Ster. 251. »SLOVENEC«. petek, 5. novembra 19«. *tna g Žrtvam samozvanih sodnikov Dane» » potek zjutraj ob 7 bo v stolnici slovesna žalna služIm bo/j« /.a nedolžne žrtve, ki »o jih komunistični sodniki obsodili in umorili v Kočevju. Dne 9. novembra poteče mesec dni, odknr so komunisti uprizorili proces ^rotl dvajsetorici Slovencev pod vodstvom samozvanih in zločinskih sodnikov. To naj bi bil po njihovih računih nekak monstre proces, ki naj bi v javnosti vzbudil vtis velikih obtožencev. Pred zatožno klop so bili postavljeni trije duhovniki, nekaj častnikov ter nekaj drugih mladih ljudi, k) so se iz mladostnega idealizma postavili v bran pred krvavo komunistično revolucijo. Ker se Je slovenska javnost zgražala nad masovnimi pokolji nedolžnih ljudi, so se sedaj komunisti hoteli Izpričati kot pristni! zakonitega postopanja, ki obsojajo na smrt le preko kompetentnih sodnikov In po strogo dokazani krivdi. Odeli ao se v plašč pravnega postopanja, kakor so se pred časom odeli v obleko nacionalnega gibanja. Popolnoma razumljivo je, da komunisti v smislu svojega krvavega nauka pobijajo svoje nasprotnike. Zločinsko in morilno vsebino komanizmn poznamo, zato nas potoki krvi ne presenečajo. Nekaj drugega pa Je, ko skušajo razbojniki svoje zločine prikazati kot pravno neoporečna in nujna dejanja. Kdo je pooblastil komunistične sodnike, dn morejo sploh soditi? V čigavem Imenu izrekajo sodbo? Po kakšnih zakonih vračunnvajo krivdo obtožencem? To so vprašanja, ki Imajo nnnje komunisti sicer pripravljen svoj prazni In zločinski izgovor, ki pa postavijo takoj njihovo dejanje v dolgo vrelo drugih zločinov, zagrešenih nad slovenskim narodom. Proces proti dvajsetorici Slovencev pomeni največjo skrunitev slovenske pravne tradicije, bistveno žalitev prava in sodnih inštitncij. Upravičeno so se ob tem dejanja razburili celo tisti juristi, ki na tihem sočustvujejo s komunistično Osvobodilno fronta Ko obhajamo spomin nn nedolžne žrtve, se zavedamo, da so poleg teh obsojencev padle še množice drugih irtev, ki »o jih komunisti pobili brez vsake sodbe In brez vsakega zasliševanja. Zakaj komunisti niso smatrali za potrebno, da bi tndi vsem tem naprtili procesno komedijo? Ali nI to najboljši dokaz o zločinskem značaja procesa? Junakom pa, ki so padli za obrambo svoje domovine In svojci«) prepričanja in niso do zadnjega klonili kljub mukam in trpljenju, velja naše spoštovanje in občudovanje. Osebne novice Diplomirali so na filozofski fakulteti gdč. Marija .Sardin, Sonja Ro-jic in g. Vasilij M e I i k. Čestitamo! Diplomirali sta 14. oktobra t. I. na juridični fakulteti ljubljanske univerze gdč. Sonja Serko, Draga Šimenc in Bojan Podbrcgar iz Ljubljane. Iskreno čestitamo! Zgodovinski paberki 1. 1688. se je izkrcal v južni Angliji Viljem Oronski. soprog protestantov-ske hčere angleškega kralja Jakoba II. in brez odpora osvojil celo Anglijo. Skupščina je nato poverila Viljemu in njegovi ženi Mariji kraljevsko čast, Viljemu samemu pa vlailo. Jakob II., potomec slavne Marije Stuart, je rbe-zal z rodbino na francosko. Prevrat, s katrrim s0 se Angleži znebili zaradi! absolutizma osovraženih .Stuortovcev. J se je izvršil brez prelivanja krvi. Sprememba na prestolu je pomenila j tudi spremembo v zunanji politiki. Sto- ; letja trajajoče prijateljstvo s Franci- ' jo sc Je spremenilo v borbo /a premoč.1 Viljem lil., zagovornik In početnik politike ravnotežja, ki je prinesla Evropi toliko gorja, ni maral premočne Francije. Na znotraj pa pomeni nastop Viljema zmago parlamentarnega režima in konsolidacijo države — L 1?5?. je premagal Friderik II. pruski kralj, pri Itombachu Francoze, ki »o kot zavezniki Marije Terezije ogrožali Pruse na zahodu, dočim so od juga in vzhoda napadali Avstrijci in Itusi (sedemletna vojna 1756. do 1761.!) - 1. 1901. je umrl v Velesovem slovenski pisatelj Jožef Benkovif, rojen I. |SW, v Kamniku. Cimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Ljubljani, I nato je bil nekaj časa kaplan. pa vstopil v cisterciia.iski red. Po nnrnvi bo-lehen je mlad umrl. Ze v dijaških lelih je pisal r mladinske liste pesmice, basni in povesti. Najlepša je novel« Goslačeva hči. Ijotil se je tudi zgoitovine in napisal življenjepis pisatelja Ogrin-ca. Priolnil jc obširne študije o ro-kovnjotili ter Glaserjevo Zgodovino slovenskega slovstva, je obdelal mo-droslmjc in cerkveno umetnost. Za današnji dan Koledar Petek, 4. llstopsdot Zaharija in Elizabeta; Svetinje škofije. Lunina sprememba: prvi krajec 5. listopada ob 4.22. Hörschel napoveduje viharno in deževno vromo. Sobota. 6. listopada: Marija pri-prošnjica; Lenart, opat; Sever, škof in mučcncc. Dramsko ftledaiiife Zaprto. Operno gledališče Zaprlo. Kino Union »Moser kot detektiv« — predstave ob 15.50 in 17.10. Kino Sloga »Zaupam ti svojo ieno« — predstave ob I) in 17. lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ra-mor, Miklošičeva c. 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Praktični nasveti za petek Z'.a gospodinje: oblačno in tudi toplejše vreme bi nas utegnilo zapeljati, da bi skušale pre/račevati stanovanja. Zaradi prevelike vlaž. nosti v zraku bi to ne bilo dolgo časa priporočljivo. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Stanovanjske odpovedi v oktobra Pri okrajnem sodišču je bilo v letošnjem oktobru podanih 55 odpovedi za izpraznitev stanovanj in obratnih lokalov, ko jih je bilo lani satno 57. V letošnjem letu je bilo zaznnmovanih že 755 odpovedi, lani v tem času 6.2.2. Proti mnogim stanovanjskim odpovedim so bili podani ugovori, nakar «o se razvijale normalne pravde in so sledile sodbe. V mnogih primerih »o bili podani ugovori brez prave pravne jiodlage, zato jih sodnik ni uvaževal, v nekaterih zadevali pa so bile izrečeno zanimive sodbe. Nekateri najemniki so ugovarjali proti sodnim odpovedim le iz razloga, da so pridobili na času, ker si niso mogli poiskati drugo jirimerno stanovanje v kratkem odpovednem roku enega incseca. Največ •tanovunj je bilo, kot navodno, od|»o-vedanih zaradi neplačila nnjrmnine, mnogo tudi, ker so lastniki rabili stanovanje za sebe ali pa za svoje, to je za poročene hčere tn sinove. Nekaj stanovanj je bilo najemnikom odpovedanih iz drugih razlogov, ki jih navaja stanovanjska zaščitna uredba. V Ljubljani jo bilo konce leta 194.2 po statističnih podatkih magistrata 12.551 stanovanj, ko jih je bilo pred 2 leti 21 tisoč 950. Torej sedanjim časom vendar primeren prirastek! Visok srečni pritisk in gosta megla Gosta megla valovi in se pretaka po Do r ju in tudi po Ljubljanskem polju. Kdor te je v sredo |iopoldiie povzpel nekoliko viie, je lahko občudoval valovito megleno jezero. V sredo je vladala ves dan megla, nebo je bilo popolnoma zastrlo in Ljubljana ni bila deležna jesenskih sončnih žarkov, kakor so jih uživali nekateri višji kraji. Dnevna temperatura postaja zelo nizka, a zračni pritisk ostaja visok. Barometer Iv polagoma pada in se ba-rometrska krivulja odraža v zmernih skok iti. ki naziiacujejo. da l.iliko sedanje vreme traja še nekaj časa. Barometer je v četrtek dosegel stanje 770.6 mm, stanje, ki je še vedno primerno visoko nad normale. V sredo je bila zaznamovana maksimalna dnevna temperatura +5.6. a v četrtek jutranji temperatura! minimum -1-4.5 stopinje Celzija, nekoliko višji od prejšnjega dne. Kratko, v četrtpk zjutraj lahen dvig jutranje temperature, a lahen padec barometra. Ncireča nikoli ne poilva Posestnico Neža Tnrkovu se je v sredo dopoldne pripeljala iz Notronj-ske na glavni kolodvor, kjer jo tako nesrečno spodrsnila, da si je pri padcu zlomila desno nogo. — Odrgnil ga Dodatne živilske nakaznice za delavce Zo mesec november bo ljubljanski mestni preskrbovalni urad začel deliti dodatne živilske nakaznice za težake po številkah potrdil, lako da pridejo na vrsto v soboto. 6. novembra. I—KM), v ponedeljek, 8. novembra, 101—200, v torek, 9. novembra, 201—500, r sreilo, 10. novembra, V)| —400, v četrtek, It. novembra 401—500, v petek, 1.2. novembra, 501—600, v solioto, 15. novembra. 601—700, v ponedeljek, 15. novembra, 701—600, v torek, 16. novembra, Hot—'»O. v sredo, 17. novembra, 901— 1000, v četrtek, 18. novembra, 1001— 1100 in v petek, 19. novembra, 1101 do 1200. Urad posluje v ta namen vsak dan oil »-I» in od 14.V»—17.50v palači Buta. I. nadstropje, soba 5. Prodaja men na bolniške nakannicc Spodaj navedeni mesarji bodo od sobote, 6. novembra dalj« prodajali meso na bolniške karte samo aa mesarskih stojaicah na tivilsken trgu, in sicer ob sredah in sobotah od 7 do 11. Cešek Alojzij, Gornik Anton, Gruden Ana, Janet Ivan. Jeiih Atojzii, Ham Josip. Nered Jote, Novak Anton. Novljan Franc. Vsi imetniki bolniških kart. ki te nimajo določenega mesarja, naj se prijavijo za kupovanje mesa pri enem navedenih mesarjev, «•>«an«r.>aae«ep»aeeeeafee Objava Naborna komisija slovenskega do- mobrnnstva posluje v bivšem Sokol-skrni domu na Taboru. Naborni komisiji se morajo javiti zaradi pregleda prostovoljci za slovensko domobraiistvo po sledečem redu t 4. novembra ob 9 oni, ki imajo vpisne številke od 1100-1250. 6. novembra ob 9 oni, ki imajo vpisne številke od 12*0—1450. Dan pregleda za ostalo bo objavljen v dnevnem časopisju in pu radiu. Poziv Uprava policije poziva vse pred. časno vpokojene, na lastno prošnjo iz stopivše in vse druse v Ljubljani ali okolici se nahajajoče bivše orožniškr podčastnike in orožnike, ki so zdravi, da se javijo za sprejem v eksekntivno policijsko službo pri poveljniku policijskega varnostnega zbora v Ljubljani — šempetrska vojašnica —. kjer bodo dobil vsa zaželena pojasnila. Razdeljevanje jabolk Od 5. do 9 t. m. se bodo delila jabolka z« oseb« nad 60 let starosti, in sicer po 3 kg na odrezuk Do. St. I po sledečem redu: 5. upravičenci z začetnico A—E, 6 od P—I. 8. od J-0 in 9 od P-Z Jabolka bodo rardeticvsle na»lcdn|e tvrdke: Kmetijska družba (Novi trgi. Gospodarska zveza (Majstrov« 101. Nabav-Ijolna zadruga d-ž. žel (Ce»ts Solkc divizije), Nabavljale» »«drug» drt tislužb. (Vodnikov trgi, L Delavsko konzumno društvo (Kongresni trg). Konzuirno društvo (Vi£), Nrbavljalna zadrug* mestnih uslužbencev (Kolodvorska ulica). Gospodarska zadrug« iBleiwrisov« c. 29), Kon-tumni zadruga (Medvedova cesta) in tr govcl s sadiem in zelenjavo na drobno na stojnicah (Pogač.irjcv in Vodnikov Iril. I s »le je nora poučna knjiga ia mladine: Potovanje v vesoljstvo Napisal Pavel Kunaver Brina spreta ,«r.s s slikami «dišala ielrs. 128 atraal — Veaana I 42 — V lahkotnem stoeu. zor. nuvo n napeto opisuie pri>nnni strokovnjak Kunaver čudovito ureditev vi-olji, luno. sonce, zvezde, planete, meglenice, komete in druge |io«> hno-ti zvezdnega nvtia. Kar uooihva hn'ga vsa itd ti a znanstvena odkritja in ugotovile, bo Oi/ahu odlično pnmagaia prt u*enju ht'ko In kosmogralna, pa tu
  • o-kojne žrtve v Grčicah in zn 16 nedolžno ustreljenih v Kočevja. Prijatelji in znanci vljudno vabljeni. Main« tiltialirlna konferenca v Ljubljani «• v Imenu »vajlh podplrancev ts aren >nhs«ljuj« vcleeenjent gospe Mariji Stele. Pogačarjev tr», «a podarjenih M0 tdv« sto) lir, ki Jltl je blagovolite naklonili namealo cvetja na grob pokojnega vrleapotlovanega «■••Pude ,lo»i|ia Marinka. Naj JI IJuhl Bug naj.dnine te povrne lllaiano dobroto! M etc* a a rrkolekrlja ljubljanskih gg. likovnika« bn « tkDmn dnhovnth '»J o» P'41 petek 1 novembra Sa .poretu Je «doraelja. me.lltsclja in konferenca. Val ljubljanski (g riahornlkl «IJu too vabljeni Vt(rt»l»o. Kupimo dobro ohranjen« »tov*n«k« trn-mofnnsk* plnif» po enjvltjl dnevni ceni. EVKKB«T, Preieroov« VnlBo is ««akogar ««daj to v bedah J« ■nanje knJtgovoiUiva, koreapon Itnre, »te-nograflj«, jeatkov, »tmjaplaja tld — Novi dne«nl t« vvterni tedaj pdtoo * novembra. Itlilr« prwlinelov po toljt. IVnlna mika. Informacij»! 1rg««aks «tlllM* »Ckrl-ilufo» ut«| sa«od«, l)n«iubran*k« II. len« »» strojepisja! Novi eni«-, dvo* In trlnieaelnl dnevni to *e(«rnl »trajepls«! t» taji »• pridno *• novembra Naju»|>e*i:ej»a desetprstna n^na metode Speilalaa strojepisna iola: Najvedja moderna atrojepisnlra, rannovratnl «troji. Itdolna smerna. 1'ouk po t«l;| obi»kovatcev dopoldne, popol loa all ■ veder. Informacije lo prijave do»>un Na razpolago brripladen prospekt. — Posebni dnevni in Vederul tedajl tuli »a knjtgovod-»tvo, korespondence, aioderue ЈеЛке ud. — Mora predmetov po letjt — Trgav«ko nfl-lllte «Ckrlilofov atnl iSTod«. I.JuhlJnna, l)omuliran«ka IV Oporarjamo. da Je letna ».«komur neio-goCen «hink rednega Večernega trgovskega Irtaja, ker »e vrli pouk v dveh oddelkih: v zgodnjih popoldanskih urah. kn obrati počivajo, a'l v potnih popoldanskih urah. Temeljit pouk vseh «trokovnlh pre-lmetov: knjigovodstvo, knreepondenea. Irgovlnstvo a pravom, računstvo, nein-Mna, »tenografija, »trojeplsj». riovotjen j» obisk tu.ll p >«ame>-nlh predmetov, t'dninn nlika. Pridelek V novembra. Vpisovanje dnevno. Prospekt brei-pladno na razpolago: Trgovski «dni ««vosi. Kongresni Irg :. — Kredltte mesta! Dramsko gledališče Pelek, t. «osembrai Zaprto ttobola, i. novembra, ob It.tti «Polopt j.-ul »vet«, lied Hohoi«. Nedelja. 7. novembra, ob 11: •Kavar«te«<. laven. Cene ol 13 lir nava et Je v jeaeet«. laven. Cm» od 13 lir navidoL Operno gledališče Petek, i novembra; Zaprto. Hohota. t novembra, ob Iii «Thal»«. Itsd A. Valnpntee, kupljene >« predstavo •Neloplrla. >a red Л. ki Je hita v Četrtek, is. oktobra, odpovedan«, «porabi p. n. «h-dlnslvo lahko ra predstavo opere vlbal«.. ki bo v «oholo, I. I. m , »leer pa naj liso-11 jo Imelnlkl ««lopate |«te »rnlll «saj do sobote, (. L m., do opoldne pri blagajni v Operi. Radio Ljubljana dnevni spored zn 5. november: Jutranji poidrav — S Porodila v nem °..'lnl In »lovenMIol — 11M Ulasbrni uvod — 11.30 Puro'it« v neuiUin) in «lovrn 4,'inl — 11.11-11 Koncert gl««br t« rasve-drito — II Porodil« v nemidinl — li li Popoldanska glasba — I? Porodila v oeiuid.nl Ia «loveuidtnl — 17.11 Popoldanski konevrt — 17.11 Ii peaniikih tltirk — IS Konc«rl m»i>osopranl«lko t)ngd«no ftlurm-Stritar — iv.m Porodilo v alovenš.'lnl, porodilo n«m-(kega vrtiovnaga poveljstva v italijanščini, napoved »pore,ta in naslednji dan — lld.l> Mata me,tigra — Ш Porodila v nemltlai — Jtl.to Od Htrausaii do LeharJ«. itv-aj* radijski orkester, volt dirigent 1). M. Sijanee, «odelujet« »opranlalka llraga Hok In leno-ritt Andrej .tare — II Melo liJ« in ritem — SI Porodila v nemtdlni. ».'I! sta dve novi knjigi zbirke CARNEOIE: Kako si pridobim prilaleliev Dr. FRAN KOTNIK: Slovensxe sterosvclRosti Naročniki, pridi'e po knjiae v upravo „Svata", Kopitarjeva uL fl. Knjige sa v piodaji po ve«h knjigarnah »SVET « KULTURNI OBZORNIK Zbirka člankov iz slovenske starosvetnosti Za Markovo knjigo o denarju ter priredbo van l.oonove knjigo o ladjah, »Ia zdaj izšli istočasno dvo nove knjigi v |K>ljudno znanstveni zbirki »SVET«, in sicer: znana razprava Dala Carneglo: »Kako si pridobiš prijateljev« ter zbirka narodopisnih člankov ravnatelja dr. I. Kotnika: »Slovenske slarosvetnostic. (Nekaj zupUkov, orisov in razprav.) () Mur-kovem »Denarju« smo žo poročali, danes referiramo o Kotnlkovi knjigi, o drugih dveh [>a bomo še poročali, • Ravnatelj Fr. Kotnik, ki se Že dolgo bavi z našim narodopisjem — soj naletimo na prve njegove narodopisne spise ii> L 10011 v časopisu z« zgodovino in narodopisje in v Domu in Svetu — je zbral v tej knjigi raztrcicn drobit, razprave in orise deloma razširil In jilt povezal z uvodom v 4 oddelke nitšcg.t narodopisja: L Iz malerinlnc kulture, 2. Iz občcslvene kulture, S. Iz duševne kulture In 4. Iz stare ljudske medicine. Orisom in razpravam jo dodal opombo in opremil knjigo tudi s stvarnim, osebnim In krajevnim knzalom. Uvod »kušii nn poljuden način uvesti braloo v obspfl in sestav narodopisja in je pri nas prvi uvod v narodopisje, čc ne upoštevamo Murko-voga spisa Narodopisna razstava čclkoslo-vauskn v Pragi. LMS IHM. 70—137. Širše jc pojasnjena občeslvena In duševna kultura, medlem ko sla materialna kultura in ljudska medicina samo nakazani. Literatura, ki je za uvodom navedeno, ni vsa uporabljena. Slutila naj bi začetnikom v icj stroki za vodnik» v bohotno raz-raščeni narodopisni panogi, ki jo drugi narodi gojijo ekstenzivno in intenzivno. Ocrambova knjig« Steirische Trachten-huch je povzročila, da je ob njeni occni v Ltnologu (g|pj opombe!) zbral slovensko gradivo za primitivna oblačila Iii obuvala in ga kritično presojal. Tu nas srečajo cokle, čevlji in klobuki iz »lame ali ličja, seznanimo »c z lidnikom, postlrskim plaščem iz ličja, s kotubl, z bukovino, z iiinnm In konopljo, z ruševino in z usnjem. Tn spi» jo posebno bogato in pestro ilustriran. Dimnica nas povede na sever v avtorjevo domovino, kjer Je nekaj časa le stala kot llv muzej It pro-dobo In kjer se *e skriva po gorskih ro-tišjih. Po VVutlrjevcm članku v C.arinthljl nam tudi slika hoj proti njej v razsvetljeni dobi. Narodna noša v Motilki dolini je podana v pndllslkarskem slogu. Ze tu so povdorjrno primitivna oblačila. Toliko je sprejel Kotnik člankov iz materialne kulture, čeravno jih je o nošah objavil šc več v Našem domu. Sledijo običaji, In sicer: gnoj vo»a, «Icljnnja In teritev. To so narodni opisi. Kolacija pa je razprava v smislu MeringujcveMurkovc šole, besedo in stvari (Wörter und Sachcnl. Ro-tični običaji v ptujski okolici so kratko orisani po zapiskih, ki si jih je napravil kot profesor v Ptuju. Na otročje (na pš metlvo) smo spet na njegovem domu. Po-Intonik nas povede tudi v Begunje na Notranjskem, kjčr n« Andrejevo julro vošči srečo, kakor drugod o novem lotu In drugih praznikih boJidnega kroga. Ha-loški pomladanski obidajl so na kratko očrtani. V veliki noči smo v slavnostnem prnzniškcm razpolotonju zopet v njegovi domovini, kjer se vrstijo lepi običaji. Daljša razprava je Martinovo, ki je pojasnjeno z več »Ironl: vino se spremeni v mošt, Martinovo Je dan obračuna in dajatev porlložnikov, Martinova pojcdlnn »Marllnjnšsav« je pojedin« ob ephylho-usl, ko je gospodar podlotniku zopet • posodil« zn eno leto kmetijo, ponekod jc zdruteno z dAmlntkt. praznikom oh koncu mlafve. Martinovo Je jesenski pust pred advcnlnim postnim Časom, Je termin za razno dajatve podlofnikov gospodarjem. med katerimi Je tudi Martinova gos, jc tudi pastirski praznik. Nato sledijo razprave In oplil ii dutrvne kulture. Slovenska legend« o svetem Otboltu, ki jo je pri Zilji v prozi zapisal Matija Miliar, In ki Je bila nekoč narodno pesem je ir srednjeveške romantične literature, je rudiment igrčkega epa o »v. OZbaldu. Nje- gov kult se je razširil iz Anglije preko Nenuijc tudi k nam. Nadaljnja poglavja zavzemajo Črtice o slovenskih pasijonskih igrah (Kostanje - Zeleznu Kupliil In o hrabosnjakovi lioiični igri. N trli poglavjih jc mnogo ilustracij, tpigon dolenjskih ioniašlrov m IJudskiji pevcev Končnika Andreja (1775—t M111 in Kručman.i Mutcj.i (1К2П—18*4), ki ga osvetljuje črtica Skol-nik. Iz stare ljudske mcdicinc sta razpravi: Skoz potegniti, skoz vleči, skoz iti nt« lesli — kot zdravilno in čarobno sredstvo in pa O osnovah nato ljudske medicine. Vulva»or pripoveduje v IV. knjigi svoje »Ehre« o votlem kamnu v gozdu Medvedicl pri Turjaku, iskozj katerega lahko grel ali se plaziš. In če te hrbet boli ali ti je izpahnjen, »lezi »kozi kamen in boš ozdraveL Kmetje zelo pogosto uporabljajo to hrbtno kuro. Neki tupiiik jc prod loti — tako pripoveduje Valvasor — zelo trpel na bolečinah v hrbtu. K molje so mil svetovali, naj »e postu.'! lil koga kamnitega zdravnika. Ker po je In smii-tral zn prazen nič, — tudi nI 'cl k kamna. Nazadnje pa so gn kmetje le pregovorili in tudi bolečine v hrbtu so ga opozarjate na kamen. Zlezel je bolj iz radovednosti skozi votli kamen in se vrnil j zdrav domov. To in driijic podobne stare procedure skuša razjasniti prva razprava. Druga so havl z vračem in Imlijcin kol zdravnikoma, ki sla besedovaln In z besedo zdravila, čnrnik pa Je besedovsl in delal ludi razno čiričare. Najslorojle zagovore imamo zapisane v BartuliCcvcm rokopisu Iz I. 1720. Potekajo pa iz Notranjskega. V opombah jc nnvedeiiu tudi slovenske liteinluro o zagovorih. Tretje poglavje opisuje, kako so iiuii samostani sirili zdravilstvo. Medicinska znanost in praksa se je gojitu ludi po kranjskih samostanih v Slu'ni, Kostanjevici in Bistri. Takrat le ludi ni bitu poklicnih zdravnikov oli pa jih Je primanjkovalo. Tudi frančiškani so »e havili z nogo bolnikov. )'ruiiči