovensko ozemlje pa je bik ustanovljena tudi poccbna orožniška brigada, v Ljubljani m Mariboru pa kraljeva policijska komisar?ata. Narodna vlada jc delovala do imenovanja predsednika in podpredsednika Deželne vlade 7.a Slovenijo (DV) 20. januarja 1919 ir. njenih Štirih po verjemite v. Zožitev prislojnojli D V le na štiri področja in brzojavno urejanje nekaterih problemov v Sloveniji iz posameznih ministrstev jc vzbudilo odpor slovenskih avtonomistov, ki so končno dosegli razširitev DV na šest poverje-ništev, ko jc vlada dovolila Sc ministroma ¿a socialno politike in javna dela, da imenujeta svoja poverjenika v njCj. Razširjena DV jc imela po-verjeništva za notranje zadeve, pravosodje, pro-svclo in verstvo, socialno politiko ter dva gospodarska resorja za javna dela in ?a narodno gospodarstvo - kmetijstvo Osrednja Wad a pa je nato 22 i tanki in razprave ARHIVI XVIII 1995 postopoma ustanovila v Ljubljani šc 13 uradov,8 ki so ¡bili neposredne podrejeni posameznim ministrstvom. Tudi na okrajni ravni so se izoblikovali posamezni strokovni orgr.ni, ki niso b'li podrejeni okrajnim glavarjem, temveč neposredno ministrskim izpostavam Tako seje ustvarila upravna dvotirnost. Omejeno število zadev seje šc lahko urejalo avtonomno, večina pa centralistično preko resornih ministrucv in njihovih-izpostav Poudariti jc treba šc, da je pristojnosti NV omejevalo šc dejstvo, da tudi za poverjene zadeve v formalnopravnem pogledu m bila vrhovna oblast, ker so hili proti njenim sklepom možni prizivi na ministrstva. Centralna vlada je tudi preprečila prizadevanja avlonomistiene večine v prvDV za oblikovanje slovenskega'deželnega zbora Vsi navedeni ukrepi so bili vidni ::naki Krepitve centrali/mi:, ki je v Sloveniji naletel na Širok odpor Spupad med avtonomictičniri m centralističnimi prii.adc.vanj! seje razvnel zlasti v DV, ki jc ostala, edina oblastna institucija'za ude injiinje omejenih avtonoraističnili .pristojnosti.9 Na eni strani so si poverjeniki iz vrst avtonomistične SLS prizadevali formalno-pravno m šc posebej tudi konkretno čimbolj okrepili avtonomistično "loge DV na drugi strani pa so poverjeniki iz Jugoslovanske demokratske stran kc (JDS) poskušali čimveč odločanja prenesti na ministrstva in spremeniti položaj poverjenikov nL. raven uradnikov, centra listom pa se jc postopoma pridružila tudi večina v Jugoslovanski socialr odcmokralski stranki. Ker jc bil do konca 1920 s krajšo prekinitvijo na čelu DV predstavnik SL » dr. Janko Brejc, jc prihajalo z osrednjo vlado do hudih kompctcnčnib sporov in beograjsko časopisje jc slovensko D V označilo eeln za odpadniško Tako jc DV skoraj ves čas obstoja avton amno reševala njej poverjene zade vc, uspesno zlasti na gospodarskem, .socialncm m kulturnoprosvetnem področju, sodclovak pa je tudi pri urejanju nekaterih dejavnosti, Ki so b;lc v prislojro.iti centrulrih organov To pa ni bilo le rezultat vztrajnih prizadevanj poverjenikov SLS, temveč tudi slahosti ljribljanskih V Ljubljani sn delnvale naslednji: ministrske i/poslave. I. De 'cgiidja , i lin i sir siva ti na nt m Skvcniju in Istri 2. R?vria: icljstvi) dria^nih icle/nic 3. Kumisanat ministrstva /a Sromfi (/a privatne iele/nice in avton obiIsti promet) 4. Poštno in br/ojuvrii. rivnateljsivn m sinvenske n/emije 5. Čekovni urni; iS. Ou ek /a p.^hranu in utrni mi držav: 7. Odde'ek ministrstva /a trgov i nn in irrJustriju; H. Zdravstvini odsek ia Sloveniji) in Istri 9. Cio/daiski odsek /a Slovenijo in Istro; 10. Glavnn po"i:rjeniitvo za bgtatrn! rc ormo; M Gcnenlna inšpekcija /oda; II Rudarsko ¿lavarsivo- 13. Finančna pro-kuratura. V ozemeljskem pogledu jc DV leiii 1919 ra/.iirila svojo upravo udi na obmnčje tone B <>a Kurnškim iv.ironia na oki-ajni glavarstvi Vclikuvec in Bnrovljc, pr/adevala pa sije razširili svoje pristnjmisti tuui na PrckuUirje, ki je biln pn jugoslovanski zasedb, pud iiMasljij posebnega civilntgu komisarja, s 1, junijem I(¡21 pa je bilii osnovano nkrajno glavarstvo v Murski "jnbuti z ekspo/iturn v Dolnji Lendavi. ministrskih i /postav, ki so sicer veliko "ura dovale", teda brez dcunskih uspehov, pa tudi zaradi slahih zve? med Slovenije in Beogradom. DV jc po tradiciji NV pomembnejše sklepe in narrdbc (okoli 270) sprejemala na sejah (140), poverjeniki pa sc za svoj,\ delovna področja .zuali sc skoraj 450 naredb. Žc ti količinski podatki kažejo, da je D V opravili bogato delo pri urejanju avtonomnih zadev, nekatere njene na-redbe kot tudi prejšnje NV, pa so po kasnejšem sklepu parlamentarnega zakonodajnega odbora ostale v veljavi tudi pc njem ukinitvi z vidov-dansko ustavo. Toda že pred njenim sprejemom j c v prvi polovici leta 1921 po odstopu po ver jenikov SLS liberalno usmerjena DV .pomenih prehod k formalni odpravi ostanka avtonomnosti Slovenije, katere najbolj vidni izraz je bilo prav njeno delovanje. L>V jc v pretežnem času svoje akti"ncsti učinkovito opravljala svoje aviono-mistienc naloge, nspesneje kot podobne vlade v drugih jugoslovanskih pokrajinah,"' To dejstvo in na arugi strani slaW rezultati na področjih, ki so jih neposredno upravljala ministrstva oziroma njihov1 uradi ter negativne posledice centralističen posegov v avtonomne pri stojnesti, jc vplivalo na slovenske volilcc, da so na volilvati v Ustavodajno skupščino oddali veliko večino glasov za stranke, ki so sc v predvolilnih programih opredelile za avtonom-stično ureditev, medtem ko jc odločna.zagovornica le skromne dekonccnlracijc uprave za pokrajine, Ki naj bi se oblikovale po geografskih in gospo dar^kih kriterijih JDS dohila manj kot desetino g'asov SLS j c nato izdelala svoj ustavni načrt, v katerem jc za šest pokrajinskih enot v državi, ena naj bi bila Slovenija zahtevala široko izvršilno in zakonodajno avtonomijo z vladarji in skup ščinami, kr naj bi'imela zasvoji delovanje tudi zadostne finančne vire. 'Avtonomistična prizadevanj ¿t so z izjavo slovcnskin kulturnih deiav ccv .februarja 1921 dobila tudi Širšo, zunaj strankarsko podporo, Ta ,i;;java'je pomemben mejnik v slovenski, politični zgodovi.ri,1 ker ic jasne opredelila jedro slovenskega narodno političnega. problema in povzročila ločitev po narodnem. • ne pa svetovnonazorskem kriieri |u. Večina Slovencevjc podprla politične stranke, k.i so zahtevale taksno državno ureditev, ki tt-jim omogočala čimbolj samostojno reševati vse icmcljne zadeve svojega razvoja in napredka. To so pokarale tudi prve občinske volitve v Slo vcniji spomlndi 1921, za katere jc DV določila tudi žensko volilno pravico, prav to določilo pa so centralnc oblasti razveljavile. Bile so pravi plebiscit za avtonemizem m za takšno politiko jc SLS dobila1 absolutno podporo. Toda umts ristično - centralistična večina v Ustavodajni 1 Delovanje DV jc pixirohnn nbt!elal B. Bilkovcc v navedenerr i!elu, njene /naEilnnsti pa je osvetlil tudi dr. Janku Breje v ilanku|Oil prevrata ilo ustave Slovenci v desetletju 191H J!>28,cil. i/.d„ str. IM-214. ARHIVI XVIII tel ClanKi m ra/uravc 13 skupščini, ki jo jc radikalno demokratska vlada ustvarili tudi s podkupovanjem, jc zavrn!la vse avtonomistične predloge državne ureditve in SLS i- v znak protesta celo zapustila konstitnanto ako jc bila unitaristično - centralistična vidov-dan^ka ustava 28. junija 1921 sprejeta z navadno večino, proti volji večine slovenskih poslancev, pa Ldi hrvaških in črnogorskih, kar je napovedovalo bude boie za njeno revizijo r. probleme pri njenem dejan' kem izvajanju ttrditev eantralizma z videvdanrko ustavo V-dovdanska ustava jc mejnik v državno-p.avnem razvoju -Kraljevine SHS in pomeni na eni strani sklepne dejanje procesa, ki sc jc na temelju jugoslovanskega narodnega unitarizma ifj državnega centralizma začel že s prvo-dctembirskrm aktom, na drugi strani pa pomeni uzakonitev vseh prvin unitarističnoccntralističnc dr"',avnc ureditve do uvedbe kraljeve diktature in •dpravo se zadnjih avtonomnih organov oziroma det danjih nacionalnih in zgodovinskih enot, Z dcloc
  • po laikih Hcr.rika Steske v članke OstnTj ob I-sine m okraj ne samouprave (Slovenec. si. 272. 27 11. 1926) jc ilela ljubljanska oblast 537.179 prebivalcev. mariborsk?_ oblast pa bi st * i /toč i lv i jo Medjimurja (95 945 prebivalcev) /. njo pk I bi i/no izenačila in bi iucla 527.176 Diebivalcev.' Na lastni) željo so bile 'tbčinc Motnik. Trojane in Špnalič /. oiilokom mini: tia /a nnlranjc zadeve 28. 4. 1927 vključene v ljubljansko oblast, /. zakonom 20. 5. 1928 naje bila i/, ljubljanske ,>blasti izloCina občina Kastav '® Srcz Bre/icc jc obsegal sodna nkraia Brc/icc in Sevniua, sodni i ikra j I-is ki i pj je bii ludi območje sre/.i. Omenimo naj da j j bil okraj Logatec obnovljen /.<- lcia 1921 pn dotnčilvi "reje /. Italijo.iLcta 1927 je začela delovali i/postav? sreza Kranj v Jkofji Lok; , 7 V mariborski oMasli so /aradi pur-velikega uhscga 'a/delili ne kater: jjiftetknje pol i lične Dkiajc in si i ji ■ p" piivcri /a ki in u sejitavljjl naslednji .src/.i: mi ribo is ki * levi brc^. n.iajiboisk; * dčs",i breg,'dravograjski, sVvcnjejraŠki, konjiški ^ornjej;rajski, celjski, Šmaiski) * rcgaSkk. ko/jan.iki, ptujski;]j_utomef*fco radgonski, ni ur: .k os nI i )šk I In del nje lendavski src/. ARHIVI XVIII 1995 Čianki iti razprave 25 sjv^fia ob široki avtonomiji. Pra-' navedena zakona sta s podrohmmi določil' šc dopolnila nrrvo podoho centralizma in /»meicnosti samouprave Zakon c ohči upravi je doocal da sodijo v občo upravo "vsi posli iv: sedanje pristojnosti ministrov za notranj,: posle, pi prosveto, za agrarne'reformo, za poljedelstvo in vode, za zgradbe za trgovino in industrijo, za narodno zdravje, za socialno politiko, za vere in a šume Ini rudo. Vse navedene zadeve opravljajo v oblar.teh veliki župani po navodilih in pod nadzorstvom notranjega ministrstva m pristojnih resornih ministrstev, v srezu pa v ok"iru pristojnosti ohlaslev prve stopnje sreski poglavarji (imenoval :ih je notranji minister) pod nadzorstvom Oblastnega velikega Župana, ki odloča tudi 0 riritožhah glede upravnih aktov vseh ohlastev obče uprave v ohlasti.- Njegovo podrejenost osredri'1 vladi in vciikc pristojrosti v odnosu do amnup:avc pa porebej opiedcljujcjo določila, di jc pol" ti en- predstavnik vlade; predstavlja jo 'udi proti obla>.*ni: samoupravi" ter da ga kralj imenuje ne predlog ministra zi- notianjc zadeve >b pristanku ministrskega sveta Velike župane, ^ so jim dodelili tudi ustrezno strokovno oschje organ zacijeposehnih uradov,- so bili dolžni o_yseh važi.ih stv. rch lokalnega značaja..! zaslišali oblastni odhor ali zahtevati njegovo mne nje. V prehodnih odredbah jc hilo določeno ime novanjc velikih županov v'treh mesecih po velja ■'nor,tr zakona, v četrtem meseca pa naj hi Začeli poslovati njihovi uradi oziroma referati za Posamezna delovna področja, hrr čen čr naj hi na 'cdtžih pokniiinskih uprav te dale na voljo tudi Ujtrczno osebje, medtem ko bi hi drugih scdciih oblasti imenovali nove referente ir druge uslužbence Posebej pa je hila predvidena pospešitev prenrsa vseh poslov, ki so jih doslej upravljale pokrajinske uprave, na ministrstva in ohlasti mesta v. lastnim statutom paso imela nravico šc naprej z^aj^t; pristojnosti upravne ohlasti prve stopnje. S prcccjšnjc zakasnitvijo sta bila nato 31: dceemhri. 1922 iirvnevana velik» župana 'jublianske in mariborske oblasti, todr šc vsi )cto 1922 jc delovala Pokrajinska uprava za Slove nijc, po odstopu pokrajinskega namestnika m irca 192? pa je ljubljanski veliki Župan opravljal njegove naloge, . Zakon o oblastni in sreski samoupravi jc podrobno določal pristoji o<=ti, način poslovan i 1 » volitev samoupravnih organov na ohmočjih oblasi! in srezov ter ohlikc izvajanja nadzora olikega župana oziroma sreskega poglavarja ter Glavno kontrole nad njimi. Za oblasti in srezc, ki so bili čudi samoupravne enote, jc zakon razmejil pristojnosti oblastnih skupščin in oblastnih odborov ter sreskih skupščin in treskih odhorov Ker so nate zaživele v smislu zakonskih določil le oblastne samouprave, naj navedemo samo njihove poglavitne naloge. Skrbele naj bi za gospodarske, socialne in kulturne zadce oblastnega znača a, poschc_ pa so hi le navedene njihove pristojnosti glede izvajanja javnih del (testno okurežjr, lokilrc železnice, hidrot^hnična dela td) in izdajanja gradbenih predpisov, pospeševanja kmetijstva in drugih agrarnih panog podpiranja razvoia ohrti, i-du^trij; in zadružništva, ustanavljanja in vzdrževanja hranilnic in kreditnih zavodov, upravljanja obhistne imovine, ustanavljanja in vodenja različnih gospodarskih podjetij ter zdravstvenih, humamtarnih in zdraviliških ustanov, pospeševanja prosvetc in strokovnega izohražrvanja in zhiraria statističnih podukov za potrehe oblasti, Za izvajanje teh na-og so dobile pravico določati ohlastn* proračun in razpolagati 'z z.akonsko določenimi davčnimi sredstvi te: dohodki oblastnih ustanov Ohlastne samouprave so hi It na zahtevo vlade doline dz. jat mnenji o predlogih zakonov, k- so urejali zadeve z ohmoeij oblasti, ter o drugih zadevah. Zakon jc dajal ohlastnim skjpičimm, za kaierc so hi)i volilne tnott sitzi in mesta z nad 5000 prehivalei, kot sklepajočim in nadzornim organom ohlrstnih samouprav "pravico izdajati tudi ohlastne uredhc, in siecr le podrohne pre dpi se, ki so potrehni za izvajanje zakonov v ohlasteh, ter glede organiziranosti in poslovanja oblastnih ustanov. Ohlastnp odbori pa so imeli kot izvršilni organi ohlastne samouprave, volile so nh skupščine, nalogo, da izvajajo njene sklepe vodijo samoupravno admin-stracijo, nadzirajo poslovanje vseh ohlaslnih uslanov in-'potrjujejo proračune ohEin ter izvajajo nadzor nad njimi. Toda vse naštete razmero tri številne pristojnosti so omejevale nadzorne nravicc velikih županov in posch'nih finančnih organov, Tako so imeli veliki župani pravico odpirati in zaključevati zasedanja oblastnih skupčin ter sodelovati v n;ihovcm delu m na sciah oblastnih odborov, lahko so zadržali izvajanje vsakega sklepa obeh samoupravnih organov,'za katerega so menili, da ni utemeljen i. ustavi, zakonih m uredhaK prav tako so lahko iz istih razlogov odklonili razglasitev uredh ohlastnih skupščin, o vseh spornih zadevah pa.jc končnovcljavno odločal Državni svet Finančne pristojnosti oblastnih samouprav, k; so hilc temeljni pogoj za uspešno'izvajanje njihovih nalog, jc okrnila praviea finuhčfi ;ga ministra, da potrdi ali zavrne oblastne ororacune in nadzor Giavnc kontrole nad njihovim finančnim pc-slovanjem ki je hli podrohno urejen z zakonom'28. maja 1922. Ta je 5e posebej poudaril da velikf župani in sreski poglavarji niso odgovorni oblastnim oziroma iraškim skupščinam. Kraii jc imel tuai pravico razpustiti ti ste oblastne skupščine, ki hi dvakrat zaporedoma ne bi sprejele proračuna. Zakon z dne 26 aprila jc 'določal, da sc morajo volitve v oblastno skupščino izvesti tri mcsecc po njegovi veljavnosti, volitve sreskih skupščin pa pet me ;cccv po izvolitvi ohlastnih skupščin. Toda na sreski ravni so kot camoupravnt organi vse obravnavano ob-dohjc v maribjiski ohl sti delovali le dotedanji 26 Članki in razprave ARHIVI x™ 1991; skupne zadeve okiaja, v ljubljanski oblasti pa cestni jdbori, ki so skrbeli za vzdrževanje in gradnjo cestnega omrežja, in okrajne blagajne, preko katerih so piedstavniki občin skrbeli za financranjc skupnih gospodarskih, prosvetnih in socialnih zadev v okraju. V okrajih so .obstojali iuai šolski sveti. Take ji bil na jtpj rpvni ohiar.jeh dvotin i sistem tud v času, ko je bil v.pokra jinskem okviru ukinjen, pač pa je dograditev sreske .na m t uprave pc navedenem zakonu estala "le na papirju" Dodamc naj še, dn je nova zakonodaja spet združila vse zadeve obče uprave v uradu s reškega poglavarja, posebej pa so delovala finančna obhtstva. Glcdr ohčinskih pristojnosti ni bila .izdana nova 'ZakofigdgjjL Zakonodajni odbor Narodne SKUpsčine paje v smislu pooblastil za izenačenja zakonodaje razveljavil oziroma spremenil uredb D V o občinskih volitvah z dne 15. maja 1920 in 17 {ehruarja 1921,ter sprej Zakon o volitvah v ohčinska zastopstva v Slovenj ki je bil s kra Ijevim ukazom razglašen 18. íebruarja 1922.V njem sc podrobna določila .o aktivni in nasi\ li volilni pravici, ki so veljala lucJi. za parla móntame volitve določal pa je tudi Število od bornikov in namestnikov gl;dc na Število.pre bivalecv v občinah (v krajih z manj kot 5U0 pre bivala so lahko izvolili 7 odbornikov in 3 namestnike, nato pa je njihovo šic^ilo naraščale do največ 49 odbornikov in namestnikov v mest-h á nad 40.000 prebivalcev).^ Pc tem zakonu so sc nato v Slovcnij' izv:dlc občinske volitve leta 1924 in leta 1927. Ziiccick delovanja velikih županstev Ijutljanske in mariborske oblasti leta 1924 ter oblastnih samouprav I ta !927 Navedena zakonodaja je dala pravno osnovo :'.a začetek delovanja velikih ¿upanslc\ in oblastnih, samouprav. Toda velik uspeh federalistitmh strank v Sloveniji absolutna zmaga SLS,na parlamentarnih volitvah marca ] 92"^ je'vpJival na njegovo odložitev. Šele 3, dcccmhra 192.1 je vla da, potem ko je njen predsednik Nikcla Pašič spremo izigral opozicijo, sprejela iklep c liki nitvi Pokrajinske uprave za Slovenijo. Velika župana ljuhlianske in mariborski oblasti sta dobila nalogo. Is čimprej oblikujeta svoji urade ža posamezne panoge obče upi ave, ministrstva pa naj bi v Ljupljam ukinila svoje izpostave ¿'a zadele, ki so spadale v pristojnost obče uprave vciikih županstev. To veliko upravne prccsnc-vanjc pa sc je /uradi različnih cvir m težav -zavleklo celo v leto 1925, pa še tedaj ni /bilo bvedeno v celoti. Nc, glede na to pa je tMa z začetkom delovanja vciikih županstev 1. janmrja 1924 izvedena dejan j ka r."zaeli'cv Sloveniji na ljubljansko in mariborsko oblast. Iz poročil obeh Ailikih županstev c stanju ohče uprave naj ,l!f'*ULJHJS.ši. 31. 1.4. IV22. poudarimo nekaj značilnosti. V Lj jbljani, kjer je bi' sede?. P okrajinske uprave, pn kateri so bili v njunih oddelkih tudi ustrezni strokovni kadri, je poi:kalo oblikovanje uradov velikega županstva brez. problemov, v Mariboru, kjer ni biio trad-cijc upravnih' oMastev druge stopnje, pa se bile le ža^c precejšnje zaradi prostorskih in kadrovskih problemov pa 'udi zaradi nezadostnih finančnin sredstev Tako je ob začetku delovanja velikega županstva v Mariboru obstojal le njegov sekretariat in oddelek za notranja zadeve februarja iy24 so se jima pridružili kmet-jsk:, veterinarski in zdravstveni oddelek, Še irto leto je prevzelo tudi.del.socialnih in gradhcnih zadev, leta '925 pa so /.aČeli delo1, ¡iti še oddelki za prosveto za gozde/c, za verske zadeve ter obr'* trgovino in industrijo. Zakon o obči upravi pa m " 11 de sledno izveden za gradbene, rudarske, gozdarske zadeve m za agiarne iciormo, saj sc ministrstva šc naprej te zadeve delno a!i v' ecioti opravljala preko Gradhcne dirckeijc za Slovenijo. Rudar skega glavarstva. Direkcija Sum Kraljevine SHS, Inšpektorata ministrstva narodnega zdravju iii Agrarne direkeijc v Ljuhbani. dodamc pa naj šc. da je pristojnosti ža nekatere sccialnc /.idevc za obe oblasti izvajalo ljubljansko'vcliko županstvo. T? jbmoeje mariborske oblast: je bila za izvajanje riekiiterih jbčcupravrih zadc" problem luai ntizenačena zakonodaja, ki je t';riicl;'la n;'.'hjvš:i štajerski in koroSki deželni zakonodaji ter mad žarski zakonodaji: z* Pickmurjc Iv poroči','obeh velikih županstev pa :;e tudi vidijo hude nega tivne posledice cntral ¡stičnega urejanji iadpv, ki bi liti lrjralc.po zakonodaji urejit oblastne samouprave. Vlada je zadržala lua pr :ccjšrije vsote že odob.cnih sredstev v državnem prora-iunu za izvajanje joeialnoekonomski^ in, kul turnopror-vetnih dejavnosti v Slovcn:,i 19 Šele jr-seni. 1926 so riovc 'notranjepolitične razmere vplivale iia odločitev central'stičnih si' da popustijo glede izvedbe volite\ k oblastne skupščine, k;, se.bile tčmljjn pogoj za začetek delovanja oblastnih s„m'ujprav. Na nespešitev nrocesa uvedhe oblastnih samouprav je tedaj pomembne vplivala SLS, ¡ki se je odločila za novo politično taktike, da bo' izkor sti-ii vse zakonske možnosti za čimbolj uspešno runkeio-¡piranic samouprav, nc dii bi hkrati zahtevala tudi revizijo ustave. Januarj? 1927 izvoljene oblastne skupščine so sc 23. fehniarja sestale na prvo zasedanje SI S, ki je ha volitvah dobila ahso'utno večino v obeh oblastnih skupščinah ter jt pre- g O stanju nbit uprave sta bila velika /upana dnl/na cnk.al na leti) poročati tudi nblasLnini;i skupščinama in njuni puričila, ti/.iruiiiii poročila p 'čJstavniknv v:likih žmmijtičv sii oKa-njena kot priinj;:' sejrim zapisnikom Ijubljaiisl j ;n 'liarimirske nbhslnc iidipšCine v f:mdl'i nbch iibbsiniti odhiini" v Arliivu Republik. SlovCiiijf O / af c tn I h '.e/ivah pri fbiik i >,*anju u radi >"Yihch veiii'h iunansiev sla'njtina predstavnika ¡/črpi.o ptv-rotala;fia pivih seiih nbia ;(nih ..kupsčin ljubljanske in niari-hiiriikeoblasti 23. februarja'1927, njuni celotni poioiili pa je objavil tuili Slnvcnee št. 44,7.4 2. UJ27 ARHIVI XVIII 1995 Članki in razprave 27 sedanje. SLS, ki je na volitvah dobila absolutno večino v ^bch oblastnih skupščinah ter je pre vzela trdi vse vodilne lunkcije v skupščinskem oredsedstvu in v oblastnem odboru, si je za kratkoročni cilj zastavila čimprejšnjo utrditev "kastne samouprave, ki naj bi'bila izhodišče za dolgoročno izbojevan jo prave zakonodajne avte nomijV- združene Slovenije pa tudi svoj vstop v esrednjo vlado je popojilas čimvcčjimi pri stoj' nostmi m mou prav in seveda s svojo dominacije v Sloveniji; Ob začetku delovanja sta si'obe 'blastii skupščini zastavili več nalog, posebej takojšnji prevzem vseh -sameupravnih zadev in ustanov od resornih ministrstev in \ciikih županstev, zahtevali s'a pooblastile Narodne skupščine, d? glede na nove razmere lahko spreminjata bi vse deželno zakonodajo,'* za okrepitev gmotne osnove sta terjali izročitev nekdanjega deželnega Premoženja, sklenili pa sta tudi, da bosta delovali čimbolf usklajeno, da bi take premestili obstoječo upravno razdelitev Slovenije. Obe oblastni skupščini sta v načinu deh želeli čimbolj pesne ttiati osrednji parlament s to razliko, da sta imeli r£k> omejene pristojnosti in sc zlasti nista smeli udarjati s politično problem;, ti ko, čemur pa sc občasno nista mogli izogniti. Žc Finančni zakon ¿a leto 1927/28 je daî pravno osno\ o za izvajanje navedenih temeljnih nalog2(J Prevzem deželnega premoženja in nadzora nad občinam, ter okrajnimi samoupravami glede cestnih zadev iz nri ^fojnesti velikih županov, oba sta bila tedaj iz vrr SLS, na nove samoupravne organe jc potekal '■agio in sc je končal žc dc srede leta 1927 Ob »m naj poudarimo, da jc bila takšna kadrovska rešitev glede na velike pristojnosti velikih Zupanov do oblastnih «amouprav temeljnega pomena za uspešno delovanje samoupravnih organov ohcb slovenskih oblasti. Vlada pa jc nato šele novembra 1927 podrobno določila zadeve in zavode iz ministrstev ¿a narodno zdravje, za zgradbe, za trgovine in industrijo, za kmetiistvo » za socialno politiko za uoravijanjc v okviru oblastr h samouprav,21 dejanski prenos pa sc jc zavlekel dc začetka !cta 1928. Slovenski samo upravi sta hili med tistimi, ki j i ma jc bilo pre nesenih največ pristojnosti, s finančnim zakonom 7-H leto ly2S/29 pii sta edino niuni skupščini dobili pravico. da spremenita nekatere popic-r«tne nai,;dhc Narodne in Deželne vlade za Slovenijo.22 Osrednja vlada p« jc iz državnega proračuna določila tud; finančna sredstva oblastn*.ti samoupravam za prevzete zadeve in zavode, ki pa Še -daleč niso zadoščale za uspešno izvajanje njihovih nalog. Prav s finančnimi ukrep so cen traîne ohlasti lahko posebej učinkovito vplivale na možnosti uspešnega. aélovania oblastnih samouprav To se jc pripetile tudi SLS, ko ni bila in UL ljubljanske in maiiborskc obhsti. ii.d5. 1927. " Prav tam, St. 123, 13. 12. 192"7 Prav tam, št. 41, 21. A. I««. vladna stranka in minister za finance pnab proračunov slovenskih oblastnih skupsčin ni potrdil. Tudi SI-S po vstopu v vlado ni uspela h državnega proračuna dobiti več kot tretjino potrebnih sredstev za izvajanje nalog oblastnih samouprav, ki sta si jih morali večino pridobiti sami z dodatnim obdavčevanjem žc tako pre-ohrcmcnicnih slovenskih davkoplačevalcev Pc zagotovitvi finančnih sredstev sta obe samoupravi pospešeno izgrajevali tudi svoje urade za posamezna področja delovana in krepili njihovo kadrovsko "zasedbo Tako "jc bil spet uveden nekdanji dvotimi upravni sistem, državni v okviru velikih županstev in samo ipravni • avtonomni, podrejen oblastnim samoupravnim organom. Oblastna-samoupravi jc na Slovenskem polno zaživela šele leta 1928 Obe oblastni samoupravi sta si prizadevali s smotrnim dodeljevanjem sredstev ¡7. svojih pre računov čimbolj uspešno izpolnjevati naloge pri upravljanju javnih bolnic in okrožne zdravstvene službe, pospeševanju javnih del, posebej gradnji in v?.držc vanju cest., modernizaciji kmetijstva, izboljševanji: pogojev za delovanje socialnih, šolskih in kulturnih zavodov in služb, ustanovili pa i ta tudi vsaka svoj denarni zavod. Položaj vseh ustanov m dejavnosti, ki so prišle v popolno a!i delno upravo slovenskih oblastnih same uprav, sc jc v primerjavi s stanjem v času cen tralističn^ga upravljanja v kratkem čisu precej izholjsal. Obe oblastni skupščini sta posvetili tudi veliko pozornost uredbodajni dejavnosti, nnnc pravne akte pa jc objavljal skupni uradni list in glasilo Samouprava, ki jc izhajala v letih 1928 in 192y. Za poenoteno pravno urejanj-pomembnih zadev za vse jugoslovansko ozemlja Slovenije sta ljubljanska i mariborska oblastna skupščina izvolili skupni uredbodajnr odbor Obseg uredbodajne dejavnosti naj ilustriramo s podatkom o številu objav v Samoupravi leta 1928, kc je bilo iz ljubljanske oblasti objavljenih 19 oblastnih uredb, pravilnikov in razglasov, iz mariborske oblasti pa 20 uredb in pravilnikov Kot primeren jtnega pravnega urejanja pomemb nih zadev v obeh ohlasteh naj omenimo enotno uredbo o agrarnih operacijah. Ob p nadevan ih. da sta šle/line pcrccc probleme reševali usklajene (npr. ustanovili sta skupni izscljcniški urad, enotno sta nastopili proti okrnitvi slovenske uni verze v Uftbljiini itd), pa sta glcdi. na lazlične socialnoekonomske in kulturnoprof.vetnc razmere reševali tudi vsaka svoje specifične probbme (mariborska oblastna skupsčina npr. viničarsko vprašanje).23 Delovanje ohch oblastnih samouprav jc bil edini pom:mbncjši rezultat proticcntralističnib prizadevanj. Kljub le dvoletnemu tra'anju, z uvedbo kraljeve diktature so bili ukimci i tudi ohlastni samoupravni organi, njihove naloge p:. ? i NJarkti Natlačen. ObVitna samouprava v Sluvenijf Slovenci v desetletju 19Iti* 197.H, cit. i/d., str.339-157. '.8 _ _ _Članki m ra/.pravc ma, jc njihovo delovanji; pokazalo na eni strani, kako jc mogoče h uro in učinkovito urejati po menibne socialnoekonomske in kulturnoprosvet-nc zadeve v posameznin pokrajinah po avtonorr ni potit na drugi strani pa vso škodljivost njihovega centralističnega upravljanja. To so še posebej pokazali dosežki v Sloveniji. Delovanje obeh oblastnih samouprav se v literaturi primerja /. nekdanjimi deželnimi zbori kol nosilci avtonomije v avstrijskem obdobju, bilo pa jc lahko /.»radi novih razmer in možnosti v nekate.ih pogledih uspešnejše. Predvsem so m, dobre rezul tate njuni h pri::adevanj za reševanje perečih slovenskih prob'emov v primerjavi z nekdmjimi dežel ni m- /bori vplivala dejstva, da so btli v ljubljanski in mariborski oblastni skupščini s posameznimi izjemami le slovenski poslanci, predvojni štajerski deželni zbor s sedežem v Gradeu pa je imel nemško večine, da sta po prizadevanjih SLS ob podpori poslancev - tudi vseh drugih strank pri urejanju nekaterih zadev delovali kot ena slovenski, upravna enota in da sla uspeli .v vsakd^nj^m delovanj svoje pristojnosti v kai največji men uveljavili Primerjava v jugoslovanskem okviru pa kaže, da jc] bila v Siovcmu oblastna samouprava naj bol' razbila ¡n uspešna ne le zaradi prizadevam .SLS, temveč tudi kot nagrada-za -njeno sode lovanje v vladi. Jc primer, koliko je bil unita nstično centralistični režim največ pripravljen popustiti avtonomr stični m težnjam. To nam lepo ilustrira primešava s Hrvaško, kjer jc inicla v oblastnih skupščinah prav tako večino lcdcra-1 i stično usmerjena Hrvaška seljačka stranka. To da vlada je preko svojih velikih županov izkoristila vse svoje omejevalne in nadzorne pravice ter preprečevala izvajanje skicpov. samoupravnih organov v šestih hrvaških oblasteh. Tako jc vc liki župan zagrebške oblasti ud 12 sprcietih uredb na prvem zasedanju oblastne skupščine objavil le 3, oviral jc nroccs ptenosa nadzorstva nad občinami na sblastnc samouprave, finančni minister pa jc zmanjševal njihove proračune. clc po dolgotrajnih pritožbah na Državni svet in posamezna ministrstva jc oblastna samouprava .v Zagrebu uspela uveljaviti svoje p"istoj.iosli.14 V vzhodnih predelih države pa si mnoge oblasti niso prizadevale za pridobivanje lastni i. financ ni h virov za izvajanje konkretnih akcij Glede na lakinc razlike v razvitosti in pristojnostih oblastnih samouprav sc je v hrvačkem časopisu za slovenski samoupravi pojavila cclo oznaka, da sla "država v državi , Čeprav sta bili šc daleč od cilja avtonomistično - federalističnega gibanja, Ki jc zahtevalo široko zakonodajno in izvršilno samostojnost-združene Slovenije. Na se'i 'jubljan 24 Kadile v vabi ir 1927- 1928. Zapisnid ti Masne skupštine Za gicbaike oblasti Priredila dr. Mini Knlar Dimi! rije vi i. Zagreb liW j:let!f na «hranjenost sejnih /apisniknv obeh slovenskih oblastnih skupščin bi bil