Ster. 251. »SLOVENEC«. petek, 5. novembra 19«. *tna g Žrtvam samozvanih sodnikov Dane» » potek zjutraj ob 7 bo v stolnici slovesna žalna služIm bo/j« /.a nedolžne žrtve, ki »o jih komunistični sodniki obsodili in umorili v Kočevju. Dne 9. novembra poteče mesec dni, odknr so komunisti uprizorili proces ^rotl dvajsetorici Slovencev pod vodstvom samozvanih in zločinskih sodnikov. To naj bi bil po njihovih računih nekak monstre proces, ki naj bi v javnosti vzbudil vtis velikih obtožencev. Pred zatožno klop so bili postavljeni trije duhovniki, nekaj častnikov ter nekaj drugih mladih ljudi, k) so se iz mladostnega idealizma postavili v bran pred krvavo komunistično revolucijo. Ker se Je slovenska javnost zgražala nad masovnimi pokolji nedolžnih ljudi, so se sedaj komunisti hoteli Izpričati kot pristni! zakonitega postopanja, ki obsojajo na smrt le preko kompetentnih sodnikov In po strogo dokazani krivdi. Odeli ao se v plašč pravnega postopanja, kakor so se pred časom odeli v obleko nacionalnega gibanja. Popolnoma razumljivo je, da komunisti v smislu svojega krvavega nauka pobijajo svoje nasprotnike. Zločinsko in morilno vsebino komanizmn poznamo, zato nas potoki krvi ne presenečajo. Nekaj drugega pa Je, ko skušajo razbojniki svoje zločine prikazati kot pravno neoporečna in nujna dejanja. Kdo je pooblastil komunistične sodnike, dn morejo sploh soditi? V čigavem Imenu izrekajo sodbo? Po kakšnih zakonih vračunnvajo krivdo obtožencem? To so vprašanja, ki Imajo nnnje komunisti sicer pripravljen svoj prazni In zločinski izgovor, ki pa postavijo takoj njihovo dejanje v dolgo vrelo drugih zločinov, zagrešenih nad slovenskim narodom. Proces proti dvajsetorici Slovencev pomeni največjo skrunitev slovenske pravne tradicije, bistveno žalitev prava in sodnih inštitncij. Upravičeno so se ob tem dejanja razburili celo tisti juristi, ki na tihem sočustvujejo s komunistično Osvobodilno fronta Ko obhajamo spomin nn nedolžne žrtve, se zavedamo, da so poleg teh obsojencev padle še množice drugih irtev, ki »o jih komunisti pobili brez vsake sodbe In brez vsakega zasliševanja. Zakaj komunisti niso smatrali za potrebno, da bi tndi vsem tem naprtili procesno komedijo? Ali nI to najboljši dokaz o zločinskem značaja procesa? Junakom pa, ki so padli za obrambo svoje domovine In svojci«) prepričanja in niso do zadnjega klonili kljub mukam in trpljenju, velja naše spoštovanje in občudovanje. Osebne novice Diplomirali so na filozofski fakulteti gdč. Marija .Sardin, Sonja Ro-jic in g. Vasilij M e I i k. Čestitamo! Diplomirali sta 14. oktobra t. I. na juridični fakulteti ljubljanske univerze gdč. Sonja Serko, Draga Šimenc in Bojan Podbrcgar iz Ljubljane. Iskreno čestitamo! Zgodovinski paberki 1. 1688. se je izkrcal v južni Angliji Viljem Oronski. soprog protestantov-ske hčere angleškega kralja Jakoba II. in brez odpora osvojil celo Anglijo. Skupščina je nato poverila Viljemu in njegovi ženi Mariji kraljevsko čast, Viljemu samemu pa vlailo. Jakob II., potomec slavne Marije Stuart, je rbe-zal z rodbino na francosko. Prevrat, s katrrim s0 se Angleži znebili zaradi! absolutizma osovraženih .Stuortovcev. J se je izvršil brez prelivanja krvi. Sprememba na prestolu je pomenila j tudi spremembo v zunanji politiki. Sto- ; letja trajajoče prijateljstvo s Franci- ' jo sc Je spremenilo v borbo /a premoč.1 Viljem lil., zagovornik In početnik politike ravnotežja, ki je prinesla Evropi toliko gorja, ni maral premočne Francije. Na znotraj pa pomeni nastop Viljema zmago parlamentarnega režima in konsolidacijo države — L 1?5?. je premagal Friderik II. pruski kralj, pri Itombachu Francoze, ki »o kot zavezniki Marije Terezije ogrožali Pruse na zahodu, dočim so od juga in vzhoda napadali Avstrijci in Itusi (sedemletna vojna 1756. do 1761.!) - 1. 1901. je umrl v Velesovem slovenski pisatelj Jožef Benkovif, rojen I. |SW, v Kamniku. Cimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Ljubljani, I nato je bil nekaj časa kaplan. pa vstopil v cisterciia.iski red. Po nnrnvi bo-lehen je mlad umrl. Ze v dijaških lelih je pisal r mladinske liste pesmice, basni in povesti. Najlepša je novel« Goslačeva hči. Ijotil se je tudi zgoitovine in napisal življenjepis pisatelja Ogrin-ca. Priolnil jc obširne študije o ro-kovnjotili ter Glaserjevo Zgodovino slovenskega slovstva, je obdelal mo-droslmjc in cerkveno umetnost. Za današnji dan Koledar Petek, 4. llstopsdot Zaharija in Elizabeta; Svetinje škofije. Lunina sprememba: prvi krajec 5. listopada ob 4.22. Hörschel napoveduje viharno in deževno vromo. Sobota. 6. listopada: Marija pri-prošnjica; Lenart, opat; Sever, škof in mučcncc. Dramsko ftledaiiife Zaprto. Operno gledališče Zaprlo. Kino Union »Moser kot detektiv« — predstave ob 15.50 in 17.10. Kino Sloga »Zaupam ti svojo ieno« — predstave ob I) in 17. lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ra-mor, Miklošičeva c. 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Praktični nasveti za petek Z'.a gospodinje: oblačno in tudi toplejše vreme bi nas utegnilo zapeljati, da bi skušale pre/račevati stanovanja. Zaradi prevelike vlaž. nosti v zraku bi to ne bilo dolgo časa priporočljivo. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Stanovanjske odpovedi v oktobra Pri okrajnem sodišču je bilo v letošnjem oktobru podanih 55 odpovedi za izpraznitev stanovanj in obratnih lokalov, ko jih je bilo lani satno 57. V letošnjem letu je bilo zaznnmovanih že 755 odpovedi, lani v tem času 6.2.2. Proti mnogim stanovanjskim odpovedim so bili podani ugovori, nakar «o se razvijale normalne pravde in so sledile sodbe. V mnogih primerih »o bili podani ugovori brez prave pravne jiodlage, zato jih sodnik ni uvaževal, v nekaterih zadevali pa so bile izrečeno zanimive sodbe. Nekateri najemniki so ugovarjali proti sodnim odpovedim le iz razloga, da so pridobili na času, ker si niso mogli poiskati drugo jirimerno stanovanje v kratkem odpovednem roku enega incseca. Največ •tanovunj je bilo, kot navodno, od|»o-vedanih zaradi neplačila nnjrmnine, mnogo tudi, ker so lastniki rabili stanovanje za sebe ali pa za svoje, to je za poročene hčere tn sinove. Nekaj stanovanj je bilo najemnikom odpovedanih iz drugih razlogov, ki jih navaja stanovanjska zaščitna uredba. V Ljubljani jo bilo konce leta 194.2 po statističnih podatkih magistrata 12.551 stanovanj, ko jih je bilo pred 2 leti 21 tisoč 950. Torej sedanjim časom vendar primeren prirastek! Visok srečni pritisk in gosta megla Gosta megla valovi in se pretaka po Do r ju in tudi po Ljubljanskem polju. Kdor te je v sredo |iopoldiie povzpel nekoliko viie, je lahko občudoval valovito megleno jezero. V sredo je vladala ves dan megla, nebo je bilo popolnoma zastrlo in Ljubljana ni bila deležna jesenskih sončnih žarkov, kakor so jih uživali nekateri višji kraji. Dnevna temperatura postaja zelo nizka, a zračni pritisk ostaja visok. Barometer Iv polagoma pada in se ba-rometrska krivulja odraža v zmernih skok iti. ki naziiacujejo. da l.iliko sedanje vreme traja še nekaj časa. Barometer je v četrtek dosegel stanje 770.6 mm, stanje, ki je še vedno primerno visoko nad normale. V sredo je bila zaznamovana maksimalna dnevna temperatura +5.6. a v četrtek jutranji temperatura! minimum -1-4.5 stopinje Celzija, nekoliko višji od prejšnjega dne. Kratko, v četrtpk zjutraj lahen dvig jutranje temperature, a lahen padec barometra. Ncireča nikoli ne poilva Posestnico Neža Tnrkovu se je v sredo dopoldne pripeljala iz Notronj-ske na glavni kolodvor, kjer jo tako nesrečno spodrsnila, da si je pri padcu zlomila desno nogo. — Odrgnil ga Dodatne živilske nakaznice za delavce Zo mesec november bo ljubljanski mestni preskrbovalni urad začel deliti dodatne živilske nakaznice za težake po številkah potrdil, lako da pridejo na vrsto v soboto. 6. novembra. I—KM), v ponedeljek, 8. novembra, 101—200, v torek, 9. novembra, 201—500, r sreilo, 10. novembra, V)| —400, v četrtek, It. novembra 401—500, v petek, 1.2. novembra, 501—600, v solioto, 15. novembra. 601—700, v ponedeljek, 15. novembra, 701—600, v torek, 16. novembra, Hot—'»O. v sredo, 17. novembra, 901— 1000, v četrtek, 18. novembra, 1001— 1100 in v petek, 19. novembra, 1101 do 1200. Urad posluje v ta namen vsak dan oil »-I» in od 14.V»—17.50v palači Buta. I. nadstropje, soba 5. Prodaja men na bolniške nakannicc Spodaj navedeni mesarji bodo od sobote, 6. novembra dalj« prodajali meso na bolniške karte samo aa mesarskih stojaicah na tivilsken trgu, in sicer ob sredah in sobotah od 7 do 11. Cešek Alojzij, Gornik Anton, Gruden Ana, Janet Ivan. Jeiih Atojzii, Ham Josip. Nered Jote, Novak Anton. Novljan Franc. Vsi imetniki bolniških kart. ki te nimajo določenega mesarja, naj se prijavijo za kupovanje mesa pri enem navedenih mesarjev, «•>«an«r.>aae«ep»aeeeeafee Objava Naborna komisija slovenskega do- mobrnnstva posluje v bivšem Sokol-skrni domu na Taboru. Naborni komisiji se morajo javiti zaradi pregleda prostovoljci za slovensko domobraiistvo po sledečem redu t 4. novembra ob 9 oni, ki imajo vpisne številke od 1100-1250. 6. novembra ob 9 oni, ki imajo vpisne številke od 12*0—1450. Dan pregleda za ostalo bo objavljen v dnevnem časopisju in pu radiu. Poziv Uprava policije poziva vse pred. časno vpokojene, na lastno prošnjo iz stopivše in vse druse v Ljubljani ali okolici se nahajajoče bivše orožniškr podčastnike in orožnike, ki so zdravi, da se javijo za sprejem v eksekntivno policijsko službo pri poveljniku policijskega varnostnega zbora v Ljubljani — šempetrska vojašnica —. kjer bodo dobil vsa zaželena pojasnila. Razdeljevanje jabolk Od 5. do 9 t. m. se bodo delila jabolka z« oseb« nad 60 let starosti, in sicer po 3 kg na odrezuk Do. St. I po sledečem redu: 5. upravičenci z začetnico A—E, 6 od P—I. 8. od J-0 in 9 od P-Z Jabolka bodo rardeticvsle na»lcdn|e tvrdke: Kmetijska družba (Novi trgi. Gospodarska zveza (Majstrov« 101. Nabav-Ijolna zadruga d-ž. žel (Ce»ts Solkc divizije), Nabavljale» »«drug» drt tislužb. (Vodnikov trgi, L Delavsko konzumno društvo (Kongresni trg). Konzuirno društvo (Vi£), Nrbavljalna zadrug* mestnih uslužbencev (Kolodvorska ulica). Gospodarska zadrug« iBleiwrisov« c. 29), Kon-tumni zadruga (Medvedova cesta) in tr govcl s sadiem in zelenjavo na drobno na stojnicah (Pogač.irjcv in Vodnikov Iril. I s »le je nora poučna knjiga ia mladine: Potovanje v vesoljstvo Napisal Pavel Kunaver Brina spreta ,«r.s s slikami «dišala ielrs. 128 atraal — Veaana I 42 — V lahkotnem stoeu. zor. nuvo n napeto opisuie pri>nnni strokovnjak Kunaver čudovito ureditev vi-olji, luno. sonce, zvezde, planete, meglenice, komete in druge |io«> hno-ti zvezdnega nvtia. Kar uooihva hn'ga vsa itd ti a znanstvena odkritja in ugotovile, bo Oi/ahu odlično pnmagaia prt u*enju ht'ko In kosmogralna, pa tu