Mercator ©@ocG(
Opekarniška 9, Celje, tel št: 03/426 80 00
sreda, 18. in petek, 20. februar 2009, ob 18. uri
BENEŠKE MASKE
delavnica za odrasle
W i i i	Do 31. marca izkoristite 5% zimski popust!
5 2	www.mik-ce.si
ŠT. 12 - LETO 64 - CELJE, 13. 2. 2009 - CENA 1,25 EUR
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Kje se najbolj »splačate imeti
Afera nepreiskani vzorci in dezinformacije iz Ljubljane
Valentinov horoskop
otroke?
Preverili smo, v katerih občinah na Celjskem dajejo največ za pomoč staršem pri rojstvu otrok in kje so v teh časih pripravljeni pomagati občanom tudi izven zakonsko določenih okvirov.
Bloudkova nagrada Adiju Vidmajerju
Hitra cesta: Šentjurčani pišejo v Ljubljano, Laščani g zbirajo podpise za Br traso
Smučarski spopad duhovnikov na Golteh
Informacije: 051/354 809 www.golte.si
ZMIK-om STE ZMAGOVALCI
SOW ftlln
SIMONA ŠOLINIČ
Kot da smo trinajsto prase
Že večkrat sem pri pripravi člankov opazila, da smo regionalni novinarji predvsem pri predstavnikih za odnose z javnostjo v prestolnici in večjih inštitucijah postavljeni na stranski tir in nas pogosto odpravijo z ohlapnimi odgovori. In po objavi ohlapnih odgovorov padajo popravki ali odzivi, da česa nismo napisali točno. Na to sem že davno opozorila tudi celjski aktiv društva novinarjev.
Primer, ko so se na ljubljanskem okrožnem sodišču tako očitno zmotili in o primeru nepregledanih tkiv v celjski bolnišnici na moje vprašanje odgovorili napačno, je meni in mediju povzročil veliko škodo (več na strani 21). Ne glede na to, da smo njihovo opravičilo sprejeli, ste bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje lahko upravičeno podvomili v našo verodostojnost, ker smo poročali, da je sodni postopek zoper patologa in zdravnika zaradi malomarnega zdravljenja ustavljen v celoti, potem pa drugje brali, da ni tako. Razumem, da predstavnici za odnose z javnostjo na sodišču ni bilo vseeno, te dni sva se zaradi tega večkrat pogovarjali, nadomeščali so jo drugi in nekje so naredili napako. Torej ne gre za osebno stvar. In ker so enako napako storili na okrožnem državnem tožilstvu, so mi tam med vrsticami dejali, da sem morda »nespretno« napisala vprašanje. Najlažje je krivdo zvaliti na druge. Name je ne bodo, ker sem svoje novinarsko delo opravila korektno - brez priokusa, da se spet nekaj skriva pred javnostjo.
Pa še to: medtem ko so mi v Ljubljani dejali, da ne želijo, da bi izpadlo, kot da hočejo kaj pomesti pod preprogo, so mi ljudje iz njihovih vrst, tudi iz zdravstva in nekateri drugi uradniki, sami dejali, da se v vsem tem primeru resnično nekaj kuha. In če se, upam, da se bodo enkrat za vselej opekli glavni kuharji.
Ko želimo novinarji preveriti neko informacijo, ježe standardni odgovor predstavnikov za stike z javnostjo na drugi strani telefona: »Pošljite mi vprašanje po elektronski pošti.« In potem izgubiš več kot polovico vsega časa, ki ga nameniš pripravi prispevka zaradi pisanja vprašanj, ki jih itak ne preberejo dobro. Ponavadi večina odgovori tja v tri dnLrče gre žft vrogo zadevo, pa napletajo vse drugo, samo tisto, kar je treba, ne. Seveda ni povsod tako. V prestolnici bi se morali tako na sodišču, tožilstvu in na policiji (pa še kje drugje) od svojih celjskih kolegov marsikaj naučiti.
Zadnjič je visok predstavnik ravno iz vrst tistih, kjer so ga zdaj tako zelo polomili, name zlil ves svoj bes, ker ga jezi pisanje nekaterih drugih novinarjev, ki stvari ne preverijo. Razčistite to z njimi, sem mu povedala. Ne bom več zadnji koš za nekatere, ki jim je težko pobrskati po statistiki, poiskati ustreznega sogovornika, pripraviti natančen odgovor, pojasniti nejasnosti. Ker to spada v njihov okvir delovnih nalog! Saj ne odgovarjajo le meni, ampak ljudem, ki jih plačujejo! Ne trdim, da je vse narobe. So strokovnjaki, ki delajo s srcem in z dušo. A ti žal zaradi nevestnega dela drugih ostanejo vedno v ozadju. In morda bi bilo dobro, da svoj glas kdaj povzdignete tudi bralci in poslušalci. Naj vam ne bo vseeno, ker se nikoli ne ve, kdaj boste žrtev zaradi nestrokovnosti in malomarnosti kolesja sistema, v katerem samo novinarji grešimo in pišemo bedarije, vsi ostali pa so brezmadežni...
.ZVONE
ŠTORMAN
KUHA ZA VAS?
Kuharski maček Zvone Štorman lahko kuha le za vas. Izpolnite kuponček, ga pošljite na naš naslov in z malo sreče bo v vašo kuhinja vstopil sam Zvone Štorman. S seboj 60 prinese! sveže sestavine, iz katerih bo ustvaril nepopisen obrok za kar štiri osebe!
V Ljubljani doslej gluhi za vse šentjurske argumente
»Država naj neodvisno še enkrat pretehta vse možnosti hitre ceste«
Občina Šentjur in civilna iniciativa za tretjo razvojno os skozi Kozjansko sta ministru za okolje in prostor Karlu Erjavcu poslali protestno pismo. Glavni razlog za nezadovoljstvo oziroma globoko razočaranje, kot so se izrazili, je neupoštevanje njihovih pripomb pri odločanju o umestitvi tretje razvojne osi na njenem srednjem delu.
Kot so se izrazili, je »Občina Šentjur jasno, nedvoumno in pravočasno izrazila po naše zelo tehtno pripombo na predstavljen državni prostorski načrt za gradnjo hitre ceste,« ampak doslej so bili v Ljubljani za vse dobesedno gluhi.
Po prepričanju Šentjurča-nov doslej niso dovolj upoštevali tega, da bo osem kilometrov dolg odsek nave-zovalne ceste med Dramlja-mi in Šentjurjem na tej trasi zgrajen v vsakem primeru. Trenutno je že vključen v nacionalni program izgradnje avtocest do leta 2013. Prav tako naj se ne bi upoštevalo to, da bo z optimi-
Med prvopodisanimi peticije so šentjurski gospodarstveniki Peter La-pomik, Mirjan Bevc (na sliki), Vilijem Zabukovšek, Iztok Špan in Roman Gregom.
zacijami variante skozi Laško ta cesta postala precej dražja. »Zato zaradi navedenih dejstev zahtevamo ponovno vrednotenje vseh variant, pri čemer verjamemo, da bi pri tem pridobila varianta skozi Kozjansko (Gl) in postala naj optimalnejša,« so zapisali v sporočilu za javnost. Država pri načrtovanju te infrastrukture ne upošteva dovolj potrebe po posodobitvah vseh izpostavljenih navezovalnih cest na Kozjan-
skem, zato od ministra pričakujejo, da bo ustrezno ukrepal. »Sprašujemo se, ali to kaže, da se pri umeščanju navedene državne ceste ne želi uporabiti vseh realnih in tehtnih dejstev, ki bi lahko vplivala na strokovni izbor najugodnejše variante. Zato odločno zahtevamo, da se v celoti upošteva navedeno pripombo, izvede ponovno vrednotenje po zadnjih znanih dejstvih in odgovori na izpostavljena vprašanja.«
Eden glavnih argumentov podpornikov kozjanske trase je navezovalna cesta Dramlje-Šentjur in to v tonu, kot da je praktično že zgrajena. Umestitveni projekti, za katere so doslej porabili že 100 tisoč evrov, naj bi bili praktično v zaključni fazi. A kot se je pokazalo na javni razgrnitvi decembra lani, je tisto, kar je izvedljivo za državo, popolnoma nesprejemljivo za del lokalnega prebivalstva v dolini Kamenskega potoka. Kompromis je, kot zaenkrat kaže, še zelo daleč. In če se bo razvnelo veliko vroče krvi, kot nekateri namigujejo, država menda komaj čaka da kakšnega od tako planiranih projektov odloži v nedoločeno prihodnost...
V peticiji s 369 podpisanimi zahtevajo tudi dodatno strokovno recenzijo celotne študije ali izdelavo nove s strani povsem neodvisne inštitu-cije iz tujine.
SAŠKA T. OCVIRK
Posedel ne razume
■	■	■	mm ■	■
razburjenja v Velenju
Na odziv velenjskega župana Srečka Meha glede podpore, ki jo je zahteva Civilne iniciative Braslovče dobila med Celjani in Žal-čani, se je sedaj odzval žalski župan in poslanec Lojze Posedel. Gre za zahtevo CIB po reviziji vladnega sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za traso F2 od Velenja do avtoceste s priključkom na Šentrupert.
Zahtevo CIB so na sestanku, ki sta ga v Žalcu pred desetimi dnevi sklicala poslanca Lojze Posedel in Andreja Rihter, podprli predstavniki celjske in žalske občine ter kmetijstva in gospodarstva obeh občin. Vsi so omenjali ponovno vrednotenje tras oziroma možnost izgradnje priključka v Arji vasi, s čimer pa se v Velenju ne stri-
njajo. Posedel v odzivu odločno zavrača namigovanja, da način dogovarjanja ni bil dober. Hkrati tudi ne razume razočaranja Velenjčanov, ker v Žalec niso bili povabljeni. »Sestanek ni bil namenjen razpravi ali iskanju najboljše variante trase, vprašanje je tudi, kako in koga so iz Spodnje Savinjske doline vabili Velenjčani, ko so se odločali o trasi.«
Poslanca Posedela je še posebej zbodla ocena o gradnji današnje avtoceste in posledično zamujenem razvoju v Žalcu: »Trditev je nekorektna. Osebno v času izgradnje avtoceste nisem aktivno sodeloval pri tem dogajanju, spominjam pa se nekaterih odločitev, ki so bile izrazito politične in zagotovo ne strokovne. Vse to pa je šlo na škodo najboljših kmetijskih
zemljišč v Spodnji Savinjski dolini.«
Ob sprejemanju tako pomembnih odločitev, kot je trasa hitre ceste, je treba biti še posebej pazljiv do posegov v okolje. »Ravno zaradi neprimernih in nestrokovnih odločitev >v imenu razvoja< j e bilo v preteklosti narejenih ogromno nepopravljivih napak. Zato ni potrebno razburjanje in obtoževanje, če dva poslanca iz doline, kjer živita in sta bila izvoljena, prisluhneta CIB in gospodarstvu, kmetijstvu in lokalnim skupnostim, ki zahtevajo revizijo sklepa o začetku priprave DPN,« poudarja Posedel. »Prepričan sem, da je prav, da se opravi revizija, kakor tudi, da bi se o vseh pomembnih zadevah čim več dogovarjali vsi v Savinjski statistični regiji. Očitno imata oba >glavna igralca< (župana
Lojze Posedel ne razume nejevolje Velenjčanov.
mestnih občin) pri tem nemalo težav, kar pa za vse skupaj žal ni dobro. Prepričan sem, da so pred nami časi, ko se bomo morali še bolj odkrito in hitreje dogovarjati in dogovoriti o mnogih skupnih projektih, kot so regija, univerza, gospodarstvo, turizem, kultura, zdravstvo, odpadki ... in se pri tem ne zapirati v ozke lokalne ali regijske okvire.«	US
Lascani proti in Laščani za
IME IN PRIIMEK
TELEFONSKA ŠTEVILKA
Izpolnjen kupon pošljite na naslov: NO\fllH>NIK&RADIO(HJE,PRESERNOVA19,3000CEÜE, S PRIPISOM: ZVONE ŠTORMAN KUH A ZA VAS
Medtem ko Civilna iniciativa krajanov Laškega že od lanske predstavitve predvidene tretje razvojne osi močno nasprotuje in se organizirano bori proti trasi skozi Laško, so se sedaj oglasili podporniki hitre ceste. Krajani in nekateri laški podjetniki so se zbrali pod imenom Naša prihodnost, javnost pa so s svojimi argumenti za hitro cesto seznanili na včerajšnji večerni novinarski konferenci.
O dogajanju na njej boste podrobneje lahko brali v torkovi številki Novega tednika, so pa pripadniki
Naše prihodnosti večino argumentov za umestitev hitre ceste navedli že na spletni strani, na kateri zbirajo
tudi podpise podpore. Kot so zapisali, ugotavljajo, da bi nova cesta pomenila povezavo v svet in umestitev Laškega na zemljevid. »Sporočilo državi in vsem prebivalcem naše občine je preprosto: Podpiramo umestitev nove ceste na teritorij občine Laško, ki bo reševala prometne probleme v naši občini in nas vse bolje po-
vezovala z drugimi deli države in Evrope. O samem poteku trase in priključkih na območju občine Laško naj se odločijo stroka, politika, prebivalstvo in gospodarstvo. Bistveno je, da cesto dobimo in jo umestimo na naš teritorij s čim manj vplivov na življenja in zdravje ljudi, v skladu s predpisi o varstvu okolja in prostora in dru-
gimi normami.sodobnega;in civiliziranega sveta,« so zapisali. V tem se s civilno iniciativo torej strinjajo. Menijo pa tudi, da v smislu prometnih povezav in razvoja gospodarstva obstajajo tudi številni argumenti za gradnjo ceste, za katero si želijo, da Laškega ne bi obšla.
PM
MM
Št. 12 - 13. februar 2009
NOVI TEDNIK
V bolnišnici premalo postelj za starše
Letos je začela veljati novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, po kateri je sobivanje v bolnišnici za enega starša bolnega malčka brezplačno. Očitno starši novost že dobro poznajo, saj se je število tistih, ki želijo ostati ob malčku, občutno povečalo. Celo do te mere, da v bolnišnici zanje težko priskrbijo prosto posteljo. Še vedno pa si morajo starši za bolnišnično nego otroka vzeti dopust.
Novost je več kot dobrodošla. Dosedaj so namreč lahko brezplačno z malčkom ostale le doječe mamice ter en starš otroka z nekaterimi nevrološkimi obolenji, razvojnimi motnjami in podobno, vsi ostali pa so morali sobivanje v bolnišnici doplačati. To niti ni bilo tako poceni. Nočitev z zajtrkom stane 11,50 evra, polni penzion pa 18,80 evra. Toliko bodo še vedno morali plačati starši otrok, starejših od šest let.
V Splošni bolnišnici Celje je lani zraven otrok bivalo 1.562 spremljevalcev, letos bo številka občutno večja, opažajo v bolnišnici, saj na oddelkih, kjer se zdravijo bolni otroci, že opažajo večjo prisotnost oz. sobivanje staršev. »Na nekaterih oddelkih tako občasno prihaja do pomanjkanja prostora, saj so bili bolnišnični oddelki načrtovani in izgrajeni v časih, ko ob bolnih otrocih ni bilo nameščenih staršev,« je povedala pristojna za odnose z javnostjo Danijela Gorišek. Kot dodaja, se sicer poskušajo čimbolj prilagoditi novim zahtevam in razmeram, vendar pa njihove dobre namene omejujejo prostorske danosti oddelkov.
Še vedno pa velja, da morajo spremljevalci otrok za čas sobivanja v bolnišnici koristiti svoj letni dopust. Ker so malčki v bolnišnični oskrbi, namreč ne morejo koristiti bolniške za nego in varstvo otroka.	RP
Končno svoje sobe!
V minulem tednu se je 22 varovancev Centra za varstvo in delo Golovec preselilo v nove prostore na Ljubečni. Ti so poprej stanovali v matični enoti Golovec, sicer lepi vili, ki pa ima mnogo arhitektonskih preprek.
Arhitektonske prepreke niso bile edina težava vile. Prostori so bili zgrajeni za povsem drugačne namene, ne pa za bivanje ljudi s posebnimi potrebami. V sobah jih je bilo tako nastanjenih po osem skupaj, komaj dve kopalnici si je delilo 26 ljudi. Zdaj je večina varovancev v enoposteljnih sobah, razen tistih, ki niso želeli biti povsem sami. Nove prostore so si že uredili po svojem okusu, uradno odprtje nove bivalne enote pa bo šele prihodnji mesec.
Objekt na Ljubečni je zdaj tretja bivalna enota centra Golovec. Poleg matičnega objekta nä Golovcu pa štiri posameznice živijo še v stanovanjski skupini. Naj dodamo še, da so na nov objekt čakali deset let, pristojno ministrstvo pa ga je odobrilo leta 2007. Zdaj je v novi enoti prostor še za osem varovancev.	RP
Nekateri varovanci se sprva niso želeli preseliti. Šele ko so jim obljubili, da bodo z njimi šle tudi njihove vzgojiteljice, so si premislili.
Plaz se še ni umiril
Plaz v Sojeku še vedno ogroža hišo štiričlanske družine Podgorškovih. Zaradi nenehnega plazenja zemlje je bivanje v hiši prenevarno.
To je v ponedeljek potrdil tudi geolog, zato se je prizadeta družina, ki s strahom čaka, kaj bo prineslo novo deževje, začasno preselila k sorodnikom. Konjiška občina je obljubila, da bo družini z dvema majhnima deklicama v času sanacije plazu ponudila začasno stanovanje. Prav tako je občina že naročila izdelavo strokovnega mnenja geologa in predlog sanacije, ki naj bi bil izdelan v roku enega tedna. Po prvi oceni bodo stroški sanacije znašali med 50 in 60 tisoč evrov.	BA
«ti«
(tejtlgWfeHj® pake? v Steuert]) TS® - .	A
prve tri mewce zs vse novs nafodrafce fe 14 EUR.
TU r n i EK
Nagrajeni za kakovost
Zdravniška zbornica Slovenije je zdravnikom podelila priznanja za kakovostno strokovno delo. Med prejemniki priznanj je tudi pet zdravnikov iz Splošne bolnišnice Celje. S področja abdominalne kirurgije sta to asist. mag. Igor Černi in Tomo Šibli, s področja perinatologije pa so priznanja kakovosti v zdravstvu prejele zdravnice Alenka Bindas, Nataša Brus in Ljiljana Pavičević.	B A
Dijaki in šolarji pred odločitvijo
Srednje šole in visokošolski zavodi bodočim dijakom in študentom danes in jutri odpirajo vrata v okviru informativnih dnevov, ki so namenjeni podrobni predstavitvi izobraževalnih programov ter načina dela v šolah.
Srednje šole informativne dneve pripravljajo danes ob 9. in 15. uri, jutri pa ob 9. uri. Učenci zaključnih razredov se morajo v srednješolske programe vpisati najkasneje do 23. marca. Visokošolski zavodi informativne dneve za seznanitev z univerzitetnimi in visokošolskimi programi pripravljajo prav tako 13. in 14. februarja, danes ob 10. in 15. uri za redni ter jutri ob 10. uri za izredni študij. Bodoči študenti bodo morali prijave oddati do 9. marca, takrat pa je tudi rok za vpis v višje strokovno izobraževanje. Tudi šole, ki nudijo višje strokovno izobraževanje, bodo informativne dneve izvajale danes in jutri, vendar po lastnih razporedih in ob različnih urah. Na Celjskem dijakom tovrstno izobraževanje nudijo Poslovno-komercialna šola Celje, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolski center Celje, Šolski center Šentjur in velenjski šolski center, ki ponuja največjo izbiro programov.	PM
NASI POSLANCI
Hrvaška: sestra ali »brat«?
Skupaj s štirimi poslanci smo tokrat malce »obdelali« odnose s Hrvaško, predvsem ponedeljkovo ratifikacijo protokola o vključitvi Hrvaške v Nato ter njihova stališča o referendumu, kar bo zagotovo še vroča tema.
predlagatelji legitimno pravico, da razmišljajo v tej smeri. »Če bo referendum razpisan, se bomo morali do njega opredeliti in soočiti argumente.«
Jakob Presečnik
Kot je poudaril Jakob Presečnik, v SLS podpirajo vključitev Hrvaške tako v EU kot v Nato, seveda če se razreši problem meje s Slovenijo. »Dejstvo je, da Hrvaška že vsa leta po osamosvojitvi izvaja politiko izvršenih dejstev in si prisvaja delenesporno slovenskega ozemlja. Ne glede na to, da je Slovenija blokirala pristopna pogajanja za vstop v EU, Hrvaška tudi ne kaže nikakršne pripravljenosti za pogajanja. Predlaganega sklepa SLS večina v DZ pred ratifikacijo ni podprla, zato smo bili prisiljeni glasovati proti sprejemu Hrvaške v Nato. Naj poudarim, da smo sklep predlagali tudi zaradi zmanjšanja možnosti, da kdorkoli predlaga referendum. Mi ganebomo predlagali, v primeru, da bo razpisan, pa se bomo o morebitni podpori odločili v organih stranke. Predlog sklepa smo posredovali v obravnavo DZ in pričakujemo, da ga bo v naslednjih dneh sprejel in se bomo, to trdim z gotovostjo, izognili referendumu, ki ne bi prispeval k nadaljnjim dobrim odnosom med državam^.«
Silven Majhenič
Da bodo v SNS danes zahtevali razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato, je včeraj potrdil Silven Majhenič. Kot je ocenil, se je pri sprejemanju zaključnega računa za 2007 in nato ratifikaciji protokola o vključitvi Hrvaške v Nato zgodila velika kuhinja, ki je neproduktivna za državo. »Pokazalo se je, da je vladajoča koalicija sposobna spreminjati stališča iz ure v ' uro, in to v prid Hrvaške.« Tudi zato bodo vložili pobudo za razpis referenduma, kar bo moral obravnavati DZ na prvi seji. »Naša stranka vodi svoj politični profil, zavzema se za slovenstvo, za naše ljudi in meje. Tega za koalicijo ne moremo trditi. Vse se dela v smislu >prodali bi brata za Hrvata<.«
Rudolf Petan
»Če iz skupnega parlamentarnega odbora EU in Hrvaške zaradi politike slovenske vlade odstopi evroposlanec največje vladne stranke, mislim Au-relia Jurija, me zanima, kaj si predstavlja vladajoča koalicija. Veste, Nato in EU imata manj povezav, kot si nekateri predstavljajo. Glede na to, da je bilo območje Balkana še pred kratkim krizno žarišče, bi širitev Nata pomenila neke vrste garancijo za umiritev razmer, kar bi bilo pozitivno tudi za Slovenijo,« je svoje glasovanje v smislu odpiranja poti obrazložil Rudolf Petan iz SDS, ki je omenil včasih nerazumljivo zaostrovanje hrvaških stališč, kar se sedaj kulminira v zahtevah za referendum. Glede referenduma meni, da imajo
Andreja Rihter
»V SD in osebno menim, da je potrebno nedvoumno ločiti interes Hrvaške, da vstopi v Nato in da postane članica EU. V primeru članstva v Natu poudarjam, da dejansko ne obstajajo dokumenti, v katerih bi Hrvaška prejudicirala mejo med državama. Drugi razlog za podporo, ki govori tudi proti referendumu, je dejstvo, da je Slovenija v vseh dosedanjih fazah vključevanja Hrvaške glasovala za njen vstop. Tretji razlog je spoznanje, da njeno članstvo krepi stabilnost tako Hrvaške kot celotne regije,« meni Andreja Rihter, ki glede vstopa Hrvaške v EU povzema stališča vlade, da moramo vključitev nekaterih hrvaških podzakonskih aktov in zem-ljevidov kot prilogo pogajalskemu okviru obžalovati, a tudi odločno zavreči. »Obžalovati zato, ker je vstop Hrvaške v EÜ v interesu Slovenije. Zavreči pa je bilo potrebno nekatere hrvaške dokumente, ker so nastali po 25. juniju 1991. Verjamem, da se bo z razumnim pristopom obeh držav uredil problem glede spornih hrvaških dokumentov kot glede vstopa Hrvaške v EU.«
URŠKA SELIŠNIK
St. 12 - 13. februar 2009
m
Pomoč novorojencem v evrih
1. otrok 2. otrok 3. otrok ostali
Bistrica ob Sotli	200	200	200	200
Braslovče	126	126	126	126
Celje	104	125	167	167
Dobje	100	100	100	100
Dobrna	104	125	125	125
Kozje	200	200	200	200
Laško	100	100	100	100
Mozirje	.125	125	125	125
Podčetrtek	200	200	200	200
Polzela	100	100	100	100
Prebold	150	150	150	150
Rogaška Slatina	125	125	125	125
Rogatec	200	200	200	200
Slovenske Konjice	125	125	125	125
Šentjur	150	150	150	150
Šmarje pri Jelšah	200	200	200	200
Šoštanj	100	100	100	100
Štore	100	150	200	200
Tabor	200	300	300	300
Velenje	100	100	100	100
Vitanje	130	130	130	130
Vojnik	140	140	140	140
Vransko	132	221	309	353
Zreče	100	150	200	200
Žalec	190	230	230	230
Enkratna denarna pomoč
Velenje - lani 8.500 evrov, letos načrtujejo, da bodo podelili 10 tisoč evrov pomoči Žalec - lani so namenili 8.800 evrov Laško - največ 35 odstotkov povprečne bruto plače za preteklo leto na družinskega člana - lani je bila meja približno 440 evrov na družinskega člana Prebold - lani 2.440 evrov, letos že 560 evrov Mozirje - največ dvakratnik minimalnega dohodka posameznika oziroma družine, ki prejema pomoč Slovenske Konjice - 125 evrov Zreče - 150 evrov, praviloma s plačilom računov Rogatec - 200 evrov, praviloma s plačilom računov Kozje - od 40 evrov do višine enega minimalnega dohodka
Šoštanj - višino pomoči določi komisija
Rogaška Slatina - od 60 do 130 evrov
Vojnik, Dobrna, Polzela - višina pomoči je odvisna od
primera
Danes ni človeka, ki ne bi vedel, da je svet v krizi. Preverili smo, kako se na krizo odzivajo v lokalnih skupnostih. Izvedeli smo, da je praktično v vseh občinah že nekaj časa veliko povpraševanje po enkratnih denarnih pomočeh. Kljub temu teh ne podeljujejo vse občine. Prav vse pa podeljujejo pomoč novorojencem. Tri občine, Prebold, Tabor in Rogatec, pa celo znižajo plačilo vrtca tistim staršem, ki imajo stanovanjski kredit.
Mestna občina Celje en- (materinski dom, zavetišče
kratne denarne pomoči ne nudi. Kljub temu pomaga s subvencijami šolske prehrane, plačilom pogrebnih stroškov, subvencijami najemnin, javno kuhinjo, z zagotavljanjem socialno varstvenih storitev v okviru JZ Socio Celje
za brezdomce, projektna pisarna Celje zdravo mesto)... Tako oziroma podobno pomoč nudijo tudi v Mestni občini Velenje, čeprav podeljujejo tudi enkratno denarno pomoč. Tako so lani za enkratne denarne pomoči na-
menili 8.500 evrov, letos načrtujejo, da bodo podelili 10 tisoč evrov denarnih pomoči. Sicer pa v Velenju deluje tudi javna kuhinja, od 1. februarja pa v prostorih mestne občine deluje še brezplačno pravno svetovanje. Že v prvih dveh dneh je prišlo po pravno pomoč 15 občank in občanov.
O vzpostavitvi enkratne denarne pomoči razmišljajo tudi v drugih občinah, saj se vedno več ljudi obrača nanje po pomoč. Nekatere občine pa nudijo pomoč že zdaj, če-
C" I / fifFfäJ^'/""!
★ *
*	PRVI ČLAN RADIJSKEGA	*
! NARODNOZABAVNEGA ANSAMBLA !
: MATtJ BKITOVSEK U I
Jn	'■"'■ W ^
jg^j, www.radioceIjc.com	raclioc
*********************
SPONZORJI:
t -m jlMi (f:tfiJ| * ^HÜM ■rjS
prav občanom denarja ne dajejo. Ker imajo slabe izkušnje s podeljevanjem gotovine, v občini Rogatec tako raje sami plačajo račune upravičencem pomoči. Kot so sporočili, se nanje največkrat -obrnejo tako imenovani hrvaški upokojenci. Enkratno denarno pomoč imajo predvideno v Zrečah, vendar tudi tam raje, kot da bi gotovino dali upravičencem, plačajo njihove račune. Račune upravičencev plačujejo tudi v Podčetrtku in Bistrici ob Sotli.
Pomoč, ki jo nudijo praktično vse občine, pa so še subvencioniranje ali celotno plačilo šole v naravi, plačilo pogrebov tistih, ki nimajo svojcev, pa seveda vsa zakonsko določena doplačila nekaterih socialnih storitev.
Kje se »splača« biti starš?
Pomoč novorojencem imajo prav vse občine. Višina pomoči je zelo različna, ponekod pa se razlikuje glede na število otrok v družini. Najnižjo pomoč novorojencem, 100 evrov na novorojenca, imajo v Mestni občini Velenje (lani je bila še nižja, 83 evrov) in občinah Dobje, Laško, Polzela, Šoštanj, Štore in Zreče (v slednjih dveh sicer dajo več za drugega in tretjega otroka). Le štiri evre več, 104 evre, namenjata Mestna občina Celje in občina Dobrna, obe namenjata več za drugega in tretjega otroka.
Največ denarja, 200 evrov, za novorojence dajejo občine Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogatec in Tabor. Občina Tabor je tudi ena najbolj radodarnih pri vseh naslednjih otrocih, saj za drugega otroka in vse naslednje namenijo 300 evrov. Če imate tri otroke ali več, pa boste najvišjo enkratno pomoč dobili na Vranskem. Tam je višina pomoči pri drugem otroku 221 evrov, pri tretjem 309, pri vseh naslednjih pa kar 353 evrov.
Čeprav je pomoč ob rojstvu otroka zelo dobrodošla, se zdi, da bi bilo dobro, ko bi pomoč podeljevali tudi, ko gre otrok v vrtec ali šolo. Glede
St. 11 - 13. februar 2009
O cetis
na to, da je treba za vrtec plačati precejšnje vsote denarja, ob tem pa imajo starši tudi kredite, v nekaterih občinah starše na podlagi stanovanjskega kredita uvrstijo v nižji plačilni razred za plačilo vrtca. To možnost imajo v občini Tabor, Rogatec in Prebold. V Preboldu so ceno vrtca še dodatao znižali (razliko plačuje občina iz proračuna) za kar 30 odstotkov, podoben ukrep so sprejeli v Mestni občini Celje, kjer so ceno znižali za dobrih 9 odstotkov. V Taboru dajejo pomoč tudi pr-vošolcem. Prvošolček, ki obiskuje Podružnično osnovno šolo Tabor, dobi 150 evrov.
Zdi se, da imajo manjše občine rajši družine. Res pa je, da imajo v manjših občinah manj otrok in zato lahko dajo višje pomoči novorojencem. Res pa je tudi, da imajo manjše občine tudi manjše proračune ...
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Namesto gotovine občine raje same plačujejo položnice - Najvišje pomoči novorojencem v manjših občinah
Majhne občine dajo več
etöD Pannen najboljšim okusom
I^H
Recesija požrla dopust in praznike
V Kovis Livarni delavci z dvema dnevoma dopusta manj, manj tudi plačanih praznikov
Na zgodbo, ki jo objavljamo danes, nas je opomnil delavec (ime bomo na njegovo željo zamolčali) iz podjetja Kovis Livarna iz Štor. Čudno se mu je zdelo, da jim je delodajalec s prehodom na 36-urni delavnik za dva dni znižal dopust. Pa tudi, da je pri januarski plači dobil plačan le en praznični dan, in sicer 2. januar. Verjamemo, da bo zgodba zanimiva tudi za druge delavce. In delodajalce.
Ker sprva v Kovisu nismo uspeli najti sogovornika, smo poklicali območno organizacijo Zveze svobodnih sindikatov Celje. »Zakon o delovnih razmerjih je jasen. Dodelitev dopusta, ki je krajši od 20 dni, je nedopustna. V teh časih bodo delodajalci poskušali vse mogoče, po sistemu -če bo šlo, bo šlo. Poznam primer delodajalca, ki je hotel delavcem celo stroške prevoza na delo znižati za kar po-" lovico,« se je razgovoril sekretar Srečko Čater. Nato smo poklicali ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Tam so nam pojasnili, da so v primeru, če v podjetju delajo štiri dni v tednu po devet ur na dan, delavci upravičeni do 16 dni dopusta (govorimo o osnovi za dopust, na katero se še dodajajo dodatki za po-
Direktor podjetja Peter Falnoga je bil prav šokiran, da se je nekdo od delavcev obrnil na nas. Nato je le pojasnil, da so lahko le s 36-urnim tednikom v podjetju, ki je pred dobrim letom zaposlovalo več kot 180 ljudi, obdržali 142 zaposlenih.
goje dela, delovno dobo, število otrok). Pri petdnevnem delovnem tednu tako osnova za dopust znaša 20 dni, pri šestdnevnem delovnem tednu pa 24. Na vprašanje, kaj je s prazniki in ali jih lahko delodajalci kar črtajo, so pojasnili, da je tudi to možno, če so si vnaprej tako razpore-
dili delovne obveznosti, da te ne padejo na praznične dni. Ponazorimo s primerom. Če delodajalec z letnim planom dela na 1. januar ni razporedil dela, delavcu za ta dan ni treba dati nadomestila.
Očitao je šlo vse po zakonu, kot trdijo v podjetju. Vseeno pa je bilo prav zanimivo,
kako težko je bilo priti do samega vodstva podjetja. Najprej smo govorili s prijazno namestnico direktorja Jerico Vrane, ki nam je poskušala pojasniti, da je razporeditev povsem po zakonu. A ker določenih podrobnosti ni poznala, nas je preusmerila na podjetje Trgotur, ki zanje izvaja kadrovske storitve in svetovanja. Tam smo šele izvedeli, od kod podjetju osnova za dopust 18 dni in ne 20 ah 16. »Zaradi narave dela v podjetju ne morejo delati štiri dni v tednu po devet ur, temveč dela en delavec en teden štiri dni, drug teden pa pet dni. Zato smo potem vzeli kot osnovo ne 16, temveč 18 dni,« je povedala sogovornica, ki ni želela več, da jo poimenujemo. Na vprašanje, ali je to po zakonu, po katerem naj bi vsak delavec bil upravičen vsaj do štirih tednov dopusta, je odgovorila: »Če na osnovo dodamo še dodatke, tako ali tako noben delavec nima manj kot 20 dni dopusta.«
Presenetijivo smo le nekaj minut za tem telefonskim pogovorom le uspeli dobiti direktorja podjetja Petra Fal-nogo. Ker je bil tako ogorčen, da se je njegov delavec sploh obrnil na nas, sprva, ni hotel pojasniti, zakaj imajo v podjetju krajše dopuste in
ZAPOSLITEV V SPARU?
Dobro zarie!
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!
Za delo v megamarketu Interspar VELENJE iščemo:
1.	Vodjo trgovine Interspar (m/ž)
Od kandidatov pričakujemo:
-	najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali organizacijske smeri
-	poznavanje trgovinskega poslovanja
-	komunikacijske, organizacijske in vodstvene sposobnosti
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem vodstvenem delovnem mestu
-	zaželeno znanje nemškega jezika
-	poznavanje dela na osebnem računalniku (Windows okolje)
-	vozniški izpit B kategorije
2.	Vodjo oddelka živil (m/ž)
3.	Namestnika vodje oddelka živil (m/ž)
Od kandidatov pričakujemo:
-	izobrazba za trgovinskega poslovodjo oz. najmanj V. stopnja izobrazbe druge ustrezne smeri
-	najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri vodenju oddelkov v trgovini
-	poznavanje dela na osebnem računalniku (Windows okolje)
-	poznavanje trgovinskega poslovanja
-	organizacijske sposobnosti, komunikativnost
Kandidatom nudimo:
-	samostojno in odgovorno delo
-	zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo
-	možnost profesionalnega razvoja
Vaše prijave pričakujemo v 8 dneh od objave na naslov: Spar Slovenija d.o.o., za Interspar,
Letališka 26,1000 Ljubljana ali na mail kadri@spar.si
PRIDRUŽITE SE NAM!
I <$) SLOVENIJA
manj praznikov. »Saj je vse obrazloženo na oglasni deski. In delavci so se s tem strinjali, saj so anekse k pogodbam podpisali že decembra.« Vendar je v tisti obrazložitvi zapisana le dikcija zakona, po kateri imajo delavci za delo pet dni v tednu 20 dni osnove za dopust, za štiri dni dela v tednu pa 16. Od kod zdaj njim 18 dni, če ne delajo po sistemu štirih dni v tednu, ni bilo obrazloženo. »Sploh pa vem, da boste v časopisu tako ah tako zapisali nekaj čisto drugega,« je še pribil mladi direktor. Nato je vendarle dodal nekaj optimističnega. »Mi se trudimo, da bi to stanje upada naročil pri nas trajalo čim manj časa. V našem interesu je, da čim prej preidemo znova na 40-urni de-
lovni teden ter da do takrat obdržimo čim več zaposlenih. Stanje naročil je v tem trenutku že malce boljše. In če bo vse po sreči, bomo v drugi polovici leta že lahko delali s polno paro.«
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
Letos prazniki na srečo delodajalcev velikokrat »padejo« na konec tedna, kot je na primer tudi zadnji, 8. februar. Med tednom jih je tako le šest, v Kovis Livarni pa so letni plan dela razporedili tako, da so se kot delovnima dnevoma izognili še dvema praznikoma. Delavci bodo tako v celem letu dobili plačane le štiri praznične dni.
Roman Matek
nje obstoječega hotela predvidenih 88 sob.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Sobivamo z vami.
Že 30 let.
S F»AR
»Tudi v recesiji dobro poslujemo«
Termalni center Wellness parka Laško praznuje prvi rojstni dan. Kot pravi direktor Thermane Roman Matek, so z obiskom enega najsodobnejših termalnih centrov v tem delu Evrope več kot zadovoljni, obiskovalcev pa ni odgnala niti grozeča finančna kriza.
Termalni center je v prvem letu obiskalo več kot 120 tisoč obiskovalcev. »In če upoštevamo tudi to, da je bil termalni center ves ta čas sestavni del gradbišča, saj smo tudi med glavno sezono ves čas nekaj gradili in urejali,« pravi Matek, »potem je ta številka še toliko bolj spodbudna.« Tudi z zase-"4-denostjo v novem hotelu, odprli so ga avgusta lani, je Matek več kot zadovoljen: »Vikende, počitnice in ostale proste dneve imamo zasedene več kot 80-odstotno. Med obiskovalci je več kot polovica tujcev.«
Roman Matek pri tem dodaja, da recesija Thermani še ni prišla do živega. »Recesija ni nič drugega kot drugačno, bolj odgovorno vrednotenje ekonomije, kot je bilo do sedaj. V ta namen smo v Thermani sprejeli vrsto ukrepov. Eden med njimi je, da ponudbo čim bolj prilagodimo gostom in da smo na tržišču čim bolj agresivni. Tako, da se v tem trenutku v smislu poslabšanja poslovnih rezultatov in zmanjšanja obiska recesija pri nas ne pozna,« navaja Matek in dodaja, da so v prvem mesecu letošnjega leta nočitve v primerjavi z lanskim januarjem povečali kar za 40 odstotkov.
Recesija po Matkovih besedah tudi ne vpliva na nadaljevanje projekta izgradnje kongresnega hotela. »Do maja letos naj bi objekt stal, v tem času pa upam, da bomo tudi uspeli zaključiti finančno konstrukcijo za obrtna dela, napeljavo in opremo. Ker tega doslej še nismo uspeli, tudi ne morem povedati, kdaj bo kongresni hotel odprl svoja vrata,« pravi Roman Matek. Vrednost te naložbe je ocenjena na dobrih 20 milijonov evrov. V pritličju bo kongresni center z dvorano za 400 ljudi, šest manjših dvoran in bar, v nadstropjih pa je kot nadaljeva-
VOJNIK - Male Dole - Pričeli smo z izgradnjo treh samostojnih hiš (V. gradbena faza - gradnja na ključ). Zgrajene in dokončane bodo v novembru 2008. Gradnja hiš je kakovostna in klasična (fasada demit 10 cm, kritina bramac, ogrevanje na biomaso z od-števolnimi števci, ostrešje iz masivnega lesa, zračni most, zunanje polke iz kamna). Razporeditev prostorov je funkcionalna. Pred koncem izgradnje imajo kupci možnost prilagoditve notranjih prostorov in izbiro parketa ter ureditve kopalnice. Cena: 227.000 EUR. Info: Atrij stanovanjska zadruga z.o.o., 031 360 072, karmen. dokler@sz-atrij.si CEUE - Zelenica, 2,5-sobno stan. 54 m2, povsem na novo obnovljeno (okna, vrata, radiatorji, parket, kopalnica) in moderno opremljeno, z individualno merjeno porabo toplote, v bližini centra mesta in vse bivalne infrastrukture. Cena: cca 86.000 EUR. Info: Atrij stanovanjska zadruga z.o.o., 031 342 118, drago.pokle-ka@sz-atrij.si
St. 11 - 12. februar 2009
m
»Skladatelji smo le mediji, ki zajemamo iz tega, kar je že nekje okoli nas.«
»Igranje inštrumenta po mojem razumevanju ni to, da znaš nanj zaigrati na kakšni veselici.«
»Celje je v koncertnem smislu primerno razvito srednjeevropsko mesto.«
»Glasbeni impulzi prihajajo od vsepovsod, pri meni morda še najbolj iz same čiste glasbe.«
'	'S ' c *
tično, na avtentične inštrumente, kot so trstenke, žve-gle, piščali... Prav ta glasbila imajo bolj arheološko in zgodovinsko vrednost, saj drugačne uporabne vrednosti nimajo. Kurja koža ni prenehala igrati. Res pa je da se je Peter Kunej z družino preselil v Moskvo in smo fizično ločeni. A tudi v tem času smo odigrali nekaj koncertov. Mislim, da Kurja koža še ni zaključena zgodba.
Ste glasbenik od glave do pete. Koliko inštrumentov igrate?
Na to vprašanje nisem nikoli odgovoril, čeprav me to pogosto vprašajo. Igranje inštrumenta po mojem razumevanju ni to, da znaš nanj zaigrati na kakšni veselici. Imam višje mnenje o obvladovanju glasbila. Pogojno si štejem, da sem violinist, pa še to danes slabši kot včasih, saj ne vadim več toliko. Vse drugo, klavir, kitare, različne ljudske inštrumente... obvladam do določene mere, ampak to ni pomembno.
Če bi vam dal v roke dude, koliko časa bi potrebovali, da bi zaigrali na-
nje razpoznavno melodijo?
Najbrž bi nekaj ur zadostovalo za nekaj. Ampak za normalno obvladovanje dud najbrž eno življenje ne bi bilo dovolj.
Ste glasbena družina. Soproga Alenka poučuje violino na glasbeni šoli, tudi vsi trije sinovi so glasbeniki ...
To je povsem normalno. Smo družina, ki živi z glasbo. Otroci so se že rodili v družino, kjer se je veliko muziciralo, poslušalo glasbo,
hočeš nočeš so od malega morali hoditi na koncerte. Najbrž je to podobno, kot če bi bili družina avtomeha-nikov in bi vsi popravljali avte. Imava krasne otroke, dejavni so na več področjih, a v ospredje stopa glasba. Vsak posebej si prizadeva in to ne le za študij inštrumenta, ki si ga je izbral.
So otroci res izbirali sami ali ste na nek način sestavljali domači orkester?
Vsak je izbral sam. Trenutna hišna zasedba tudi ni praktična, če bi hotel sestavljati ansambel. Miha je začel z violino, pa presedlal na kontrabas. Tudi Leon je končal nižjo šolo iz klarineta, pa izbral tolkala in takšne ali drugačne kitare. Peter pa je vseskozi trobentač.
Ali kdaj skupaj zaigrate doma? Sta s soprogo stroga kritika?
S soprogo hodiva na skoraj vse nastope otrok. Kritična pa sva. Čeprav gre bolj za ustvarjalno mnenje in tudi otroci so kritični do najinega početja. Kdaj pa kdaj res zaigramo skupaj, na kakšnih prijateljskih porokah ali podobno. Doma pa ne muziciramo aktivno, saj smo preveč zaposleni. Otroci hodijo v šolo, pojejo pri zborih in še kaj bi se našlo. A se občasno doma vseeno srečamo.
Je tudi pri mladem rodu zaznati slo po komponiranju?
Vsi so že skušali kaj zapisovati. Najbolj dejaven pri tem pa je Leon, ki je že skladatelj in ima opus, ki je le malo manjši od mojega. Zame je prav presenetljivo priden in ustvarjalen. Občudujem to, kar zmore.
In kako vidite prihodnost?
O tem ne razmišljam. Še vedno se mi veliko dogaja. Imel sem veliko sreče, čeprav pravijo, da si moraš tudi to zaslužiti. Nimam pomembnih načrtov. Če bo ostalo tako, kot je bilo doslej, bo to fantastično in na ta način bi lahko bil še dolgo na tem svetu.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
»Najlepše sem poplačan, ko mi kakšna skladba uspe bolje kot dmga.«
novi tednik
Glasba vse poplača
li Štajerci zame najbolj primerna družba. Imel sem veliko prijateljev iz teh koncev. Leta 1988 sem začel voditi Celjski godalni orkester, kmalu zatem se je odprlo delovno mesto umetniškega vodje na Zavodu za kulturne prireditve ...
Kako ustvarjate? Dostikrat vas vidimo, ko si požvižgavate, je to začetek?
Glasba je, kot vsaka stvar, ki pritegne človeka, konstanten proces. Impulzi prihajajo od vsepovsod, pri meni morda še najbolj iz sa-
nosti v Zavodu Celeia. V teh letih se je situacija zelo spreminjala. Trudili smo se, da bi privabili umetnike, ki imajo kaj pokazati. Zvrstilo se je več kot sto koncertov. Celje je mesto, zato si prizadevamo, da je deležno tudi normalnega profesionalnega koncertnega življenja. Program smo prilagajali finančnim in prostorskim možnostim. Zato je več komorne glasbe, dosti manj večjih zasedb. A sodim, da je Celje v koncertnem smislu primerno raz-
j^jj^- Št. 12 - 13. februar 2009
Nagrajenec Prešernovega sklada Nenad Firšt pravi, da so skladatelji le zapisovalci glasbe, ki je okoli nas
Celjan Nenad Firšt je ob kulturnem prazniku prejel najvišje priznanje za kulturne dosežke pri nas - nagrado Prešernovega sklada za šest skladb, ki jih je ustvaril v zadnjih dveh letih. Na nagrado je upravičeno ponosen.
»Letos sem proslavo Prešernovega dne doživljal drugače. Spremljal sem jo v drugačnem čustvenem stanju. A vse dogajanje, protokol, druženje z nagrajenci, vse je v meni vzbudilo lepe občutke,« se nedeljskega dogodka spominja Firšt.
Rodili ste se v Zagrebu, kjer ste se tudi začeli ukvarjati z glasbo ...
V Zagrebu je bila glasbena šola ena od povsem normalnih obveznosti za mlade. Veliko nas je bilo tam. Prvi inštrument, ki sem ga igral, je bila harmonika, potem sem začel igrati violino iti nekoliko kasneje še klavir. Sem pa že od malega glasbo tudi zapisoval, saj se mi je zdelo imenitno biti skladatelj.
Kdaj pa ste začeli skladati?,,..	mm. ..... '
Prve skladbe so iz leta 1974,"ko sem bil star 10 let. Še vedno imam shranj erte. Prva skladba, ki sami jo izvedli tudi javno, pa je iz leta 1976, ko je orkester glasbene šole izvedel moj balet. Od takrat nisem prenehal z zapisovanjem glasbe. Nadaljnje šolanje je potekalo običajno. Akademijo za glasbo v Ljubljani sem izbral zato, ker je imel moj tedanji profesor odlične odnose s predavatelji v Ljubljani. Violino sem študiral pri prof. Roku Klopčiču. Kompozicijo sem študiral že v Zagrebu in po selitvi v Slovenijo študij nadaljeval pri prof. Danetu Škerlu. Po diplomi sem še dve leti učil na glasbeni šoli v Zagrebu. Potem pa je že prišel čas, ko sem začel delovati v Celju. Že med študijem so bi-
me čiste glasbe. A vsako stvar je treba strukturirati in to v glasbi počnemo tako, da si vnaprej določimo formo, zasedbo in po določenih pravilih in invenciji se trudimo to, kar nam zveni v glavi ali od koderkoli okoli nas, zabeležiti v času, ki nam je dan.
Prihaja glasba sama od sebe ali jo iščete?
Rajši kot da rečem, da glasba prihaja iz mene, si mislim, da je že nekje, v nekih transcendentalnih sferah ali ne vem kje ... Mislim, da smo skladatelji le mediji, ki zajemamo iz tega, kar je že nekje okoli nas.
Zakaj sploh komponirate? Kako ste poplačani? Gre za glasbo, ki je ni veliko slišati v medijih, ni je veliko na nosilcih zvoka ...
Poplačan sem z glasbo. Ali se ta predvaja ali jo sploh kdo posluša, kaj se s temi deli dogaja v komercialnem smislu, me niti ne zanima. Glasbo zapisujem, ker si mislim, da mi je to dano in ker mi je to preprosto potreba. Življenja btez tega si ne znam predstavljati. Tisti, ki si mislimo, da ustvarjamo takoimenovano Umetniško glasbo, to počnemo iz resnične nuje. Ne poznam kolega, ki bi se pretirano ukvarjal s popularizacijo te glasbe ali s pretirano promocijo. Najlepše'sem poplačan, ko mi kakšna skladba uspe bolje kot druga. Seveda po mojih merilih bolj kot po merilih glasbene strokovne kritike ali občinstva.
Znani ste kot organizator številnih prireditev. Kako je s tem v Celju, je prireditev dovolj?
Komponiranje je najbolj intimno dejanje, dirigiranje in organizacija pa sta vseskozi na očeh javnosti. Z organizacijo se ukvarjam že iz zgodnje mladosti. Poklicno sem zdaj že 20 let umetniški vodja glasbenih dejav-
pina ljudi različnih profilov in glasbeniki, ki smo močno navezani na ta sestav. Ne spomnim se nikakršnega konflikta, razen kresanja mnenj o glasbi in estetiki. Delo z orkestrom je izzivalno in drži me pokonci, Daleč naokoli smo edini sestav, ki vsako leto razpisuje abonma, s čimer si nalaga obveznost najmanj petih koncertnih večerov vsako sezono. Pri drugih ljubiteljskih sestavih je normalno, da imajo nek železni repertoar in pripravijo letni koncert. Mi vsako leto pripravimo pet novosti. To je naporno, a zelo dobrodošlo za kondicijo orkestra, saj pospešuje proces dojemanja novih skladb. Posebej me veseli, da igramo tudi popolne novosti, kar pomeni, da nam skladatelji, ki kdaj pa kdaj kaj napišejo posebej za nas, zaupajo.
Kaj pa Kurja koža, kjer ste tudi aktivno delovali in to v etno glasbi?
Priljubljenost etno glasbe pomeni nekak povratek h koreninam v glasbi. Kurja koža se je specializirala za izvirno ljudsko glasbo vzhodne Slovenije, zaigrano avten-
vito srednjeevropsko mesto. Znano nam je, kako je to organizirano v mestih podobne velikosti in strukture, kot je Celje. S programi in pestrostjo ponudbe smo konkurenčni. Občasno pa se, kot v valovih, pojavlja vprašanje obiska teh prireditev. A to ni le celjski problem. Podobni so trendi po vsej Evropi.
Ste umetniški vodja in dirigent Celjskega godalnega orkestra. Kakšen je ta sestav, kako izbirate spored, koliko vadite?
Celjski godalci so velik del mojega življenja in veliko zadovoljstvo, ki me ne mine niti po 20 letih. Gre za eno redkih tovrstnih zasedb, tudi v svetovnem merilu. Godalni inštrumenti so zapletena skupina glasbil. Petje v pevskem zboru ali igranje v godbi na pihala je nekoliko lažje in bolj dostopno širšemu krogu ljudi. Za kakršno koli spodobno igranje godala je potrebno precej več let vaje, saj so programi, ki jih igramo, enaki kot jih igrajo poklicni orkestri. Zato rabimo veliko vaj, žrtvujemo veliko prostega časa ... Smo sku-
Na Planet!
Kredit in izguba službe?!
Za vse zaljubljence smo pripravili koncert hrvaške pop dive Danijele. Vstopnica, s katero vas bomo v petek, 13. februarja, ob 22. uri, popeljali na križarjenje med njenimi uspešnicami, stane v predprodaji 7 evrov, na dan koncerta pa 10 evrov. Kupite jih lahko v Planet baru, na recepciji Bowlinga in na vseh prodajnih mestih Eventima.
Pustovanje bodo obarvali trije nepozabni koncerti in pestro dogajanje s slastnimi krofi, bogatimi nagradami in še marsičem.
V soboto, 21. februarja, ob 10. uri, se bodo dekleta iz skupine Foxy teens
prelevila v risane junakinje Winxice. Za pustno vzdušje bomo poskrbeli tudi s slastnimi krofi. Za tiste, ki se boste doma pozabili našemiti, bomo pričarali prave obrazne poslikave.
Od 21. ure dalje pa bomo na Bowlingu pričarali pravo pustovanje, kjer bomo izbrali in nagradili najboljše maske. Za dobro glasbo bo poskrbel Mr. Andy DJ. Pridite, vstopnine ni!
Z rajanjem bomo nadaljevali v torek, 24. februarja. Zimo nam bo pomagala odgnati skupina Mambo Kings. Otroke bomo brezplačno naličili, vsaka maska pa se bo lahko posladkala z velikim in slastnim pustnim krofom!
V Planetu Tuš imamo več kot dovolj razlogov, da smo za vas pripravili pester februarski program.
www.planet-tus.si
Preverili smo, kako banke ravnajo v primerih, ko njihov kreditojemalec izgubi službo ter tako ni več sposoben mesečno poravnavati obrokov. Vprašanja smo poslali v šest slovenskih bank in dve hranilnici, odgovore smo prejeli le od bank. In kaj pravijo?
V Banki Celje so bili z odgovorom zelo skopi: »V primeru, da kreditojemalec izgubi službo, se o nadaljnjem poplačilu kredita z vsako stranko dogovarjamo individualno. Trudimo se, da najdemo rešitev, ki je sprejemljiva tako za stranko kot za banko.«
»Zagotovo je izredno pomembno, da se stranka ob težavah oglasi v banki, da skupaj najdemo najboljšo rešitev. Najslabše je čakati in se sprijazniti z mislijo, da tako ali tako ni mogoče nič narediti,« odgovarjajo v Novi Ljubljanski banki. »V obojestranskem interesu je, da se kredit odplača. Pristop k razreševanju situacije je individualen: stranko povabimo v banko, kjer skupaj proučimo možnosti glede odplačevanja kredita. Nudimo reprogram kredita, kar največkrat pomeni podaljšanje dobe odplačila in s tem nižjo mesečno obveznost. V svoji ponudbi imamo tudi moratorij, na glavnico ali na glavnico in obresti. To sta glavni ponudbi za premoščanje težav z odplačevanjem, saj lahko zagotovimo delno razbremenitev za ob-dobje do 12 mesecev, kar je doba, ko lahko tudi stranka že dobi novo zaposlitev in si uredi ostale prejemke. Je še ne-
kaj drugih rešitev, ki jih poiščemo ob individualnem razgovoru s stranko. Opredeljen imamo tudi opominjevalni postopek, ki se začne z obvestilom stranki o zamudi pri plačilu .obroka in konča z opominom predOdstopom od pogodbe. To lahko pomeni tudi unovčenje zavarovanja. A to je res zadnja možnost, ki se ji poskušamo izogniti.«
Iz Nove kreditne banke Maribor so nam odgovorili: »Vsakogar obravnavamo individualno, vsako finančno situacijo skrbno proučimo. V primeru, da kreditojemalec nima dovolj sredstev za odplačevanje kredita, skupaj z njim poiščemo primerno rešitev. Med drugim ponudimo reprogram kredita, ki je v skladu z njegovo finančno situacijo in zakonskimi ter regulatornimi okviri poslovanja banke, moratorij in možnost odplačevanja kredita skupaj s kreditno sposobnimi družinskimi člani. Do skrajnih ukrepov, kot je zaseg nepremičnine, pride zelo redko - šele ko smo prepričani, da smo izčrpali vsa ostala sredstva.«
Precej podobni so odgovori Abanke: »Ob zmanjšani plačilni sposobnosti se stranki ponudi podaljšanje odplačilne dobe in s tem nižji obrok - sklene se aneks k pogodbi, kjer je dogovorjena nova nižja anuiteta in s tem podaljšana doba odplačevanja kredita. Če je stranka samo začasno nesposobna odplačevati kredit, čez pol leta pa bo problem rešen, se ji ponudi moratorij na odplačilo obveznosti. Če pa po-
vsem preneha s plačevanjem obrokov kredita, se začne opominjevalni postopek. V kolikor stranka ni pripravljena oziroma ne more vsaj delno odplačevati kredita, se po končanem postopku začne uveljavljanja zavarovanja. V Aban-ki individualno obravnavamo vsakogar in skušamo skupaj poiskati najboljšo rešitev, ki bo v končni fazi pomenila odplačilo kredita.«
Z odgovorom so se precej potrudili v Hypo banki. Kot pravijo, pri njih kreditojemalec dobi kredit ob t. i. BNI zavarovanju. »To je zavarovanje kreditojemalca za primer brezposelnosti, nezgodne invalidnosti (nad 50-odstotne) ali smrti. V zadnjih dveh primerih zavarovalnica poplača ostanek dolga in ne terja vračila oziroma ne vstopi v zapuščinsko obravnavo. Ob brezposelnosti zavarovalnica naslednjih 6 mesecev plačuje obresti po kreditu, banka pa odobri moratorij odplačevanja glavnice kredita. Po tem času mora kreditojemalec, če ni našel zaposlitve, predlagati rešitev, ki je optimalna za obe strani. Najde lahko nove odplačevalce ali poskrbi za poplačilo celotnega kredita z zavarovanjem, ki je bilo dogovorjeno ob odobritvi kredita. Če gre za zastavo kreditirane nepremičnine, je sporazum o prodaji le-te najpametnejša rešitev, ki kreditojemalcu zagotavlja kar se da nizke stroške. Sicer banka sproži postopek izvršbe. Če je bil kredit zavarovan pri zavarovalnici, banka dobi povrnjen ves preostanek kredita, zavarovalnica pa s cesijo pridobi pravico terjati dolg od kreditojemalca. Ob zavarovanju s poroki pa banka, kreditojemalec in poroki običajno že prej poskušajo doseči optimalen dogovor o nadaljevanju odplačevanja kredita s strani porokov. To lahko traja do dokončnega poplačila, lahko pa le za dobo, dokler je kreditojemalec brezposeln.
V kolikor kreditojemalec ni plačal zavarovanja za BNI, ki je izjemno poceni, ga banka povabi na razgovor. Ce obstaja verjetnost, da bo službo dobil v kratkem času - do 6 mesecev, lahko zaprosi za moratorij v celoti. Če je kredit zavarovan pri zavarovalnici, se mora z odlogom strinjati tudi ta. Vsekakor naj kreditojemalec takoj, ko izve, da bo izgubil zaposlitev, vzpostavi kontakt z banko oziroma s komercialistom, ki mu je odobraval kredit.«
Pa še banka Sparkasse: »S stranko poskušamo individualno poiskati alternativno rešitev za nadaljevanje odplačevanja kredita, sodne izvršbe se poslužujemo zgolj takrat, ko izčrpamo vse možnosti izvensodnega dogovora.«
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
-- Št. 12 - 13. februar 2009
Valentinov koncert
Valentinov
konten
Pustovanje
Kredit je skoraj nujen pri gradnji, prenovi ali nakupu nepremičnine. Kaj se zgodi, če vmes izgubite službo?
STAND-UP komedija
V četrtek, 19. februarja, bomo večer začinili z veliko dozo smeha. Ob 20. uri nas bodo obiskali Komikaze stand-up komedijanti Oddelka Ha!. Predstavili se bodo s showom, ki temelji na vsakodnevnih dogodkih povprečnega (Ne)Zemljana. Vas zanima, kako izgledajo njihove šale skozi ljubezen, nakupovanje, seks in šport? Hm?!
8


s p'tr.orr ir
topite
Smrekarjeva 1. Celje
sTERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.O.o.
tel.. 03 425 33 00. e-pošta. infogenergetika-ce.si
Srednja ekonomska šola Celje je javnosti v torek predstavila zbornik, ki so ga oblikovali ob 100-letnici. Ob tem so pripravili tudi srečanje nekdanjih in sedanjih dijakov, članov strokovnega aktiva ter ostalih uglednih gostov, ki so sodelovali pri pripravi zbornika.
Zbornik je podroben pregled 100-letne zgodovine od prve trgovske šole pa skozi vse organizacijske spremembe. Še več je bilo programskih sprememb vse do danes, ko šola izvaja programa ekonomske gimnazije, ekonomskega tehnika, izvaja pa tudi maturitetne tečaje.
Bogat slikovni material odraža aktivnosti šole skozi leta, medtem ko je prvi del namenjen spominom nekdanjih ravnateljev, profesorjev in dijakov šole. Takšna je bila po besedah urednice zbornika, ki je nastajal
od septembra 2007, ter pomočnice ravnatelja Marije Sodin tudi idejna zasnova zbornika. Spomine so v zborniku med drugim zapisali nekdanji ravnatelj ter profesor Ludvik Rebeušek, nekdanja dijakinja Štefka Kučan, nekdanja direktorica ekonomskega šolskega centra Milena Vršnik - Štifter, nekdanji atlet in dolgoletni profesor Stanko Lorger, nekdanji pomočnik ravnatelja Janez Cafuta, nekdanja ravnateljica Nada Jug, nekdanja dijaka, kasnejši veleposlanik Zvone Dragan ter direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc, in številni drugi. Ti in ostali povabljenci bodo možnost druženja imeli še konec aprila, ko ekonomska šola pripravlja slavnostno akademijo, pred tem pa še razstavo nekdanjih računskih in pisalnih strojev ter likovnih izdelkov
dijakov v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Ob predstavitvi je zgodovino šole na kratko predstavil ravnatelj Janko Poklič. »Od časov najbolj množičnega vpisa pred desetletjem se je število dijakov do danes prepolovilo, zdaj jih imamo okoli 600, to pa omogoča bolj pregledno in kakovostno pedagoško delo. Upam, da interes dijakov za naše poklice ne bo upadal, ves čas pa skrbimo za dodatne izvenšol-ske aktivnosti ter za fizične zmogljivosti. Lani nam je uspelo prenoviti pročelje stare stavbe, obeta pa se še obnova prizidka,« je povedal Poklič.
Od druge svetovne vojne je programe celjske ekonomske šole končalo okoli 10.500 dijakov, vsa imena pa so zapisana ob koncu zbornika.
POLONA MASTNAK Foto: GrupA
Prejšnji teden so pripravili tradicionalno smučarsko tekmo za pokal Celjske koče. V veleslalomu so se pomerili smučarji v petih kategorijah in tudi ekipno. V kategoriji žensk nad 35 let je zmagala Nataša Špat iz ekipe Andraž, pri ženskah od 18 do 35 let pa Alja Šauperl iz ekipe Šport servis. Moški so se pomerili v treh kategorijah. Pri moških nad 60 let je zmagal Alojz Mlaker, pri moških od 35 do 60 let je slavil Drago Bornšek iz ekipe Andraž, pri moških od 18 do 35 let pa je bil najboljši Tomaž Majdič iz ekipe Snežak, ki je bil tudi absolutno najhitrejši. Najboljša ekipa (pogoj je, da je v ekipi vsaj ena ženska) je bila ekipa Andraž.
ŠK
• Foto: GAŠPER DOMJAN
Nič več pod lipico zeleno
Športne počitnice v Celju
Prihodnji teden bodo otroci na zimskih počitnicah. Da bi jim minile čim bolj veselo, je Mestna občina Celje s Športno zvezo Celje, ZPO-jem in nekaterimi drugimi športnimi društvi poskrbela za različne športne aktivnosti.
Kot je že v navadi, bodo otroci in mladostniki lahko med počitnicami plavali, drsali, kegljali, igrali mali nogomet in badminton ali odšli v fitnes. Drsališče, zimski bazen, dvorana Golovec in fitnes v Golovcu bodo otrokom na voljo že jutri, nato pa ves prihodnji teden, tudi v soboto. Počitnikarji bodo lahko preizkusili tudi snežne strmine na Celjski koči, saj bo smučišče obratovalo ves dan, torej od 9. do 16. ure, kot običajno pa bo vsak dan tudi nočna smuka od 17. do 21. ure.	ŠK
februar 2009 -
Lepi spomini na ekonomsko šolo vežejo tudi nekdanjo dijakinjo Štefko Kučan, ki je v uvodnem delu zbornika zapisala svoje misli. Zbornik sta si ogledala z ravnateljem Jankom Pokličem.
Sto let šole v
zborniku
Tekmovali za pokal Celjske koče
Najhitrejši na progi je bil Tomaž Majdič, ki je imel najhitrejši čas izmed vseh tekmovalcev, sicer pa je slavil v kategoriji moški od 18 do 35 let.
- Št. 12-13.
V torek zjutraj so na Glavnem trgu v Celju pred kavarnico Oskar podrli lipo. Lastnik, David Tomasini, ki je lipo dobil v dar ob osamosvojitvi, je bil vidno pretresen, prav tako nekateri mimoidoči, ki so na mestu, kjer je stala lipa, prižgali sveče. Lipo so posekali, kot pravijo na Vrtnarstvu Celje, ker naj bi bila nevarna.
Lipa je lastniku in vsem v bližnji okolici zelo prirasla k srcu, poleg tega naj bi bila popolnoma zdrava in naj ne bi bilo potrebe, da bi drevo podrli. Drevo je dala podreti občina, predstavnik izvajalca, Boštjan Safran iz Vrtnarstva Celje, pa je povedal: »Nikoli ne posekamo drevesa, dokler ni nujno potrebno. To je takrat, ko se drevo posuši ali pa je nevarno.« In lipa na Glavnem trgu naj bi bila nevarna. Kot je pojasnil Safran, so dan pred posekom opravili ogled in ugotovili, da se je naslanjala na luč javne razsvetljave. Po njegovih besedah bi se lipa sama podrla, če bi luč umaknili, nevarna bi lahko bila tudi ob malo močnejšem vetru. »Boljše jo je bilo odstraniti, kot pa da se komu
Kot so nam sporočili iz Mestne občine Celje, so To-masiniju in vsem prizadetim razložili, da bi drevo ohranili, če bi bilo to mogoče. Tako pa se je drevo vraslo v tlak, ker se zanj ni primerno skrbelo. Drevo bi morali presajati in ustrezno negovati, da bi še lahko raslo v posodi ali koritu in bi ga bilo po potrebi mogoče tudi prestaviti, kar pa se ni storilo.
kaj zgodi,« je zaključil Safran. Težave z lipo pa bi lahko bile tudi zato, ker je rasla na mestu, ki ni predvideno za drevesa, pod tlaki pa je veliko komunalnih vodov.
Sosedje so jezni in žalostni, ker Upe ni več, tudi zato, ker jih nihče ni obvestil, da se bo karkoli delalo. Tomasini pravi, da verjetno zato, ker so vedeli, da jim tega nikoli ne bi pustil. »Obiskovalci so bili presenečeni nad lipo, ki je zrasla v koritu, nato pa ga je s koreninami prebila in se vrasla med tlaki,« se spominja Tomasini in dodaja, da ne razume, kako so lahko simbol slovenstva kar tako podrli.
Sveče na mestu, kjer je še v ponedeljek stala lipa.
Medtem ko imajo nekateri solze v očeh, pa bodo drugi najverjetneje zadovoljni. Na Servis48 je namreč pred dnevi nekdo zapisal, da bi bilo treba drevo podreti, ker je že uničilo tlak in da se naslanja na luč javne razsvetljave. Prav po tem opozorilu so na občini reagirali. Ne bodo pa upoštevali njegovega komentarja, da bi moral odstranitev lipe plačati lastnik sam.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
simbfo, d.o.o.
V simbiozi z okoljem
Simbio, d.o.o. Teharska 49
3000 Celje
TeL: +38613) 425 64 00 Fax: +386 (31425 6412 infoOsimbio.si www.simbio.si
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)

■■If
CELJE j
ATKA
z HMHivtdno nekajprihranite
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05
Št. 12 -13. februar 2009
Debaterji ponovno na vrhu
Člani debatnega kluba Gimnazije Celje-Center nizajo nove vrhunske uvrstitve. Že 10 let uspešno zastopajo šolo in državo na različnih turnirjih po svetu, dijak 3. letnika Žan Žveplan pa je pred dnevi odpotoval na svetovno srednješolsko debatno prvenstvo v Atene.
Z njim je odpotovala tudi mentorica kluba Mateja Glu-šič Lenarčič, ki bo na tekmovanju do 19. februarja v Atenah v vrstah sodnikov. Debatni klub gimnazije pa se je izkazal še z drugimi uspehi; na zadnjih treh turnirjih so dijaki osvojili dve prvi in eno drugo mesto. Iz zadnjega turnirja na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru, ki je bil z več kot 200 debaterji največji v zgodovini slovenske debate, so se celjski debaterji vrnili z zmago. V zmagovalni ekipi so debatirali drugošolka Maja Pen, tretješolka Živa Lipar in tretješolec Marko Petriček. Do konca šolskega leta čaka debaterje Še kar nekaj dela. Med vsemi turnirji, ki se vrstijo po državi, se pripravljajo še na debato pred ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič, ki bo Gimnazijo Celje-Center obiskala 4. marca, čaka pa jih tudi organizacija in nastop na državnem debatnem prvenstvu, ki se bo v Celju odvijalo 3. in 4. aprila.	PM
Kdo bo obnavljal Friderikov stolp?
Spomladi se bo začela dolgo pričakovana in tudi nujna sanacija Friderikovega stolpa na Starem gradu v Celju. Obnova stolpa bo potekala v okviru projekta Celjski včeraj in jutri: Stari grad, ki ga sofinancira služba vlade za regionalni razvoj.
Služba vlade za regionalni razvoj bo za projekt prispevala kar 900 tisoč evrov nepovratnih sredstev, celoten projekt pa je vreden 1,3 milijona evrov. Projekt je pri koncu, saj so večnamensko stopnišče ob Friderikovem stolpu predali namenu že julija lani, za medzidje prav zdaj pridobivajo uporabno dovoljenje, stolp pa naj bi začeli obnavljati spomladi. Za gradbeno sanacijo stolpa so v teh dneh objavili javni razpis. Ponudbe bodo zbirali do 2. marca, ko bo javno odpiranje prispelih ponudb. Izbran bo ponudnik z najnižjo ceno, dela pa naj bi bila končana do septembra.
ŠK
Danes državljanska nepokorščina!
Krajani Škofje vasi se bodo s transparenti sprehodili po trasi neobstoječega pločnika
Zmagovalna ekipa debatnega turnirja v Mariboru (z leve): Marko Petriček, Maja Pen, Živa Lipar
Krajani Škofje vasi pripravljajo danes ob 15.30 protestni shod. Razlog je star 35 let. Že od leta 1974 si namreč prizadevajo za izgradnjo pločnika. V znak protesta, ker pločnika še vedno ni, se bodo s transparenti sprehodih po trasi zaenkrat neobstoječega pločnika, prečkali Cesto in se vrnili. Organizator, Krajevna skupnost Škofja vas, obljublja, da protestni shod ne bo žaljiv oziroma da bo »na nivoju«.
Kot krajanom Škofje vasi in tudi vsem ostalim pojasnjujejo na občini, so za to, da pločnika še vedno ni, krivi lastniki zemljišč, ki teh nočejo prodati za izgradnjo pločnika. Predsednik KS Škofja vas Bogomir Jamnikar pravi, da ni res, da lastniki izsiljujejo občino z visokimi vsotami za zemljišča. Želijo si le zaledno cesto, ki bi jim omogočila normalno vključevanje v promet. Na današnjem protestnem shodu naj bi bili prisotni tudi ti lastniki, ki naj bi na protestu predstavili svojo plat zgodbe.
Pločnika si ne želijo le v Škofji vasi, ampak tudi v Krajevni skupnosti Vojnik. Tudi zato se bodo krajani KS Vojnik pridružili na današnjem protestnem shodu.
Krajani Škofje vasi so se za današnji protestni shod odločili, ker si po Jamnikarje-vih besedah že leta zaman prizadevajo, da bi z občine prišel med njih nekdo, ki bi imel prave pristojnosti oziroma katerega beseda bi kaj veljala in bi lahko z gotovostjo potrdil, da bodo zaledno cesto zgradili. Na sestanku, na katerem so se odločili za sodelovanje društev, ki delujejo v kraju, je Jamnikar pojasnil svoje videnje problema: »Dokler ne bo politične volje župana in mestnega sveta, ploč-
Udeleženci protestnega shoda se bodo zbrali ob 15.30 pri Dragu Čatru, kjer bodo krajši nagovori. Nato se bodo sprehodili v gosjem redu s transparenti v rokah proti Škofji vasi do prehoda za pešce, se obrnili in šli nazaj.
nika tu ne bo.« Dodal je, da je Škofja vas v recesiji že 15 let in da se nič ne premakne.
Prisotnost na današnjem protestnem shodu so potrdila praktično vsa društva. Upa-
jo, da bo današnji dan, čeravno je petek, 13., morda približal, čas, ko bodo tudi v Škofji vasi dobili pločnik. Sicer pa so se krajani že pogovarjali, da bo naslednja protestna akcija kar zaprtje ceste. Mimogrede, nekateri so bili že sedaj bolj naklonjeni tej možnosti. Skratka, krajani so se odločili, da bodo vsem pokazali, da je pločnik treba zgraditi, saj je cesta, po kateri pelje dnevno 17 tisoč vozil, smrtno nevarna.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Na sestanku v krajevni skupnosti Škofja vas so se predstavniki društev dogovorili za sodelovanje na protestu.
Ker je več znanja danes več uspeha jutri:
www.lu-celje.si
NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
OBIŠČITE TUDI
Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 50; e-maii: info@lu-celje.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje
Minister za okolje in prostor Kari Erjavec v spremstvu predstavnikov Občine Žalec ob spornih nasipih, ki naj bi varovali pred podivjano Ložnico.
Minister obljublja pomoč pri nasipih
Med polaganjem temeljnega kamna za gradnjo kanalizacije v štirih občinah in nadgradnjo čistilne naprave Kasaze, pri čemer sodeluje vseh šest spodnjesa-vinjskih občin, so predstavniki Občine Žalec ministra, za okolje in prostor Karla Erjavca seznanili še z enim problemom, ki mnogim povzroča sive lase - z »na črno« nadgrajenimi protipo-plavnimi nasipi ob Ložni-ci.
Nasipi so bili zgrajeni leta 1957, od takrat pa praktično nevzdrževani, kar je v času poplav, vsaj po prepričanju krajanov, botrovalo mnogim poplavljenim poljem, hišam
in drugim objektom. V celjskem Nivoju so izdelali ponudbo za sanacijo v vrednosti 63 tisoč evrov, kar so v žalski občini ocenili kot predrag projekt, zato so se sanacijskih del lotili kar znotraj krajevnih skupnosti. V bistvu so brezplačen material dovažali na nasipe in jih tako nadgradili. Z opravljenimi deli, ki so jih sicer izvajali brez gradbenega dovoljenja, torej praktično na črno, pa niso zadovoljni vsi krajani, saj nimajo zagotovila, da bodo res varni pred poplavami.
Za dokončno ureditev in pridobitev gradbenega dovoljenja bi bilo potrebnih nekaj
soglasij in dokončnih tehničnih rešitev za mostove in nekatere druge objekte. Da bi bila mera polna, je inšpektorica za okolje izdala odločbo, da je treba nasipe povrniti v prvotno stanje, torej odstraniti na voženo zemljo. Nadvišane nasipe, ki so jih gradili v KS Gotovlje in Leveč ter MS Žalec, si je v petek ogledal minister Erjavec, ki je obljubil, da se bo na ministrstvu v najkrajšem možnem času »zgodil« sestanek, na katerem bodo skupno poiskali najboljšo rešitev. Na sestanek bodo poleg vodarjev zagotovo povabljeni tudi predstavniki krajevnih skupnosti.
US, foto: TT
Obnovljen kulturni dom na Polzeli
Občini Polzela in Prebold sta v postopku za priključitev v Medobčinski inšpektorat Saša regije. Inšpektorat deluje od leta 2004 in združuje 10 zgornjesavinj-skih in šaleških občin ter občino Braslovče, ki se je priključila lani.
Inšpektorat združuje inšpekcijo za ceste in komunalno inšpekcijo ter medobčinsko redarstvo. Trenutno je zaposlenih devet redarjev in njihov vodja. Delo redarjev opredeljuje Zakon o občinskem redarstvu, iz-
vajajo pa nadzor nad varnostjo v cestnem prometu in kršitvami javnega reda in miru, pri čemer lahko uporabljajo tudi prisilna sredstva, kot so lisice in plinski razpršilec. Redarji niso nekakšna občinska policija, poudarja vodja inšpektorata Sonja Glažer. »Imajo omejena pooblastila in delujejo v skladu z občinskimi predpisi in odloki.« Zelja Polzele in Prebolda je, da bi redarska in inšpekcijska služba zaživeli v njunih občinah že konec tega leta.	MJ
Slovenska kultura temelji na ljudskem izročilu
Št. 12 -13. februar 2009
ŽALEC j
m
POLZELA j
VRANSKO I
Polzelski kulturniki v pričakovanju
»Izvajale; zidanja in omeiavartja, betonskih del, del nizkih gradenj • Socialni oskrbovalec na domu
•	CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje
•	SSU - Središče za samostojno učenje *Borzo znanja
V sklopu prireditev praznovanja slovenskega kulturnega praznika v Občini Vransko je bila prva prireditev v knjižnici, kjer je prof. Dušica Kunaver predavala o slovenskem ljudskem slovstvu s poudarkom na ljudskem izročilu Vranskega in okolice.
S svojim živahnim nastopom je navdušila občinstvo, saj ji je kar nekajkrat »pritegnilo« pri petju ljudskih pesmi. Župan Franc Sušnik je izrazil navdušenje nad širjenjem knjižničarske dejavnosti in poudaril, da so finančni vložki kljub težkim časom opravičljivi, če ima knjižnica vsebino in če z različnimi prireditvami živi s krajem. Gostja in župan sta s prerezom traku odprla strokovni oddelek za odrasle, kjer je
Člani Kulturno umetniškega društva Polzela in drugi gostje so se zbrali na letnem občnem zboru. V uvodu so se s krajšim programom predstavile vse skupine, ki delujejo v društvu.
V svojem poročilu je predsednik društva Marko Slo-kar povedal, da je lani bolj ali manj aktivno delovalo 11 sekcij, ki so skoraj v celoti izvedle začrtani program de-
la. Izreden uspeh je doživela gledališka skupina z igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi, s katero je tudi gostovala. Predstava je bila izbrana za srečanje gledaliških skupin, kjer je režiser Matjaž Jer-šič prejel priznanje za najboljšo režijo. Na Novačano-vih dnevih v Trnovljah pri Celju je bila po izboru gledalcev najboljša gledališka predstava.
---T——--- -
T ■ /: iS;
;
Poleg tega so lani popolnoma obnovili kulturni dom, letos pa bo v ospredju praznovanje 110-letnice obstoja društva. Jubilej bodo obeležili ob občinskem prazniku. Direktorica občinske uprave Alenka Koče-var se je zahvalila vsem kulturnikom za njihov prispevek k oblikovanju kulturne podobe v občini.
TT
• Brezplačna osnovna šola za odrasle • Tečaji tujih jezikov: angleščina, nemščina, španščina, italijanščina, francoščina in ruščina • Priprave na mednarodne certifikate: angleščina, nemščina • Retorika In komunikacija • Nevrolingvistično programiranje - NLP diploma; NLP praktik • Računovodstvo - osnovni modul• Računalništvo - word, excel, oblikovanje dinamičnih spletnih strani • Förex - trgovanje z valutami » Desetprstno slepo tipkanje • Težka gradbena mehanizacija « Osnove astrologije • Numerologija * Usposabljanje za odgovorne osebe v živilski tehnologiji • Slovenščina za tujce - priprava za izpit
odraslim poleg knjig na razpolago tudi računalnik. S to pridobitvijo sodi Občinska knjižnica Vransko med naj-
lepše in najbolj urejene knjižnice v Spodnji Savinjski dolini.
TT
VABIMO K VPISU:
Franc Sušnik in Dušica Kunaver sta s prerezom traku predala namenu oddelek za odrasle.
NOVI TEDNI
VELENJE
NAZARJE
11
Sporen zdravstveni sedež
Mozirjani ne dovolijo prestavitve sedeža Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom v Nazarje
Top tema v Mozirju je zagotovo predlog Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom, da se sedež zavoda iz Mozirja preseli v Nazarje. Predlogu, ki so ga potrdili v ostalih zgor-njesavinjskih občinah, so ostro nasprotovali mozirski svetniki tudi na zadnji seji, kjer so se pogovarjali celo o gradnji novega zdravstvenega doma.
Zdravstvene postaje, ki de-. lujejo v okviru javnega zavoda, so na Ljubnem, v Lučah, Gornjem Gradu, Nazarjah in Mozirju. Osrednji sta zadnji dve, vendar je v Nazarjah poleg splošnih tudi večina specialističnih ambulant, poleg tega so tam tudi prostori za dodatne zdravstvene dejavnosti in uprava javnega zavoda, v Mozirju pa sta poleg splošnih ambulant (s koncesijo) nameščeni reševalna postaja in dežurna služba. Uradno je sedež zavoda v Mozirju, vendar je res, da uprava in direktorica že deset let »uradujeta« v Nazarjah.
Še večji problem je prostorska stiska ob zdravstveni postaji v Mozirju. »Prostori za dejavnost urgentne in dežurne službe so neustrezni, možnosti za njihovo širitev na obstoječi lokaciji ni,« pravi direktorica zavoda Ida Kramer Pusto-slemšek, dr. med.. »Če se zgodi nesreča takrat, kadar dežurna služba ni organizirana v Mozirju, mora reševalno vozilo najprej po zdravnika v Nazarje ali kam drugam in šele nato pelje na kraj dogodka. To še zdaleč ni v skladu z novimi predpisi o nujni medicinski pomoči. Ker je Zgornja Savinjska dolina zelo raztegnjena, z ve-
Zdravstvena postaja v Mozirju, kjer se otepajo s prostorskimi problemi.
Čeprav v Sloveniji primanjkuje zdravnikov, v Zgornji Savinjski dolini nimajo tovrstnih težav. »Zdravnikov imamo toliko, kot jih potrebujemo, prav tako specializan-tov, ki nas bodo nadomestili, ko bomo šli nekateri v pokoj. Počaščena sem, ker mi je uspelo pridobiti tri zelo kakovostne zdravnike iz Celja, kar kaže na pozitivno razpoloženje tako med zaposlenimi kot tudi bolniki,« poudarja Kramerjeva.
liko cestami in oddaljenimi vasmi, bi nam po normativih pripadala okrepljena ekipa za nujno medicinsko pomoč in dežurstvo. To bi dobili, če bi zadostili prostorskim in organizacijskim zahtevam - a ker jim ne, smo znova izpadli. Naša pobuda o ureditvi sedeža javnega zavoda bi torej koristila vsem prebivalcem doline.«
Tudi zato v Nazarjah, kjer so že doslej vložili kar precej denarja v ureditev zdravstvene postaje in kjer je dovolj prostora, razmišljajo o gradnji prizidka. S tem bi rešili zelo veliko težavo, z re-
šitvijo sedeža zdravstvenega zavoda pa bi se občina lažje prijavila na razpise na državni ravni. Tudi zato v ZD ne razumejo mozirskih svetnikov, ki ostro nasprotujejo prestavitvi sedeža.
Mozirjani bodo proti
»Razumem naše svetnike, ki vztrajajo pri ohranitvi sedeža Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. V Mozirju res nimamo v tem trenutku najbolje urejenih zadev, vendar bomo iskali na-joptimalnejše rešitve za vse strani in naredili vse, da bi
ostal sedež javnega zavoda v Mozirju,« je povedal župan Ivan Suhoveršnik in poudaril, da bi Mozirje s selitvijo »zdravstvenega sedeža« veliko izgubilo.
»Da ne bi selili sedeža, smo ponudili novo lokacijo, kjer bi bilo dovolj prostora za nov zdravstveni dom, nov dom pa bi zgradili do konca leta 2010. Koncesionarji v Mozirju se s predlogom strinjajo, saj je sedanja zdravstvena postaja v resnici brez parkirišč, v nadstropjih in z neurejenimi sanitarijami. Tako bi bil nov zdravstveni dom dobrodošel za celo dolino,« pravi Suhoveršnik, ki se zaveda, da se bo treba še dogovarjati. »Vemo, da nima smisla trmoglaviti, da bi gradili svoj dom v Mozirju in hkrati širili dom v Nazarjah. To ne bi bilo dobro niti za zdravstveni dom niti za občini, zato bo treba poiskati kompromise in se dogovoriti.«
US, foto: GrupA
Plaz spet grozi
KRATKO
V ponedeljek se je nad gospodarskim poslopjem Maksimiljana Adama v Lip-ju pri Velenju sprožil zemeljski plaz.
Drseči plaz na strmem pobočju so sprožili obilne padavine ter taljenje snega. Zaradi padavin je močno narasla raven podtalnih voda, ki so na površini prerasle v potok, ta pa je tekel po pobočju, ki se je zaradi prevelike namočenosti utrgalo. Del plazu se je ustavil, delno pa plaz še drsi. Če se bo drsenje nadaljevalo, lahko ogrozi gospodarsko poslopje. Plaz so si včeraj ogledali predstavniki Mestne občine Velenje in tamkajšnje civilne zaščite, ki so predlagali intervencijske ukrepe za zaščito območja. V podjetju Andreje, ki je pogodbeni izvajalec za po-

Plaz v Lipju se je sprožil predvsem zaradi obilnih padavin.
moč pri intervencijah ob naravnih nesrečah, so takoj ukrepali in vodo iz potoka preusmerili stran od plazišča. Trenutno je teren preveč razmo-
čen za dodatne ukrepe. Takoj ko se bodo razmere izboljšale, bo pogodbeni izvajalec nadaljeval odpravljanje posledic plazu.	US
Pogodba za akademijo
VELENJE - Rektor Univerze v Mariboru Ivan Rozman, župan Srečko Meh in ravnatelj velenjske glasbene šole Boris Štih so včeraj podpisali pogodbo o zagotavljanju pogojev za ustanovitev akademije za glasbo v Velenju ter pogojev za izvajanje njenih študijskih, znanstvenoraziskovalnih in umetniških programov. S tem je akademija za glasbo s sedežem v Velenju polnopravna članica Univerze v Mariboru. Na novoustanovljeni akademiji naj bi se študij začel v študijskem letu 2010/11.	US
www.novjtednik.com
RP
Republika Slovenija
Ministrstvo za kmeiustvo,
gozdarstvo in prehrano
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
KRAJEVNA SKUPNOST PREVORJE
RAZPISUJE
JAVNI NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE LOGOTIPA ZA PROJEKT NA POTI Z GUZAJEM
Naročnik, Krajevna skupnost Prevorje, ki je vodja projekta Na poti z Guzajem, zbira ponudbe za oddajo javnega naročila male vrednosti z javnim natečajem za oblikovanje logotipa projekta.
Razpisni pogoji:
Predložiti je treba barvno in črno-belo različico. Upoštevajo se geometrijsko, likovno in barvno pravilo za oblikovanje logotipa.
Vse izdelane oblikovne rešitve morajo biti izvedene tako, da je naknadno iz njih možno narediti različne aplikacije (za informacijske in usmerjevalne table, publikacije, promocijske materiale ...), kar pomeni, da mora biti logotip narejen v vektorski obliki. * Ponudniki morajo predložiti pisno obrazložitev in argumentacijo zasnove.
Ponudniki morajo v priporočeni kuverti priložiti poleg ponudbe še manjšo zalepljeno kuverto s svojimi osebnimi podatki (ime in priimek, naslov, tel. št.).
Rešitve, ki ne bodo izpolnjevale zgoraj navedenih pogojev, bodo izločene in jih strokovna žirija ne bo ocenjevala.
Smernice za oblikovanje logotipa:
Krajevni skupnosti Prevorje in Planina pri Sevnici ter Občina Do-bje želijo s projektom Na poti z Guzajem prispevati k večji prepoznavnosti kozjanskega območja. V okviru projekta bodo uredili in označili pohodno pot mimo točk, ki so vezane na dogodke iz Gu-zajevega življenja, izdali promocijski material ter organizirali kulturni dogodek, ki bo privabil številne obiskovalce s širšega območja. Guzaj, ki je živel v drugi polovici 19. stoletja, je s svojim delovanjem močno zaznamoval takratno podeželsko prebivalstvo in se v njihov spomin vse do danes zapisal kot kozjanski Robin Hood. Literatura in viri o Guzaju so naslednji:
Artiček. Daniel: Legende grofije Žusemske, samozaložba, Kamnik 1997.
Strašek, Milenko: Razbojnik Guzaj, Perfekta, Celje 1995. Tanšek, Albert: Franc Guzaj, CB radio klub. Sv. Jurij 2003. www.turizem-sentjur.com.
Strokovna žirija:
Vse prispele ponudbe bo pregledala strokovna žirija v sestavi: Bojan Guček (Dobje), Saša Krofi (Planina pri Sevnici), Alojz Oprešnik (Prevorje), Vesna Zakonjšek (Kozjanski park), Ivo Trošt (Kozjanski park).
Kriteriji ocenjevanja:
1. lahka prepoznavnost (izraznost), nezamenljivost vsebinskih izhodišč in logotipa	20 točk
3.	likovna čistost in originalnost	10 točk
4.	vsestranska uporabnost in aplikativnost	10 točk
5.	enostavna zapomljivost logotipa	10 točk
Najvišja skupna ocena je 50 točk. Izbran bo ponudnik, ki bo dosegel najvišje število točk v seštevku. Če bosta dva ponudnika - ali več - dobila enako število točk v seštevku, bo bolje uvrščen tisti, ki bo imel večje število točk pri prvem kriteriju. Če bodo imeli ponudniki enako število točk tudi pri prvem kriteriju, se bo kot boljši uvrstil ponudnik z večjim številom točk pri drugem kriteriju. Če bodo imeli ponudniki enako število točk tudi pri drugem kriteriju, se bo kot boljši uvrstil ponudnik z večjim številom točk pri tretjem kriteriju in po enakem postopku naprej do kriterija, kjer se ponudnika razlikujeta. Po izvedenem ocenjevanju idejnih rešitev, prispelih na javni natečaj, skladno s postavljenimi kriteriji bo strokovna žirija naredila vrstni red ponujenih rešitev. Strokovna žirija bo podala poročilo o ocenjevanju idejnih rešitev. Naročnik bo objavil rezultate najkasneje v 10 dneh od dneva, določenega za predložitev natečajnih nalog. Odpiranje ponudb bo 10. 3. 2009 ob 16. uri in ne bo javno. Po odločitvi strokovne žirije in na podlagi izdelanega vrstnega reda ponudnikov bo naročnik izbranega ponudnika pozval k podpisu pogodbe, neizbrane ponudnike pa obvestil o izbiri. V primeru neprimernih predlogov ima naročnik pravico, da ne izbere logotipa.
Odkup idejne rešitve in povrnitev materialnih stroškov:
Logotip, ki bo prejel največ točk strokovne žirije, bo prejel naslednjo nagrado: - nagrada v vrednosti 400 EUR (brez DDV).
Naročnik bo odkupil idejno rešitev, ki bo po oceni žirije prejela najvišje število točk. Ponudnik bo pozvan k podpisu pogodbe za izključen prenos vseh materialnih avtorskih pravic iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah na logotipu projekta Na poti z Guzajem z avtorja na naročnika, za uporabo v Sloveniji in v tujini, za ves čas trajanja avtorske pravice, za uporabo v tiskani in elektronski obliki. Za prenos materialnih avtorskih pravic na navedenih stvaritvah, za vse izvedene storitve v zvezi z izvedbo predmeta tega javnega naročila in za sodelovanje izbranih ponudnikov z izbranim izvajalcem produkcije posameznih aplikacij in za sodelovanje z naročnikom za pripravo razpisne dokumentacije za postopek izbire izvajalca za izdelavo aplikacij bo naročnik izbranemu ponudniku izplačal nagrado v vrednosti 400 EUR brez DDV, vključene so že vse morebitne dajatve ponudnika. Naročnik bo znesek nagrade izbranemu ponudniku izplačal v roku 30 dni od podpisa pogodbe in prejema uradnega računa. Naročnik ostalim ponudnikom, ki bodo prav tako oddali ponudbo, ne bo povrnil materialnih stroškov. Po zaključenem postopku javnega natečaja bo naročnik ponudnikom na njihovo izrecno željo vrnil vzorce predloženih idejnih rešitev logotipa. sam pa ohranil kopije oziroma fotografije le-teh.
Splošni pogoji oddaje ponudbe:
Naročnik bo postopek oddaje javnega naročila male vrednosti izvedel v obliki javnega natečaja in bo osnovne podatke o sodelovanju objavil v časopisih Šentjurčan in Novi tednik ter na spletnih straneh: www.sentiur.si/Predstavitev-Kraievnih-skupnosti/Kraiev-na-skupnost-Prevorie.html. www.sentiur.si.www.ra-kozjansko.si.
www.ksplanina.si.www.zavod-qrca.or. www.kozianski-park.si Kot pravočasne bodo upoštevane ponudbe, ki bodo priporočeno predložene do petka, 6. 3. 2009, na naslov: Krajevna skupnost Prevorje, Lopaca 10, 3262 Prevorje, s pripisom Javni natečaj - logotip za projekt Na poti z Guzajem - ne odpiraj.
Nepravilno označenih ali nepravilno izpolnjenih ter prepoznih ponudb naročnik ne bo upošteval.
Informacije: Miroslav Pajek. tel. št: 041 207 835.
Št. 12 - 13. februar 2009
m
12
LAŠKO j ŠENTJUR |
Odlagališče Strensko bo postalo sortimica in Laščanom zmanjšalo stroške za odvoz odpadkov v Celje.
Laške smeti kmalu v Celje
Koliko bo Laščane stal odvoz odpadkov iz občine? - Sortimica v Strenskem bi zmanjšala stroške
Evropska direktiva o ravnanju z odpadki bo julija storila konec številnim manjšim deponijam po državi. Med njimi je tudi laška deponija v Strenskem. Občina in komunala sta to predvideli že takrat, ko sta se pridružili ostalim 22 občinam, soustanoviteljicam celjskega regijskega centra za ravnanje z odpadki (Ce-ro). Odpadki bodo iz Laškega torej romali v Celje, vendar bodo stroški ogromni. Bodo zato tudi višji zneski na položnicah laške komunale gospodinjstvom?
Kot pravi direktor Komunale Laško Marjan Salobir, zvišanje cen odvoza odpadkov ne bo tako zelo drastično. »Predvsem, ker bomo do takrat v Strenskem že uredili sortirnico, kompostarno in zbirni center za odpadke, kjer jih bomo predelali in oddali, hkrati pa bomo iz bioloških odpadkov proizvedli kompost, s katerim bomo v skladu z direktivo pokrivali deponijo. Tako bomo stroške po predvidevanjih zmanjšali za 50 odstotkov in tudi zvišanje
cene odvoza odpadkov bo tako manjše. Če v Laškem ne bi naredili nič, bi se stroški dvignili za kar sto odstotkov,« pravi Salobir in hkrati opozarja, da je vse ostalo odvisno od ekonomske upravičenosti. »Cene v Laškem tudi sicer nikakor ne morete primerjati s tistimi v Celju. Že zaradi gostote poselitve, ki v Celju znaša 472 prebivalcev na kvadratni kilometer, v Laškem zgolj 71. Naša občina je izjemno raz-potegnjena, s tem da odvažamo odpadke tudi iz najbolj odročnih krajev, kar v Šentjurju, ki je po poselitvi podoben, ni nujno praksa. Poleg tega je Celje postavljalo zabojnike glede na velikost objektov, mi glede na število članov gospodinjstva. Če se vozilo za odvoz v Celju napolni po obisku enega blokovskega naselja, mora v Laškem prevoziti dolge >mrtve< relacije,« še pojasnjuje Salobir.
Drastičnega dviga cen laška komunala torej ne napoveduje. Položnice za 4-član-sko gospodinjstvo sedaj znašajo okoli 13 evrov, po zaprtju deponije, v primeru, da
Nočni pohod za zaljubljena srca
Društvo Izviri prav na Valentinovo soboto, 14. februarja, vabi na 13. tradicionalni Valentinov pohod iz Dobrine do Žu-sma in nazaj.
Nočni pohod v soju »lahtern« se bo kot ponavadi začel pri Grajskem izviru v Dobrini. Nagradili bodo najmlajšega in najstarejšega pohodnika ter Valentina in Valentino. Vodnik z lučjo v obliki srca bo na pot krenil prvi, vsi ostali pa so vabljeni, da prinesejo »lahterne«. Čim starejše, tem bolje.
»Zakaj me ni na seznamu?«
Med upravičenci za vračila Telekomovih vlaganj veliko vprašanj in nezadovoljstva
v Strenskem takoj začne obratovati sortimica, pa naj bi okoli 19 evrov. »Še zmeraj bomo s cenami ostali pod državnim povprečjem in državnim odlokom o priporočljivi ceni, ki se giblje nekako okoli 7 evrov na osebo na mesec. V Laškem cena na osebo mesečno znaša 3,3 evra, po zaprtju deponije pa bo predvidoma do 4,5 evra,« še dodaja Salobir.
Medtem ko za odvoz odpadkov in deponiranje za številne občine na Celjskem že skrbi celjsko podjetje Simbio, se z laško komunalo o tem še niso dogovarjali. Občine soustanoviteljice Cera pa ravno v tem času razpravljajo o-odloku, ki bo uredil koncesije s Simbiem, saj je bilo že v času ustanovitve Cera predvideno, da se Simbiu koncesije podelijo neposredno, brez javnega razpisa. »K takšni rešitvi bi se v Laškem zatekli le, če bomo ugotovili, da rešitev v Strenskem ni rentabilna,« ob tem zatrjuje Salobir.
POLONA MASTNAK, Foto: GrupA
Potem ko je občina Šentjur objavila končne sezname upravičencev do vračil vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, je marsikomu v ekipi, ki se je zadnje leto ukvarjala s tem, padlo težko breme z ramen. Na drugi strani pa se je med občani odprlo nešteto vprašanj in še več nezadovoljstva. V občinski upravi so morali v ta namen celo odpreti posebno pisarno. Na dan jo obišče več deset ljudi.
Dejstvo je, da je bil sistem izgradnje zapleten in dolgotrajen. Velika množica različno financiranih akcij je zdaj prinesla 24 različnih seznamov imen in -vsot. Eni niso zadovoljni z zneski, drugi se na seznamih iščejo zaman. V Dramljah se je na primer že pred časom izkazalo, da bo slednjih veliko. Kot nam je povedal občinski svetnik PrimožLaubič (LDS), so pri selitvi prostorov krajevne skupnosti iz starega bloka na zdajšnjo lokacijo del arhiva enostavno uničili. »To se mi zdi s strani tedanjega vodstva KS enostavno nedopustno. Pri obravnavi zahtevkov je pristojna komisija lahko tako obravnavala primere, ko so ljudje dokumentacijo hranili doma.« Po treh. desetletjih je marsikdo seveda ni imel. Po odgovor smo se obrnili na direktorja občinske uprave Jožeta Palč-nika, ki pravi, da je argumentiran ugovor na sklepe občinske komisije vsekakor legitimen in nujen, če upravičenci menijo, da se jim je zgodila krivica. »Vsekakor pa so morali na podlagi javnih pozivov pravočasno vložiti svoje zahtevke in jim priložiti verodostojne listine.« Če tega niso storili že pred leti, je zdaj prepozno. Palčnik se strinja,
Jože Palčnik
da je po tolikem času sicer razmeroma težko dokazovati upravičenost, vendar je zakonodaja jasna. »Če so pravočasno vložili svoje zahtevke in razpolagajo z verodostojnimi listinami, ki dokazujejo njihova vlaganja, potem z vračili ne bo težav.«
Veliko negodovanj je tudi v zvezi z višino odškodnine, a kot so nam pojasnili, je ta odvisna izključno od višine zneskov na pogodbah in sporazumih, ne pa tudi od letnice vlaganja. »Nekatere pogodbe in sporazumi, predvsem starejšega datuma, so vsebovali določila, da nekatera dela in dobavo materiala izvedejo takratni interesenti za telefonske priključke v lastni režiji. Temu ustrezno so bile znižane finančne pogodbene obveznosti, ki so sedaj osnova za višino vračil.« Iz tega naslova si nekateri upravičenci še lahko obetajo določena povračila. Vendar je to povsem ločen izvedenski
postopek, za katerega še niti slučajno ni jasno, kdaj bo zaključen. »Dodati je še treba, da je v skladu z zakonodajo višina vračil vezana na srednji tečaj nemške marke na dan sklenitve pogodb oz. realizacije plačil ter preračunana po paritetnem tečaju med nemško marko in evrom. Pri tem se kakršnekoli obresti ne priz-navajo.«
Posebej pa v Šentjurju poudarjajo, da so bile osnova za uveljavljanje vračil vlaganj izključno pogodbe med lokalnimi skupnostmi (torej krajevnimi skupnostmi in občinami, op. p.) na eni ter PTT-jem oz. Telekomom na drugi strani, ne pa tudi individualne pogodbe med interesenti za telefonski priključek ter krajevnimi skupnostmi oz. občinami. Vso dokumentacijo je mogoče dobiti na vpogled, ugovore pa bo obravnavala pristojna občinska komisija.
SAŠKA T. OCVIRK
Zdravilišče s kardio ambulanto
V Zdravilišču Laško je novost specialistična kardiološka ambulanta, v kateri opravlja preglede srca in ožilja Nusret Čobo, dr. med., specialist internist kardiolog. Opravite lahko ultrazvočne preglede srca, kardiološke preglede s snemanjem EKG ter obremenitveno testiranje. Opravljajo tudi preventiv-
ne menedžerske preglede, preglede športnikov in rekreativcev ter kontrolne preglede po srčnem infarktu in operacijah na srcu. Za skupine izvajajo obnovitvene rehabilitacijske programe po srčnem infarktu in operacijah na srcu ter preventivne zdraviliške programe delavcev.	AB
Na vmesni postojanki bodo postregli s toplim čajem in vinom, na 669-metrski Krnici na vrhu Zusma pa bo pohodnike čakalo Valentinovo presenečenje - srce, domače pecivo, čaj ... Mogoče si bo ogledati tudi obe cerkvici, sv. Valentina in sv. Jakoba. Ob povratku v Dobrino bo sledil Valentinov ples do jutra.
Štartnina je tri evre. Pohod bo v vsakem vremenu, v Dobrini pa se bo začel ob 18. uri.	StO
Med počitnicami z glino med prsti
Da je počitniški teden mogoče več kot zanimivo preživeti tudi v muzeju, so že večkrat dokazali v šentjurskem TIC-u.
Od naslednjega torka, 17., do petka, 20. februarja, vabijo otroke na brezplačne lončarske delavnice. Kot obljubljajo organizatorji, bodo otroci ustvarjalno in kvalitetno preživeli počitniške dni, hkrati pa se na
nevsiljiv način srečali z lokalno kulturno dediščino. Vsak dan med 10. in 13. uro bodo spoznavali različne rokodelske tehnike oblikovanja gline, si ogledali rifniške zaklade in se pogovarjali o muzejskih odkritjih, skupaj se bodo sprehajali, se igrali in preprosto družili. Čas za prijavo na TIC-u je še danes.	StO
m
St. 12 -13. februar 2009
1«« IIIIII
ŠMARJE P. J j PODČETRTEK!
Sredi idilične šmarske pokrajine so želeli postaviti topilnico aluminija.
Bo Brecljevo nova Planinska vas?
Sredi kmetijskega okolja so nameravali zgraditi topilnico aluminija
Potem ko si z zapletenimi akti asfaltne baze v Planinski vasi sivijo lase najpomembnejši pravniki v državi, je podobna gospodarska pobuda prišla na dan tudi v Šmarju pri Jelšah. Investitor Rado Petek je namreč hotel na Brecljevem zgraditi topilnico aluminija. Odgovor na začetno vprašanje je po sestanku z domačini ta ponedeljek nedvoumen »ne«. Podjetnik se je odločil, da bo objekt gradil na drugi, bolj primerni lokaciji.
Predstavitve projekta se je v kulturnem domu v Šmarju udeležilo veliko krajanov, ki so bili že od začetka do pobude negativno nastrojeni. Razlogi ležijo v preteklosti, saj je Petek pred več leti na Brecljevem že imel podoben objekt. 2e iz tega obdobja pa je očitno ostalo neodgovorjenih kar nekaj vprašanj. Da bi razširitev talilnice pomenila hudo obremenitev za okolje, je podvomil le redkokdo. Kljub temu, da ima občina za razvoj podjetništva za to predvidena in urejena območja, pa je dejs-
tvo, da v tej poselitveno razpršeni občini veliko podjetnikov svoje dejavnosti izvaja kar na svojih domovih. Eden izmed njih je bil pred leti očitao tudi Petek. Še vedno pa svoje zemljišče uporablja kot deponijo. Vaščani odgovora na vprašanje, kdaj in kako bo očistil to odlagališče, niso dočakali. Je pa zdaj že jasno, da je tudi tokrat beseda lokalne skupnosti obveljala. Talilnice na Brecljevem ne bo. Tako kot pred leti ni bilo niti betonarne v Mestinju.
StO
Začetek
širitve
hotela
Z OBČINSKIH SVETOV
V Termah Olimia v Podčetrtku so začeli z obnovo najstarejšega hotela Breza, ki ga bodo hkrati povećah z nadzidavo.
Gosti odprtega dela hotela naj bi bili med deli čim manj moteni. Z obnovo, ki bo potekala po nadstropjih, naj bi v celoti zaključili jeseni, ko bo v hotelu vsega skupaj 192 sob oziroma blizu štiristo ležišč. V hotelu, ki ima štiri zvezdice ter jih želi ohraniti, je zaenkrat 150 sob oziroma 300 ležišč. Vrednost naložbe v ureditev hotela Breza znaša 6 milijonov evrov, od tega je 1,5 milijona evropskih sredstev. V Termah Olimia prav tako od aprila poteka gradnja novih prestižnih term Wellness Orhidelia, ki jih gradijo po terminskem načrtu, trenutno pa tam potekajo notranja dela. Nove terme, ki bodo poleg obstoječih, bodo odprli konec aprila, pred kratkim pa so zgradili tudi garažno hišo Term Olimia.	BJ
Zaradi Bruslja kredit
ROGATEC - V občinskem proračunu za leti 2009 in 2010, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, namenjajo za različne naložbe 60 odstotkov proračuna. Letos je glavna občinska naložba gradnja športne dvorane. V celoti bo stala 2,7 milijona evrov, letos pa si pomagajo z 209 tisoč evri kredita, saj bi se morali v nasprotnem primeru zaradi zagotovitve lastnega deleža odreči večim drugim projektom, ki jih sofinancira Evropska unija. V Rogatcu bodo tako letos med drugim nadaljevali z obnovo gospodarskega poslopja dvorca Str-mol, kamor nameravajo preseliti občinsko upravo, uredili bodo pločnik ob glavni cesti pri tovarni Gorenje ter parkirišča športne dvorane. Za letos načrtovani prihodki proračuna znašajo 4 milijone evrov ter odhodki 1,5 milijona pol več, razlika pa je na račun v preteklosti neporabljenih sredstev ter najetja kredita za športno dvorano. V proračunu za leto 2010 je načrtovanih 3,2 milijona evrov prihodkov in odhodkov.
Kulturni dom tokrat izpadel
ŠMARJE PRI JELŠAH - Na prvi letošnji seji so svetniki v drugem branju potrdili proračun za leto 2009. Ta se je od prejšnje obravnave nekoliko zmanjšal. Iz seznama investicij so med drugim odstranili obnovo kulturnega doma, saj niso bili uspešni na razpisu ministrstva za kulturo. Tako je na prihodkovni strani predvidenih dobrih 10,3 milijona, na odhodkovni pa nekaj več kot 11,8 milijona evrov. Kot že nekaj časa opozarja občinska uprava, se tekoči odhodki povečujejo in dosegajo že 46 odstotkov proračuna. V investicijskem delu računajo na precejšnja nepovratna sredstva, zaradi katerih se bodo tudi v tem letu zadolžili za poldrugi milijon evrov. Toliko jih sicer loči do zakonsko določene meje zadolževanja. A kot pravijo na občini, trenutni sistem, ki ga je postavila država, ne omogoča nikakršnega razvoja brez skrajnega zadolževanja.	BJ, StO
Evropa na dveh kolesih v Malo hišo
Kolesarska sekcija Športnega društva Mestinje, ekipa Ciklosvet, je s kolesom prekolesarila že na tisoče kilometrov. Danes jih bodo na humanitarno-športnem dogodku predstavili v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah. Izkupiček bodo namenili otrokom iz Male hiše na Pilštanju.
Skupaj z mestinjskimi kolesarji se bodo obiskovalci popeljali na pot preteklih podvigov. Naj spomnimo, da so leta 2006 prevozili vse republike nekdanje Jugoslavije, leto kasneje so prikolesa-rili do Bruslja, lani pa iz Gdanska na severu Poljske nazaj v Rogaško Slatino. Vizija in cilji prihodnosti so se zdaj preselili proti jugu. Letos načrtujejo kolesarsko pot z začetkom v Figuresu v Španiji. Od tam bodo pod pedali premagali 1600 kilometrov dolgo pot po sredozemskih dr-
žavah. V Podčetrtek se bodo vrnili predvidoma 6. junija.
Nocojšnji večer bo gotovo privlačen tako za vse ljubitelje športa, kolesarstva kot popotovanj. Le na redkoka-teri način lahko človek namreč tako globoko doživi deželo, po kateri potuje, kot s kolesom, po drugi strani pa so razdalje, ki jih pri tem premagujejo, še vedno velikanske. Organizacijo večera so poleg mestinjskih kolesarjev prevzeli Občina Kozje in
šmarska organizacija Rdečega križa. Skupaj z društvom kmetic Ajda in društvom vinogradnikov Trta bodo poskrbeli za vsestransko prijeten večer. In ker vstopnine ne bo, se priporočajo za prostovoljne prispevke. Kot so zapisali organizatorji, »otroci iz zavetja Male hiše na Pilštanju vam bodo hvaležni«.
Prireditev se bo v dvorani šmarskega kulturnega doma začela danes ob 18. uri.
StO
Proti podražitvi vrtca
Za leto 2009 so v Šmarju pri Jelšah predlagali zvišanje cen za vrtčevske programe. Razlogi so bili znova v usklajevanju plač in zviševanju materialnih stroškov. Za otroke prvega starostnega obdobja bi nova cena znašala 453 (doslej 425), za drugo starostno obdobje 335 (doslej 326) in za kombinirani oddelek 375 evrov. Občinski svetniki so podražitve zaenkrat zavrnili. Do naslednje seje naj javni zavod preveri, kakšne varčevalne ukrepe bi bili prisiljeni sprejeti, če višjih cen vrtca ne bi potrdili. Do marčevske seje ostajajo cene za starše otrok torej nespremenjene.	StO
Izid žrebanja
Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 12. februarja 2009:
1.	nagrada - zlata kocka Adamas: Marija Lešnik, Dr. Rudolfa 6, 3210 Slovenske Konjice.
2.	nagrada - majica in lonček NT&RC: Anica Gunzek, Trojno 4, 3270 Laško.
3.	nagrada - majica NT&RC: Gregor Petrovič, Miklošičeva 3, 3000 Celje. -'
Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju.
Prvo veliko žrebanje bo že
21. februarja 2009!
Izpolnjene kupone pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje
KUPON
( )
o
IME. PRIIMEK
NASLOV ---
■ . f: .
TELEFON
St. 13 - 17. februar 2009
m
Boj za izpolnitev »pozabljenih« obljub
Zaščitna ograja, za katero se je Marjan Krajne boril šest let, je šla v nos krajanom. Na njihovo zahtevo so ograjo v torek prestavili bliže živi meji.
Zgodba Marjana Krajnca iz Nove Cerkve: o obljubljeni protihrupni ograji in avtobusni postaji ne duha ne sluha - Bo morala proč tudi težko pribojevana zaščitna ograja?
Načrtovanja, gradnje in obnove cest, pa naj bodo te državne ali lokalne, praviloma spremljajo vroče in burne razprave. In ko projektantom končno uspe sestaviti sprejemljive rešitve za vse vpletene strani, se pogosto spet zaplete, ko izvajalci pospravijo stroje in lopate in ko ljudje ugotovijo, da marsikaj ni narejeno tako, kot bi moralo biti. Marjan Krajne iz Nove Cerkve je že eden tistih, ki menijo, da so ga pri obnovi ceste Višnja vas-Dobrna »pošteno nategnili«.
»Delalo se je kar po domače. Pred začetkom del je bil, kot zahtevajo predpisi, sicer izdelan projekt, na katerega smo krajani, ki mejimo na cesto, podali mnenja in pogoje za odvzem zemljišč, potrebnih za obnovo ceste. Nato smo s predstavniki Cestnega pod-
jetja Celje tudi podpisali zapisnik, v katerem so se med drugim zavezah, da bodo v celotni dolžini moje hiše in dvorišča postavili protihrupno ograjo in prestavili avtobusno postajo. Tak projekt je bil tudi potrjen,« se spominja Marjan Krajne, »ob začetku del pa sem ugotovil, da izvajalec dela po čisto drugih projektih, kot so bili potrjeni s strani vseh pristojnih inštitu-cij in inšpekcijske službe.« Da bi izvajalec delal po kakšnih drugih projektih, kot trdi Krajne, po besedah višjega svetovalca za komunalo na Občini Vojnik Toneta Preložni-ka ni možno, saj izvajalce neprestano nadzorujejo državne inštitucije. Kakorkoli, o obljubljeni avtobusni postaji in protihrupni ograji še zdaj ni ne duha ne sluha.
Ker je v Krajnčevo hišo, ki stoji na zunanji strani ostre-
Trinajstič za ljudi v socialni stiski
Župnijska karitas Nova Cerkev pripravlja v nedeljo ob 15. uri v večnamenski dvorani pri osnovni šoli že trinajsti dobrodelni koncert. Ttidi tokrat bo celoten izkupiček namenjen ljudem iz domačega kraja, ki so v socialni stiski.
Že sama župnija Nova Cerkev ni med največjimi, primerno manjša je tudi njena karitativna skupina. A če bi jo merili po srčnosti, bi bila gotovo med velikimi. Kot pravi voditeljica skupine Katica Pešak, takšna tudi mora biti, saj imajo v kraju zelo veliko družin, ki se iz meseca v mesec otepajo revščine. Zato si želijo, da bi se letošnjega koncerta udeležilo čim več . obiskovalcev.
Nedeljski koncert bodo popestrili glasbeniki iz domačega kraja. Tako bodo nastopili Miha in Sonja Pesan z Velike Ravni, Mojca in Primož Hladnik, ansambel Harmonija ter »sosedje« Joškova banda iz Globoč. Ostali nastopajoči bodo ansambel Kozjanski zven, Šentjurski muzikantje, Katrca s Klavdijo Winder ter ansambel Mira Klinca, ki bo s sabo pripeljal tudi Klobasekove-ga Pepija.	RP
direkciji za ceste zatrjevali, da nalet v hišo ob predpisani hitrosti 50 km/h ni možen.
Avtobusna postaja sredi
PI ■ v ■ v v
križišča
Po šestih letih borbe se mu je decembra lani končno nasmehnila sreča. »Dosegel sem, da so mi po božiču postavili protinaletno ograjo, ki je le zaščitila mojo hišo in predvsem ljudi na dvorišču. Čeprav je postavljena po vseh normativih, pa nekomu očitno ni všeč,« Krajne namigne, da s postavitvijo ograje težav še zdaleč ni konec. »Ravno tisti ljudje iz KS Nova Cerkev, Občine Vojnik, cestnega podjetja in policijske postaje, ki bi se že na začetku, ob odstopanju od projekta obnove ceste, še kako morali
Nova Cerkev je na relaciji Višnja vas-Dobrna največje in hkrati edino naselje, ki nima urejene avtobusne postaje. Avtobus zato ustavlja na mestih, ki ne le, da so za to neprimerna, ampak celo nevarna. Zadnji mesec je ustavljal kar v križišču v nepreglednem ovinku.
Št. 12 - 13. februar 2009
ga ovinka, s ceste pogosto priletel kakšen avtomobil, je lastnik od direkcije za ceste zahteval vsaj postavitev varnostne ograje, če mu že protihrupne ne privoščijo. In tedaj se je tudi začela njegova borba za izpolnitev podpisanih pogojev. »Od leta 2002 pa do decembra lani nisem s številnimi dopisi vsem vpletenim dosegel nič drugega kot posmehljive odgovore, kot na primer, da je na tem delu ceste omejitev hitrosti 50 km/h in da nalet vozila s ceste v hišo ob upoštevanju omejitve hitrosti ni možen. Edino, kar so storili, je, da so omejitev hitrosti na tem delu kasneje dvignili na 60 km/ h. Avtomobili pa so še bolj leteli v mojo hišo,« pripoveduje Krajne. Dopisov in pritožb vsem mogočim naslovom (VOC Celje, CM Celje, Direkcija RS za ceste, Republiški inšpektorat za ceste, Občina Vojnik, Prometna policija Celje in Varuh človekovih pravic RS) se mu je nabralo že za cel fascikel, pri čemer ne ve več, kam naj se še obrne.
Marjan Krajne se je že od nekdaj želel preseliti na drugo lokacijo, saj je vedel, da se ob cesti ne bo dalo živeti. Leta 1980 je od zasebnika kupil parcelo v isti krajevni skupnosti. »Začel sem že urejati dokumentacijo za novogradnjo, ko so me poklicali iz geodetske uprave in povedali, da je skozi mojo parcelo vrisan koridor daljnovoda in da se moram parceli odpovedati. Na precej čuden način so me razlastili. A glej ga zlomka, že čez kakšno leto je na tej parceli zrasla zasebna hiša, o daljnovodu na tem mestu pa ni bilo več ne duha ne sluha,« s še eno nenavadno zgodbo postreže Marjan Krajne.
oglasiti, pa se niso, so že pol ure zatem, ko so delavci -monterji ograje odšli, začeli prav agresivno posredovati. Njihov glas je v trenutku segel do Ljubljane. Zahtevali so odstranitev oziroma premaknitev ograje, kar so tudi dosegli,« pripoveduje Krajne. V torek so delavci celjskega VOC-a res prišli in ograjo, ki je bila po prepričanju Krajnca postavljena zakonito in po predpisih, prestavili nekoliko bolj stran od ceste. »Kar pomeni, da zdaj ni več postavljena v skladu s predpisi
in verjamem, da ne bo miru, dokler se ta zaščitna ograja v celoti ne bo odstranila. Tedaj pa bo spet ogrožena moja varnost,« se boji Marjan Krajne.
In zakaj, pravzaprav, je bilo ograjo sploh treba prestavljati? To so po besedah predsednika KS Nova Cerkev Slavka Jezernika zahtevali krajani. Na mestu, kjer je zadnji mesec stala ograja, je namreč dolga leta ustavljal avtobus, s postavitvijo ograje pa to ni bilo več mogoče, zato je avtobusno postajališče
v Novi Cerkvi od božiča naprej postalo kar križišče pred nepreglednim ovinkom. Sicer pa, kot rečeno, je bila nova avtobusna postaja predvidena že pred desetletjem. Glavni razlog, da je Občina Vojnik do danes že ni zgradila, naj bi bil v težavah z odkupom zemljišča. Eden od krajanov namreč svoje zemlje za potrebe avtobusne postaje ni pripravljen prodati, zato bo avtobus očitno še nekaj časa ustavljal na mestu, ki za to sploh ni primerno.
A Krajnčev boj za pravico se tu še ni končal. Pred dnevi je pisal na ministrstvo za promet in jim postavil rok, da do 1. maja letos začnejo delati avtobusno postajo in protihrupno ograjo, sicer bo pravico začel iskati na sodišču. »Samo to zahtevam, kar je zapisano v projektih in kar bi morali narediti že pred osmimi leti,« se ne da Krajne.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Nostalgija in trač
Uroš Mijošek in Matija Plevnik z gosti razkrila nostalgične in trač posebnosti povojnega Celja
Zakaj bi v Celju moral stati spomenik padlemu ninji? Po čem slovijo znameniti celjski joški na Trgu Celjskih knezov? Kateri znani Slovenci in tujci so bili ali so bivali v Celju? Kje je bila promenada in kje »ezl ek«? Kje so bile celjske javne hiše? Vse to in še mnogo, mnogo več so izvedeli vsi, ki so se udeležili dveh prav posebnih »turističnih« vodenj po središču Celja. Med dnevi kulture sta jih pripravila Uroš Mijošek in Matija Plevnik.
Mijoškovo vodenje je bilo obarvano z nostalgijo. »Želel sem, da bi čim manj govorili o zgodovini, ampak da bi ob zgodbah udeležencev spihali prah z nekaterih zgodb, ki so krojile povojno življenje v Celju,« je svojo odločitev za takšno vodenje pokomentiral Mijošek, sicer eden od najbolj zaposlenih turističnih vodnikov po Celju in Starem gradu. Več kot 40 udeležencev se je odzvalo njegovemu vabilu in sprehod po klasični poti, mimo Celjskega in Narodnega doma, po Savinjskem nabrežju in na Glavni trg je trajal kar dve uri. Zgodbe so namreč kar deževale.
Znani v Celju
Tako smo od Mijoška in od Božene Orožen izvedeli, kdo od znanih ljudi je bil v preteklosti v Celju. Slišali smo o kar dveh kraljevskih obiskih - Karađorđevića in Jožefa, o obisku papeža Pi-ja VI., o obiskih zaljubljenega Nobela, pa Draže Mi-hajloviča, ki je v Celju tudi živel v Kocbekovi ulici. V novejšem času so bile po zaslugi Tedna domačega filma in številnih glasbenih prireditev v Celju skoraj vse nekdanje in sedanje filmske in glasbene zvezde iz nekdanje Jugoslavije. Manj znano pa
je, da sta v Celju vojsko služila sloviti pevec skupine Time Dado Topič in legendarni nogometaš Dragan Džaji-č. Vojsko je v Celju služil tudi nekdanji urednik dnevnika Delo Mitja Meršol, svojo kariero pa je v Celju začel Alan Hranitelj.
V letih po vojni, zlasti pa v burnih šestdesetih, so Celje zaznamovali številni dogodki. Tako je bil, na primer, velik dogodek vožnja po prvih tekočih stopnicah v blagovnici T, pa obisk prvega disko kluba, ki je leta 1968 začel delovati v mladinskem klubu na Gledališkem trgu. To je bil ob plesnih večerih v Narodnem domu, domu JLA in Samopostrežni restavraciji Gaberje tudi prvi pravi prihod roke-nrola v mesto. Prva »jezdeca plošč« sta bila od leta 1968 naprej Janko Sopar in Branko Stamejčič, ki sta delala za »bajen« honorar - zavojček napolitank in oro.
Udeleženci so skupaj ugotavljali, da tudi gostiln, kjer se je včasih dobro jedlo, v mestu ni več, govorili o ribah pri Ribiču, čokoladni kremi v Zvezdi, prvih hot dogih v Pivnici, pomfriju iz kioska pri železniški postaji, torti-cah v Mignonu in Evropi, čve-kih in kavicah v Eksu (kavarna Evrope).
Še kdaj tako vodenje
Zanimiva je bila tudi zgodba o celjskih javnih hišah. Zadnja je bila v nekdanjem gostišču Beli vol, v prostorih današnje Mladinske knjige na Stanetovi ... Udeleženci so izvedeli tudi, da je bila prva celjska tržnica na Glavnem trgu, po vojni pa na prostoru, kjer zdaj stoji stavba sodišča. V parku pa so se poučili, kako je v mesto prišel pank in kakšna je bila pri njegovem izganjanju
iz lapidarija vloga Ljudske milice. Tudi na Kapucinski most in na številna kopališča ob Savinji so se udeleženci spomnili, pa na Letni kino, poplavo leta 1954 in obudili še veliko drugih dogodkov in spominov.
»Navdušen sem nad tem, kar sem izvedel in tudi po odmevih ljudi, ki so za to vodenje izvedeli šele pozneje, se je pokazalo, da jih je treba ponoviti. Z Matijo Plev-nikom že kujeva načrte, da bi občasno pripravljala skupna vodenja in združila nostalgijo s trači,« je povedal Mijošek.
Plevnik je med svojim vodenjem ostal pri tračih. Na najboljši odziv je naletel njegov predlog, da bi postavili spomenik padlemu ninji. Predlog izhaja iz zgodbe o Gaberčanu, ki ga je dvig najemnine stanovanja tako razjezil, da se je oblekel v ninjo in z bojnimi zvezdicami napadel občinske uslužbence. Udeleženci so se smejali tudi zgodbi o prvem celjskem porno shopu, ki je imel prostore ob ohranjeni krščanski krstilnici na Gubčevi ulici, pa zgodbam o celjskih grafitih, zlasti tistih na kipu Mar-
. tina Slomška, nenazadnje tudi zgodbi, da so celjski biseri pravzaprav lepi celjski joški ... Plevnikovo vodenje se je končalo s projekcijo hrvaškega filma o Celju in z vprašanjem, ali bi bil ob današnjih odnosih med državama njihov novi film o knežjem mestu tudi tako poln ljubeznivosti in komplimentov.
Držimo pesti, da bosta tako Mijošek kot Plevnik držala obljubo in s podobnimi vodenji po mestu še nadaljevala. Kajti zgodbe, ki jih je pisalo mesto, naravnost kličejo po tem, da bi jih oteli pozabi časa.
BRST Foto: GrupA
- Št. 14-20.
Pod morjem je še en svet
Valentinovo bo v Slovenskih Konjicah zaznamoval prvi mednarodni festival podvodnega filma in videa, ki so ga organizatorji naslovili Sprehodi pod morjem, Beograd po Beogradu.
Gre za prvi tovrstni slovenski filmski festival, ki ga namenjajo retrospektivi najboljših filmov, prikazanih na 12. beograjskem mednarodnem festivalu podvodnega filma. Izbor filmov je iz selek-
cije Milorada Duknjiča, ki je v širši izbor uvrstil zmagovalne filme, ti pa zajemajo tematike od potapljanja na dah, jamskega in tehničnega potapljanja, je opravila strokovna komisija. V njej so Marjan Richter, Peter Lombar in Nevenka Richter Peče. Filme bodo prikazali na dveh projekcijah - v petek ob 19. uri v konjiškem Kulturnem domu, dan zatem pa v Zrečah, ob zaključku 7. mednarodnega
simpozija Potapljanje AST 2009.
Organizatorji - občina Slovenske Konjice in konjiški plavalni klub -napovedujejo predstavitev vsega, kar je omogočilo prve korake v sprehode pod morjem, v nadaljevanju pa bodo pogledali tudi v prihodnost potapljanja. Zbrane bo pozdravil avtor prvega barvnega podvodnega filma v jadranski regiji Marjan Richter, zgodbo pa bodo nadaljevali tisti, ki v sodobnem podvodnem videu postavljajo nove mejnike.
BRST
Valentinovi koncerti
Letošnje valentinovo bo postreglo s kar nekaj prestižnimi in dobrimi koncerti.
Posebno pozornost celjskega občinstva zasluži Valentinov koncert Arsena, Gabi in Matije Dediča. Glasbeno družino prežema ljubezen in glasbena ustvarjalna strast. S Celjani jo bodo delih v soboto ob 21. uri v Plesnem forumu.
V Laškem bosta kar dva zanimiva koncerta. V kulturnem centru se bo občinstvu ob spremljavi imenitne glasbene zasedbe v petek ob 19.30 predstavila Romana Krajnčan s svojim projektom
šansonov Vonj po ljubezni. Koncert prepletajo avtorski šansoni, za katere je Krajn-čanova besedila izbrala v zakladnici pesmi slovenskih pesnikov, za glasbo pa so poskrbeli Janez Dovč ter Lojze in Kristijan Krajnčan. Gost večera bo Janez Škof. V laškem zdravilišču pa bo goste zabaval ansambel Venus, ki je v goste povabil Zorana Predi-na.
Dogajalo se bo tudi v Velenju. Tam bodo najprej v knjižnici na petek, 13., pesniki s Celjskega izzivali nesrečo. Imeniten koncert pa čaka občinstvo v centru No-
va. Tam se bo s skupino Nor-dunk in z Brelovimi šansoni občinstvu ob 20.30 predstavil Jure Ivanušič.
Prav poseben valentinov koncert pa pripravljajo mladi v Slovenskih Konjicah. V centru Patriot bodo ob 10-letnici otvoritve tega priljubljenega središča mladih v petek zaigrali kultni Elvis Jackson.
V Šmarju pri Jelšah se bodo na valentinovo lahko zabavali ob komičnem muzi-kalu Prava dekleta. Predstavi bosta ob 17. in 19.30 uri v Kulturnem domu.
BS
Na današnji zvezdi, nekdanjem »ezl eku«, so zgodbe kar deževale. Zlasti tiste o javnih hišah v mestu, o srečevanjih na tem prostoru in o frizerski policiji, ki je v šestdesetih letih tam iskala in »ustrezno kaznovala« predrzne dolgolasce.
februar 2009	—
NOVI TEDNIi
Pohorska Prešeren in Julija
- Št. 12 -13. februar 2009
NTjti
Pesnikova prva knjiga skoraj sto let po njegovi smrti - Ovekovečili so ljudskega pesnika Matijo Štimulaka
Pesnik Štimulak je bil med drugim poceni tesar, na katerega so se hudo jezili vitanjski »tišlarji«. Njegovo delo je »gank« župnijskega gospodarskega poslopja v Vitanju, na katerega opozarja še en pesnik iz Vitanja, Slavko Vetrih, ki je tamkajšnji župan (na fotografiji).
bene šole, branja in pisanja se je naučil sam, doma. Očitno je bil naravni talent,« poudarja še en pesnik iz Vitanja, Slavko Vetrih, ki je tamkajšnji župan ter odličen poznavalec Štimulakovega dela. Vetrih zna Štimulakove pesmi na pamet ter je med najbolj zaslužnimi za knjigo.
Ljudski prepisovalci
Knjigo Jaz sem Matija Štimulak je bilo po skoraj sto letih od pesnikove smrti mogoče sestaviti iz številnih drobtinic, ki jim je čas pri-zanesel. »Černjak (hišno ime Šti-mulakovih) je bil res pravi ljudski pesnik. Da je znal pisati za ljudi, najbolje govorijo njegove pesmi, ki jih je ljudstvo sprejelo za svoje in posameznim celo pridalo melodijo,« je pred pol stoletja zapisal raziskovalec Štimulakove zapuščine, upoštevani slovenski etnolog dr. Boris Kuhar, ki ga je imel za naslednika pohorskega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika. Štimulak je bil najprej, desetletje po svoji smrti, omenjen v znameniti zbirki ljudskega blaga dr. Karla Štreklja, leta 1956 je Vitanjčan Jože Poklič prepisal Štimulakove pesmi, ki jih je pozneje skrbno čuval njegov sin Tone, zaradi teh zapiskov pa je bil Štimulak pozneje večkrat omenjan v različnih knjigah, predvsem v knjigah o bolj znanem Vodovniku.
Štimulakovi originalni zapisi pesmi so se namreč sčasoma izgubili
nekje v Savinjski dolini, vendar sta jih delno s prepisovanjem in hranjenjem uspela rešiti pozabe Mež-narjev Pepek ter njegov sin Tone (oba danes že pokojna Pokliča), ki sta bila sorodnika pesnikove muze Nežike Poklič. Poleg Pokliča so Štimulaka prepisovali tudi drugi občani Vitanja, med njimi Čebulova Cilka iz Brezna, to je pokojna Cilka Nonar. Različne zapise je posedovala prav tako pokojna Helena Kuzman, ki jih je malo pred smrtjo pokazala Slavku Vetrihu z namenom, da jih prepiše in ohrani. Veliko gradiva je prav tako očuvala druga Pokličeva družina, po domače Mežnarjeva iz Vitanjskega Skomarja. Med ljudstvom so se pesmi z leti celo pomešale med Vo-dovnikove.
Zadnji trenutek
Z izdajo knjige so ujeli zadnji trenutek za ohranitev Štimulakove dediščine. Potomcev ni imel, njegove fotografije doslej niso uspeli najti, namesto njegove domačije v Breznu je danes novejša hiša, njegove ponarodele pesmi pa se že mešajo z deli drugih ljudskih avtorjev. Poleg njegovih pesmi je zadnje znano Štimulakovo ohranjeno tesarsko delo lepi leseni »gank« vitanjskega župnijskega gospodarskega poslopja, ki ga bodo letos porušili (prestavili ga bodo na obnovljeno preužitkarsko hišo na Hudi-
nji) . »Gospod so si vmislili lepi nov gank, ko pred je bil grdo nareti iz plank, nevarno bilo po njem je hodit, bi znal še kdo nogo zlomit,« je svoj župnijski »gank« opeval v eni od svojih narečnih pesmi Štimulak.
Za knjigo 35 Štimulakovih pesmi je posredno zaslužen njegov največji pesniški »konkurent«, starejši Jurij Vodovnik. V eni od Grič-nikovih knjig o Vodovniku, Jest hočem bit fraj, je bil namreč na kratko opisan tudi Štimulak. »Po izidu te knjige me je poklical vitanjski rojak frančiškan pater Zdravko Jakop, ki mi je čestital in dodal, da je treba nekaj narediti tudi za Štimulaka,« se spominja Gričnik, ki se je nato povezal s Slavkom Vetrihom, navdušenim nad zamislijo. »Zamisel, da bi to izdali, je živela dolgo,« se spominja zadovoljni Vetrih, ki je pri nastajanju knjige veliko sodeloval. Knjigo, ki je letos izšla v Celju, je izdala Občina Vitanje (tam jo je mogoče tudi kupiti), občinski svetniki pa so se toliko zavedali njenega pomena, da ni izidu nasprotoval niti en sam.
Pesnik Štimulak, ki mu med drugim pripisujejo celo priljubljeni pesmi Moj očka so djali, oženim naj se ter Dekle na vrtu zelenem stoji, bo tako večno ostal med Slovenci.
BRANE JERANKO
Hiša neuslišane ljubezni. V tej hiši, na robu Vitanja, je bivala pesnikova muza, ljubljena Nežika Poklic. Njeni sorodniki so bili nato v isti hiši veliko pozneje med ljudskimi prepisovalci Štimulakovih pesmi.
Pogled na Štimulakov Brezen pri Vitanju. Njegova domačija je na fotografiji tista z najvišjo lego.
Stari Vitanjčani so se pred nekaj desetletji živo spominjali suhljatega moža manjše postave ter z brki, ki je nosil širokokrajni klobuk ter prihajal k nedeljski maši z ruto okoli vratu. To je bil ljudski pesnik Matija Štimulak (1840-1914), na katerega so se vitanjski »tišlarji« hudo jezili, ker je izdeloval poceni krste. Njegova muza, ki ji je posvetil številne pesmi, je bila organistova hči.
Ob zadnjem slovenskem kulturnem prazniku je izšla obsežna knjiga Jaz sem Matija Štimulak, z njegovimi pesmimi ter podatki o njegovem življenju in ustvarjanju. Doslej je bila o njem napisana le tu in tam kakšna beseda, knjiga pa je spomin na izrednega ljudskega pesnika ovekovečila. Štimulakove pesmi so med ljudmi ostajale pretežno z ustnim izročilom ter v rokopisu, saj so bile redke objavljene, tako kot na primer Veseli pevec (Vzdigni se, jezik moj, ino veselo poj...) v Slovenski grlici, prilogi Slomškovih Drobtinic. Letos so krivico odpravili ter velik dolg do zanimivega pesnika iz Brezna pri Vitanju lepo poplačali.
Vitanjski Prešeren
Pisatelj Anton Gričnik, avtor številnih knjig o Pohorju, ki je gradivo za Štimulakovo knjigo zbral, uredil in oblikoval, ga ima celo za nekakšnega lokalnega Prešerna. »Za Prešerna vemo, da je imel Julijo, za Štimulaka, da je bila to Vitanj-čanka Pokličeva Nežika, organistova hči,« pravi Gričnik. Štimulak je svoji »Juliji«., nesrečni ljubezni, posvetil približno dvajset pesmi. »Da nisi Ti moja, o Neža Poklič, mi ur-žah je mende ti favšni hudič; on pravga veselja je vsem nevošliv, ga mende tud meni je bil,« ji sporoča Štimulak v eni od svojih pesmi. Poročil se je s Smereško Micko, s katero otrok nista imela, njegova muza pa se je šele v svojih poznih tri-
desetih letih omožila v Razdelj pri Novi Cerkvi. Tam je ohranjena hiša, kjer je do leta 1929 živela, na tamkajšnjem pokopališču je še njen nagrobnik, prav tako hranijo njeno fotografijo.
»Podobno kot Prešeren je bil tudi Štimulak v svojih pesmih vnet za pravico,« dodaja urednik knjige Gričnik. Oba pesnika sta bila prav tako zelo zavedna Slovenca, tako Štimulak v takrat nemškutarskem Vitanju. »Šošterje, žniderje skup so pozvali, Žagarjem svojo zapoved so dali, kteri imajo kaj svojih otrok, morjo vsi trobit v nemškutarski rog,« se je na ustanovitev vitanjske nemške šole odzval Štimulak, ki je imel med drugim pomembno na-rodnobuditeljsko vlogo.
Preprostega Štimulaka od odvetnika Prešerna močno ločuje izobrazba. Štimulak je ostal »kmetič, tesar in pevec, po domače Černjak« (kot piše v podnaslovu knjige), vendar je vrednost njegove pesniške dediščine po svoje velika, iz različnih razlogov. »Štimulak ni obiskoval no-
Štimulakova vitanjska pesniška muza Nežika Poklic po poroki v Razdelj pri Novi Ceikvi. Pesnikove fotografije žal niso našli.
Tekmovalci so se zbrali v župnišču v Mozirju, nato so se odpravili na _ Golte, kjer so se v štirih kategorijah merili v veleslalomu. Po končani tekmi so v gostišču Vid pripravili družabno srečanje, ki so ga zaključili s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Jurija v Mozirju.
nizaciji celjske škofije na Golteh,« je razložil eden od organizatorjev, Aleksander Koren, župnik v Mozirju. »Vtisi so lepi, družba je čudovita, vreme nam je dobro služilo, zato lahko rečem, da je srečanje dobro >izpadlo<. Duhovniki živimo, bom rekel, normalno življenje, smo med ljudmi, sodelujemo z njimi. Se pač kot drugi ljudje ukvarjamo tudi s športom in kulturo. Tekmovanje jemljemo kot izziv in tudi razlog, da smo skupaj.«
Dokaz športnega navdušenja in duha med duhovniki je tudi Društvo slovenskih duhovnikov - Pax, ki združuje »fuzbalske« zanesenjake. Žogo brcajo duhovniki iz vseh slovenskih škofij, pri čemer se prihodnji teden odpravljajo na četrto evropsko prvenstvo med duhovniki v malem nogometu v Porto. »Tekmovanja se udeležujemo duhovniki iz 12 držav, Slovenci, ki smo tudi navzoči, pa se uvrščamo v zlato sredino,« je že vnaprej napovedal pater Ivan Arzenšek oziroma pater Vanči iz Petrovč. »Tovrstne oblike druženja so potrebne zaradi nas, torej duhovnikov, ki tako sproščamo energijo in nabiramo moči za svoje poslanstvo. Hkrati se srečujemo z različnimi ljudmi, tako po Sloveniji kot zunaj naših meja. Tako pokažemo, da biti kristjan pomeni biti vsestranski človek.«
To so v sredo duhovniki in vsi drugi še kako dokazali. Ne le enkrat se je oglasila pesem, skupaj smo malce po-komentirali aktualno politično dogajanje, dokazali, da Štajerci držimo skupaj, se nasmejali resnično duhovitim šalam in pripombam, si privoščili pivo ali kozarec vina in se preprosto imeli dobro.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
_REPORTAŽA__17
Št. 12 -13. februar 2009 -^jTj^
Mariborski nadškof pomočnik Anton Stres (na tekmovanju je še enkrat ponovil, da se je v Celju dobro počutil) ob mozirskem župniku Aleksandru Korenu
Primorci in Gorenjci so ugotovili, da so se skoraj vsi duhovniki s Celjskega držali svojega škofa.
Med župniki, ki so »šport zganjali«
župnijski grb. Navijači so sicer spodbujali tudi druge tekmovalce, seveda pa je bilo največ stiskanja pesti ob Kej-žarjevem smučanju. Med najglasnejšimi podporniki je bila zagotovo njegova mama, za Damjana pa so navijali tudi drugi družinski člani. »Veliko sicer ne, vendar zelo rad smučam, to mi je najboljši šport,« je razlagal župnik izpod Svetih gora, ki je že pri petih letih skupaj z drugimi otroki v domačih Zrečah »štamfal« do trde teme. »Ko grem domov, obiš-čem starše in bratovo družino, včasih pa skočim tudi na Roglo.«
Sicer je bil sredin dan nekaj posebnega tudi zato, ker je 11. februar god Lurške Matere božje. To je svetovni dan bolnikov, ki jim je posebno poslanico namenil tudi papež. »Nekateri menijo, da na ta dan ni primerno >športa zga-njatii, sam pa sem prepričan, da je treba vsak dan skrbeti za zdravje, tako telesno kot duševno in duhovno,« je dodal Kej žar.
Šport in kultura
S tekmovanjem oziroma smučarskim dnevom so začeli leta 1984 v Kranjski Gori. »Nato se je to druženje začelo širiti in po letu 2000 so se ustavili v Cerknem in Mariboru, letos pa prvič v orga-
kov letos prijavljenih nekoliko manj duhovnikov, ki so se vseeno z veseljem predajali zimskim radostim in spoznavali proge na Golteh. Absolutni zmagovalec je postal župnik pri Svetem Petru pod Svetimi gorami oziroma iz Bistrice ob Sotli Damjan Kejžar. To sicer ni njegova prva zmaga na tovrstnih tekmovanjih, vendar je bila vseeno manjše presenečenje. »Po prvem teku sem skoraj sekundo zaostajal za Janezom Šavsom, ki je doslej že 13-krat zmagal. To je bilo skoraj neulovljivo, vendar sem na koncu tudi na svoje presenečenje slavil za 6 stotink,« je v stilu športnega poročevalca svojo zmago komentiral priljubljeni župnik.
To so dokazovali tudi njegovi navijači, opremljeni s šali, na katerih se je bleščal
Utrinki s 24. smučarskega dneva slovenskih duhovnikov, ki ga je Škofija Celje pripravila na Golteh - Med zmagovalci Kejžar, med navijači Stres
Smučarji, ki so tudi nogometaši. V ponedeljek potujejo v Porto »naša« Janez Turinek iz Artič in Ivan Arzenšek iz Petrovč ter Marjan Plohi iz Kotelj.
V sredo so na smučišču na Golteh pripravili že 24. smučarski dan slovenskih duhovnikov, bogoslovcev, katehistov in katehistinj, organizacija tekme pa je bila tokrat prvič zaupana celjski škofiji. Med številnimi zbranimi smo lahko pozdravili kar precej »naših« obrazov, vključno z novoimenovanim mariborskim nadškofom pomočnikom, msgr. dr. Antonom Stresom, ki je ob lepem, a precej vetrovnem vremenu ves čas spodbujal tekmovalce.
»Tovrstna srečanja so zelo dobrodošla. Duhovniki so velikokrat osamljeni, zato so takšna družabna srečanja zelo primerna. Poleg tega se lahko srečajo nekdanji sošolci z bogoslovja, ki potem gredo na svoje župnije in se redko
vidijo - takšno srečanje je priložnost za obujanje spominov. Sam ne smučam, prestar sem za ta šport. Ko sem bil mlad študent, smučanje še ni bilo nacionalni šport. Kot otrok sem sicer smučal, zdaj pa... Kaj bi se silil, če ni potrebno,« se je prešerno nasmejal (zaenkrat še) celjski škof Stres, še bolj pa ob vprašanju, če lahko rečemo, da so zmagali »naši« - in potrdil, da je res tako. »Vesel sem, da je zmaga ostala doma.«
Tudi župniki z navijači
Veleslalomsko tekmovanje pripravljajo v štirih kategorijah, in sicer se med sabo merijo ultraveterani, veterani, seniorji in juniorji. Za tekmovanje na Golteh je bilo zaradi različnih vzro-
»Veliki« zmagovalec Damjan Kejžar ni skrival zadovoljstva.
18
»f III«»-
Protest zaradi Lucije Polavder
Predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec je podpisan pod protestno pismo komisiji za podelitev plaket in nagrad Stanka Bloudka na zavrnjen predlog podelitve nagrade Luciji Polavder.
Judo zveza Slovenije (JZS) je komisiji v predpisanem roku pismeno predlagala Lucijo Polavder za nagrado Stanka Bloudka. Judoistka celjskega Sankakuja je v letu 2008 osvojila bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Pekingu, kar je po mnenju JZS rezultat, ki bi moral biti upoštevan pri izboru nominirančev za prejetje nagrade Stanka Bloudka. V njenem primeru gre po mnenju zveze za edinstven primer, ko nosilka olimpijske medalje ne bo prejela Bloudkove nagrade, ki mimogrede s sabo veže bistvene bonitete športnikom po končani karieri. »Kljub temu, da naša športnica nadaljuje s tekmovalno kariero, je ponovitev vrhunskih rezultatov vedno pod vprašanjem (poškodbe, prenehanje kariere ...), še posebej ponovne osvojitve olimpijske medalje. Upamo, da bo javni protest razkril tudi ozadje NE izbora naše športnice Lucije Polavder,« zaključuje Gabrovec.
DŠ
rov 7, Ščurek 6, Toskič 5, Špiler 4, Kozlina, Terzič 3, Mlakar, Furlan 1; Kleč 7, Hartman, Kovačič 4, Ormož - Gorenje 20:28 (8:12); Kor-par 4; Čupič 8, Harmandič 5, Rnič 4, Mlakar 3, Sirk 2, Kavaš, Oštir, Gromiko, Sovič, Štefanič, Golčar 1. (KM)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek. 13. 2. ROKOMET
1. SL (ž), 17. krog: Celeia Žalec - Olimpija (18).
KOŠARKA
1. SL, 19. krog: Zagorje -Hopsi (20).
MALI NOGOMET
1. SLMN, 15. krog, Škofije: Tomi Press Bronx - Dobovec (20.30).
Sobota. 14. 2.
KOŠARKA
1. SL, 19. krog, Šentjur: Alpos - Elektra (19).
1.	B SL, 19. krog: Konjice
-	Šenčur (19), Kranj: Triglav
-	Rogaška (20.15).
2.	SL - vzhod, 18. krog: Celjski KK - Dravograd (18), Pod-bočje - Terme Olimia (19).
Jadranska liga (ž), 16. krog: Jedinstvo - Merkur Celje.
ROKOMET
Liga prvakov, drugi del, 1. krog: Celje Pivovarna Laško - Rhein Neckar (18.25).
Pokal EHF, osmina finala, Velenje: Gorenje - Debrecen (20).
1. SL (ž), 17. krog: Celje Celjske mesnine - Piran, Ptuj
-	Velenje (obe 19).
MALI NOGOMET
1. SLMN, 15. krog, Kobarid: Oplast - Zivex (19).
ODBOJKA
1. DOL, 16. krog: Maribor
-	SIP Šempeter (17.30).
1. DOL (ž), 16. krog: Ptuj
-	Aliansa Šempeter (17.30).
kometno, košarkarsko in nogometno igrišče, atletsko stezo, smučišče z vlečnico, dve igrišči za tenis, igrišče za odbojko, trim stezo ter leta 1961 atletski štadion, ki je s kasnejšo modernizacijo postal eden najlepših v Sloveniji. Velik je tudi njegov prispevek k razvoju planinstva, saj je bilo leta 1972 na njegovo pobudo ustanovljeno Planinsko društvo Prebold. Obenem je ostal aktiven adet, se redno udeleževal državnih in mednarodnih veteranskih prvenstev, lani pa je bil izbran za drugega najboljšega adetskega veterana v Sloveniji.
DEAN ŠUSTER Foto: SILVA RAZLAG
Adi Vidmajer prejema priznanje od predsednika Republike Slovenije Danila Tiirka in predsednika odbora za podelitev Bloudkovih nagrad Mira Ceraija.
Bloudkova nagrada Adiju Vidmajerju
Na Brdu pri Kranju je bila 44. podelitev Bloudkovih nagrad, najvišjih državnih priznanj na področju športa. Nagrade (in 3.000 evrov) za leto 2008 so prejeli Primož Koz-mus, Jože Okoren, Stane Papež in Adi Vidmajer.
Bloudkovi plaketi (tisoč evrov) sta dobila dva predstavnika celjskega območja, 71-letni Marijan Salobir za življenjsko delo v športu. Zapisal se je sabljanju in ga učil v Velenju. Celjan Jože Fle-re, ki šteje 40 let, je prejel plaketo zavoljo pomembnega tekmovalnega dosežka v atletiki za invalide. V Pekingu je osvojil srebrno olimpijsko medaljo.
Z dejanji zadolžil družbo
Bloudkovo nagrado je za življenjsko delo v športu prejel Adi Vidmajer, rojen pred 67 leti. Že z 12 leti je postal član atletske sekcije Partizana Žalec, leta 1961 pa član atletskega društva Kladivar Celje. Ves čas je sodil med najboljše mlade metalce kladiva v Sloveniji. Že leta 1979 je bil dobitnik Bloudkove plakete, nakar je nadaljeval z uspešnim pedagoškim delom v Preboldu in Žalcu. Aktivno se je vključeval v projekte za izgradnjo športnih objektov v žalski občini, ki je predvsem po njegovi zaslugi dobila ro-
Jože Flere se ni predal malodušju po prometni nesreči leta 2003.
NA KRATKO
Solidni Savinjčanki
Val d'Isere: Po senzacionalni vožnji je Črnjanka Tina Maze osvojila srebrno medaljo v veleslalomu na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, potem ko je bila po prvi vožnji na 15. mestu. Mateja Robnik iz Luč se je uvrstila na 12., Ana Drev iz Šmartnega ob Paki pa na 14. mesto.
Marijan Salobir je v sabljaško zgodovino zapisankot eden pivih učencev legendarnega Rudolfa Cvetka.
Zavrl pri MIK CM Celju
Celje: Novi član nogometnega kluba MIK CM Celje je Janez Zavrl. Pogodbo je podpisal do konca tekoče sezone. Bivši branilec In-terblocka je bil prost igralec in ima pravico nastopa že na prvi spomladanski prvenstveni tekmi, ko bodo v Celju gostovale Domžale. Celjani so v deveti pripravljalni tekmi, na štadionu Olimp s 6:2 premagali vodilnega tretjeligaša zahodnega dela Šenčur. Dva gola za Celjane je dosegel Dari-jo Biščan, po enega pa Nejc Pečnik, Roki Štraus, Peter Stojanovič in Antonijo Pra-njič. (DŠ)
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL, 19. krog: Zlatorog -Krka 90:80; Berdiel 26, Hunter 17, Nuhanovič 8, Krejič, Strnad, Lučić 7, Miljkovič 6, Koštomaj 5, Dimec 4, Mašič 3; Pavič 17, Rakočevič 15.
1. SL (ž), zaostala tekma 12. kroga: Merkur Celje -A/M 82:59; Hughes 29, Ba-rič 21, Verbole 13, Ciglar 12, Komplet 6, Jagodič 1; Kure 23, Tišler 15.
ROKOMET
1. SL, 15. krog: Celje Piše vedno je Adi Vidmajer pravi »kerlc«, z dušo in s telesom zapisan vovarna Laško - Prevent športu kot obliki koristnega človeškega udejstvovanja. (Foto: TT) 37:28 (17:12); Gajič, Kokša-
Št. 12 -13. februar 2009
Luka Ščurek je optimalno izkoristil ponujene minute.
»Bele zastave ne bomo izobesili!«
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so po presenetljivem porazu na Kodelje-vem, v sredo premagali Prevent (37:28), jutri pa bodo v prvem krogu glavnega dela lige prvakov gostili nemško moštvo Rhein Neckar Löwen.
Nič kaj zavidljiv položaj komentira direktor kluba Mi-jo Zorko: »Na tekmi s Slovanom je šlo resnično do neke mere za igranje z ugledom kluba. Žal se nam je to zgodilo. V sredo je bilo vse skupaj malce boljše. V soboto naša pričakovanja glede rezultata niso pretirano visoka. A v športu je vse možno. Bele zastave naš klub doslej še ni razprl in je tudi ne bo. Menim, da se mora celjski dres karseda drago prodati. Naboj bo drugačen, ker gre za evropsko tekmo, tudi sproščenosti bo več in s tem naša boljša igra.« Čeprav je nemški klub absolutni favorit tudi v dvorani Zlatorog, pa sta Edi Kokšarov in Mi-ladin Kozlina napovedala, da bo celjsko moštvo drago prodalo svojo kožo. Kokšarov meni: »Proti Slovanu smo si zelo želeli zmagati, a ni šlo po naših načrtih. Nahajamo
se v krizi. Iz nje.se bomo izvlekli le s skupnimi močmi. Kar smo v sredo slišali s tribun, ni dobro za klub. To je razveselilo le tiste, ki nimajo radi našega kluba. Jutri smo pripravljeni dati vse od sebe. Zavedamo se kvalitete tekmecev. Borili se bomo za celjski dres in našo dvorano!«
Sicer umirjenim, nikoli agresivnim Florijanom, je po porazu s Slovanom, ki je bil že četrti v letošnjem državnem prvenstvu, prekipelo. V sredo so v Zlatorogu navijali v 30. minuti in kasneje od 55. minute naprej. V 58. minuti so ponovili vzklike oziroma pesem, ki so jo namenili že enemu izmed prejšnjih trenerjev: »Tone Tiselj, auf wiedersehen.« Čudi jih tudi to, kako je lahko tako dobro odigral krožni napadalec Luka Ščurek, »kot z verige spuščen« je izkoristil vseh šest strelov, na Kodeljevem pa ni dobil priložnosti. Korošci so povedli s 4:0! Celjanom se je zagnanost obrestovala, v naslednjih desetih minutah jim je uspel delni izid 8:1. Na celotni tekmi so dosegli kar šest golov z igralcem manj. 26 let je v sredo dopolnil Miladin Kozlina: »Vesel sem, da sem po dol-
Vroče bo Hruševcu
v
Zlatorog z odliko opravil nalogo v Treh lilijah proti Novomeščanom -Na Polzeli še Anzulović
gem premoru spet z ekipo. Želim si, da ne bi imel smole, ki bi me spet oddaljila od parketa. Skušali bomo pozitivno presenetiti.« Vsi se obenem zavedajo, da bistveno poglavje sezone sledi že v sredo, na gostovanju v Kopru, toda tega logično nihče ne omenja. Trener Tone Tiselj je skušal pojasniti, zakaj so proti Slovanu dosegli 17, proti Preventu pa kar 37 golov: »Fantje so si na Kodeljevem celo preveč želeli zmage. Proti Preventu smo izvedli veliko več protinapadov. Ljubljančani so pač odigrali kvalitetneje od Korošcev. Jutri pričakujem več sproščenosti, saj lahko le kaj dobimo, izgubiti ne moremo ničesar. Kožo je treba čim dražje prodati. Borbenost mora biti prisotna vseh 60 minut, nasprotniku ne smemo dopustiti, da se razigra. Upam, da bo podpore več. Igralci so je vajeni, v letošnji sezoni jo je manj. Rhein Neckar Löwen je ena najkvalitetnejših ekip v Evropi. Skupaj z Zagrebom, Kielom, Ciudad Realom in Hamburgom se bo boril za polfinale lige prvakov.«
Nemška ekipa ima resnično izjemno zasedbo, ki pa bo - kot da se je recesija sploh ni dotaknila - v naslednji sezoni še močnejša. Navijači, ne pričakujte preveč, mnogo večji vložek bo v sredo. Tedaj se lahko zaključi še druga od treh sezonskih zgodb ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Laščani so delo v 19. krogu postorili že v sredo, ko so gostili Krko.
Preostala tri moštva z našega območja pa še čaka zanimiva sobota.
Ogorčen boj za zmago
V šentjurskem Hruševcu je na sporedu lokalni derbi, ki bo ob tako ali tako vedno prisotnem naboju še dodaten motiv, še posebej za domači Alpos. Šentjurčanom namreč že pošteno gori pod nogami, zato jim proti Elektri velja le zmaga, medtem ko bi si Šoštanjčani z morebitnim uspehom še zadržali možnosti za igranje v ligi za prvaka in s tem že sredi sezone končali skrbi okrog obstanka. Alpos se je deset dni v miru pripravljal na to tekmo, vmes odigral še dve prijateljski srečanji, vse v nameri, da se ekipa, ki je kar spremenjena z dvema novincema, dodatno uigra. Morebiten poraz je v Šentjurju nezaželena beseda, saj moštvo Damjana Novakoviča trenutno deli zadnje mesto na tabeli z Novo Gorico, ob zmagi pa bi se Elektri približalo na dve zmagi zaostanka.
Na drugi strani želijo v Šoštanju izprati grenak okus po domačem porazu proti Zagorju in z zmago v Hruševcu ostati v igri za ligo za prvaka, kar ob težavah, ki jih imata Koper in Škofja Loka, ni nedosegljivo. V prvem delu je Elektra v Šoštanju tesno zmagala za tri točke, potem ko so Šentjurčani padli v zadnji minuti, od takrat pa je bilo kar nekaj sprememb na obeh straneh. Zadnja se je zgodila v Šoštanju, kjer so odslovili branilca Joea Carra, ki ni v dobrem mesecu dni, kar je bil v Šaleški dolini, zadovoljil nikogar v klubu. Na dru-
gi strani v Alposu precej stavijo na Jasona McCoya, ki se je navadil tako na Šentjur kot na novo moštvo in naj bi pokazal, zakaj ga je Novako-vič pripeljal. Kakor koli že, obeta se zanimiva košarka pred, upajmo, polnimi tribunami.
Z Anzulovićem potrditev lige za prvaka
Hopsi, ki so z eno nogo že v ligi za prvaka, presenečajo še naprej. Potem ko so demantirali podpis pogodbe z Gregorjem Hafnarjem (možnost je še vedno povsem odprta, odvisna pa od sanacije poškodbe), so v tem tednu podpisali pogodbo z izkušenim hrvaškim branilcem Vla-dimirjem Anzulovićem. Ta 31-letni igralec, ki je zamenjal številne klube po Evropi, je bil nazadnje v Belgiji, v Sloveniji pa je že igral pri Krki. Anzulović bo tako ob Dejanu Hohlerju in Andreju Podvršniku tvoril trio organizatorjev igre, s čimer se je trener Boštjan Kuhar rešil največjih težav v ekipi. Kako pa bo rešil težavo, imenovano Zagorje, bomo videli nocoj, kajti Hopsi odhajajo v Zasavje k ekipi Dušana Hauptmana, ki je enako kot Hopsi zelo blizu ligi za prva-
ka. Tako se bosta udarili zagotovo prvi imeni lige UPC do zdaj, zasavski in polzel-ski Američan, Gilbert Goodrich in Shawn King. King bo najverjetneje skupaj s preostalimi centri Hopsov ustavil odličnega skakalca Davida Parisa, ki je bil skupaj z Goodrichem krvnik Elektre, vprašanje pa je, ali bodo polzelski branilci znah ustaviti prvega strelca lige. Tukaj bo pomoč izkušenega An-zuloviča zagotovo dobrodošla, pa tudi bistveno daljša in kvalitetnejša klop Hopsov...
Zmaga vodi k zvezdam
V 1. B SKL se stvari počasi začenjajo razpletati. Med tednom so v mariborskem Braniku ostali brez trenerja Maria Primorca, ki je dal odpoved, govori se o finančnih težavah in vse to je lahko voda na mlin ekipi Rogaške, prvemu presenečenju sezone, kajti Maribor je trenutno četrti, zmago za drugouvršče-no Rogaško. Kot je znano, pr-vouvrščena ekipa neposredno napreduje v ligo UPC, druga in tretja pa igrata dodatno mini ligo s predzadnjo ekipo lige UPC. Zato je sobotno srečanje v Kranju še kako pomemben preizkus za moštvo Borisa Zrinskega, ki bo igralo brez Veljka Petranovića (odslužiti mora še dve tekmi kazni), a vsi upajo, da se bo po poškodbi vrnil izkušeni Žiga Ravnikar. Zmaga na stežaj odpira vsaj vrata kvalifikacij in ohranja povsem realne možnosti za napad na prvo mesto. A vedeti je treba, da je Triglav premagal Maribor v minulem krogu in da je bil trd oreh tudi v Rogaški Slatini!
JANEZ TERBOVC
Zlatorog je pred 700 gledalci ugnal Krko. Do odločilne prednosti je prišel že v drugem delu prve četrtine, ko No-vomeščani skoraj pet minut niso dosegli koša. Niz je začel Vincent Hunter, ki je v tem obdobju dosegel kar deset točk. Gostje so nato vzpostavili ravnotežje na igrišču, toda zmage Laščanov, pri katerih se je razigral še Ali Miguel Berdiel, niso uspeli ogroziti. Še najbližje so prišli ob koncu 1. polčasa pri rezultatu 50:43. Ko je kazalo na preobrat, so varovanci Aleša Pipana spet zaigrali zavze-teje in povedli s 67:51. »Zmaga glede lestvice nima posebnega pomena, po drugi strani pa nam dviga samozavest pred odločilnim obdobjem sezone. Ko bo šlo zares, bomo morali igrati še bolje,« ne popušča trener Aleš Pipan po deseti zmagi na desetih domačih tekmah. (DŠ)
ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKO
■S' £
I
*■> I
I:
o;-
a'
Vas vabi na prvo tekmo glavnega dela EHF Lige prvakov
RK Celje Pivovarna Laško
Rhein Neckar Löwen (GER)
Dvorana Zlatorog, sobota, 14. februar ob 18.25 uri
Prodaja vstopnic na www.rk-celje.si ter na vseh prodajnih mestih Mojekarte.si po Sloveniji, v Celju so to Kompas, Izletnik ter Žniders. Na dan tekme bo blagajna dvorane Zlatorog odprta od 10. ure dalje.
Medijski sponzor:
gdnik
Celjski navijači so odkrito povedali, kaj si mislijo o Tisljevem delu.
Vabljeni
■v.
radiocelje
«o moj «.t i
St. 12 - 13. februar 2009

20
-SPORT
NOVI IIIIII
Tragedija na tirih
Zavoženo krožišče in zvita pločevina
Krožišče na Vranskem povzroča voznikom nemalo težav. Uničeno podvozje in zvita pločevina sta najpogostejši posledici nesreč na regionalni cesti Celje-Vransko, natančneje na odseku Šentrupert-Ločica. Promet skozi krožišče je stekel novembra lani. Krožišče nima uporabnega dovoljenja. Pred nekaj dnevi so opravili tehnični pregled in ugotovili, da sredinski otok krožišča ni izveden v skladu s projektom. Izvajalec mora napako odpraviti do 30. aprila.
Od lanskega novembra, ko je skozi krožišče stekel promet, sta bila posredovanje policistov in njihova prisotnost premalo, da bi se število nesreč in vozne razmere na krožišču uredile.
Krožišče oziroma njegov sredinski otok ni izveden v skladu s projektom. Razlog je posredovanje Občine Vransko, ki je želela spremembo sredinskega otoka, ker naj bi tam postavili spomenik, pojasnjujejo na direkciji za ceste, ki je uprav-ljalec in skupaj z Darsom investitor krožišča. Na občini navedbe zavračajo, ker da zahtev po spremembi otoka nikoli niso imeli. So se pa odzvali na povabilo direkcije k sodelovanju, da z nasaditvijo rastlin otok uredijo in so v ta namen razpisali natečaj. Zaradi ugotovljenih napak, za katere je po mnenju občine pristojna direkcija, so od načrta kmalu zatem odstopih. V dobrih dveh mesecih se je na krožišču dogodilo šest nesreč, zato so na pobudo žalskih po-
Včeraj okrog 13.30 ure se je v Šmartnem ob Paki zgodila tragična nesreča. 59-let-ni voznik dostavnega vozila, ki je vozil iz smeri zaselka
Slatina, je zapeljal na nezavarovan železniški prehod v trenutku, ko je iz smeri Šmartnega pripeljal potniški vlak. Zaradi silovitega tr-
čenja je voznik umrl na kraju nesreče. To je letos že druga smrtna žrtev na cestah celjske regije. Lani v enakem obdobju sta življenje v prometnih nesrečah prav tako izgubili dve osebi.
Foto: SHERPA
Krožišče na Vranskem povzroča voznikom nemalo težav. Sredinski otok krožišča ni izveden v skladu s projektom, zato mora izvajalec napako odpraviti do 30. aprila in pridobiti uporabno dovoljenje.
licistov na direkciji sprejeli nekatere ukrepe za izboljšanje varnosti. Namestili so dodamo pro-memo signalizacijo in označevalne table za večjo vidnost krožišča. »Z ukrepi smo precej izboljšali varnost udeležencev v prometu in skoraj povsem odpravili nesreče,« pravi pomočnik komandirja na žalski policijski postaji Boris Verdnik.
Odgovornost za povzročeno škodo lahko vozniki, ki nimajo urejenega kasko zavarovanja, terjajo od upravljalca. Na direkciji za ceste pa doslej naj ne bi prejeli nobenega zahtevka za povračilo škode. Za nesreče, kot pravijo, so v največji meri še vedno krivi vozniki sami. Izvajalec krožišča, celjski CMC ima do konca aprila čas, da odpravi napake ter da v direkciji pridobijo uporabno dovoljenje za varno vožnjo skozi krožišče.
MATEJA JAZBEC Foto: TONE TAVČAR
Sodba zaradi ponarejanja
V	Celju se je v sredo končalo sojenje os-merici, obtoženi ponarejanja in razpečevanja denarja. Na okrožnem sodišču so jim namreč izrekli pogojno kazen.
V	sodnem procesu je bilo sprva obtoženih 10 oseb s Celjskega in okolice, vendar so dvema kazniva dejanja zastarala, zato so sodbo izrekli osmim obtoženim. Med njimi je tudi dekle, ki so ji očitali, da je konec 90. let doma na osebnem računalniku ponaredila okoli 250 bankovcev po pet tisoč in deset tisoč tolarjev.
Ponarejen denar naj bi zatem prodajali dalje, tudi tajnemu policijskemu delavcu. Večina obtoženih je v zagovorih dejanje priznala in ga obžalovala, čeprav se krive menda niso počutili. Darjo Lorber, ki je delala ponaredke, so obsodili pogojno na 8 mesecev zapora, Ivana Ribiča pogojno na leto in dva meseca, Mirana Zlausa pogojno na leto dni, ostalo peterico pa prav tako pogojno na od 4 do 10 mesecev zapora.
Sšol
RP
PORTRET TEDN A MAUR0 TAMI

KARIERA
* * j
JAZ IN KLUB
Začetki
Začel sem v društvu AC Cussignacco v Vidmu, ki je tekmovalo v najvišjem regionalnem prvenstvu.
KJubi do sedaj
V	Italiji: AC Cussignacco, Monfakone Calcio, Udinese Calrio, Calcio Portogruaro Summaga; v Sloveniji: HIT Gorica, Olimpija Ljubljana, MIK CM Celje.
Naj veselje
V	največje veselje mi je bilo, ko so bili vratarji, ki sem jih treniral, vpoklicani v državno reprezentanco, kot trenutno Aleksander Šeliga.
Naj žalost
Največkrat porazi prinašajo trenutke žalosti in razočaranj.
Arena/ zntagovtdcev-
n
DRUŽABNO
Uspehi: V Italiji
osvojeni dve prvenstvi serije C; v Sloveniji: osvojena tri prvenstva ter dva pokala Hervšs
S svojim delom želim prispevati k uspehu NK Celje ter klub pripeljati v evropska tekmovanja. Želim, da se naše delo izboljšuje iz dneva v dan - le tako bodo vidni rezultati.
Publika
Čuti se njihovo spodbujanje, kar je za igralca zelo pomembno. Upam, da bodo iz tekme v tekmo številčnejši in glasnejši ter s tem prispevali k rezultatom ekipe.
Stanovanje
Trenutno živim v najemniškem stanovanju v Celju. Družina
Sem poročen. Z ženo Sandro imava hči Giulijo. Prosti čas
Kar nekaj prostega časa posvetim učenju slovenskega jezika, da bi razumel ljudi in da bi oni mene razumeli bolje. Drugače pa sem navdušen nad branjem knjig. Pravkar berem knjigo s tematiko iz II. svetovne vojne.
Glasba, film
Poslušam vse od klasike do moderne glasbe. Med filmi jI mi je najljubši Bilo je nekoč v Ameriki. Od filmskih S igralcev sta mi najljubša Robert De Niro in Julia Roberts.
m
St. 12 -13. februar 2009
Hi
KRONIKA
21
Zakaj so se nam opravičili na ljubljanskem okrožnem sodišču?
Pri odgovoru na naše vprašanje o primeru malomarnega zdravljenja so storili napako - Okrožno državno tožilstvo Ljubljana: »Ne želimo pometati pod preprogo!«
V preteklih dneh smo tako v Novem tedniku in na Radiu Celje poročali, da so na Okrožnem sodišču v Ljubljani ustavili sodni postopek zoper celjskega patologa Borisa Kavčiča in trboveljskega kirurga Mirana Galo, ki sta bila obtožena povzročitve smrti iz malomarnosti. Da je bil postopek 12. januarja ustavljen, so nam v uradnem dopisu na naše vprašanje poslali tako z Okrožnega sodišča v Ljubljani kot z Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Istočasno so o tem pisali nekateri drugi novinarski kolegi. Na istih naslovih, na katere smo se obrnili mi, pa so njim dejali nasprotno, in sicer, da ni res, da so januarja postopek ustavili. Ker je bila zaradi njihove napake omajana naša novinarska verodostojnost v očeh bralcev in poslušalcev, kljub temu, da smo svoje delo opravili korektno, smo zahtevali odgovor, kako je mogoče, da so se tako očitno zmotili v enem najodmevnejših primerov malomarnega zdravljenja pri nas.
Ob branju Dela smo bili za kar imamo shranjeno tu-
šokirani, na ljubljanskem okrožnem sodišču so novinarju dejali, da postopek zoper celjskega patologa ni ustavljen, še več, v drugem časopisu, kjer so povzemali nas, ki smo o tem pisali že v torek, so celo zahtevali popravek, češ da ni res, da so postopek ustavili sredi januarja! Točno to, da je bil postopek ustavljen 12. januarja, so nam na sodišču namreč odgovorili že minuli petek. Tak odgovor so nam poslali, ko smo jim postavili vprašanje, kdaj se bo začelo sojenje v tem primeru,
di vse elektronsko dopisovanje. To pomeni, da smo z objavo njihovega napačnega odgovora podali napačno informacijo.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so se nam po naši reakciji opravičili: »Za nastali nesporazum se vam iskreno opravičujemo. V petek, ko ste o zadevi spraševali, je namreč prišlo do napake na vpisniku, kjer se je zadeva preverjala. Prav tako je prišlo do nesporazuma na naši strani, saj je v petek z vami komunicirala kolegica, ki me je nadomeščala, naprej sem
zadevo prevzela sama in se nisva pravilno skoordinira-li. Še enkrat se vam za napako iskreno opravičujem in sem prepričana, da se kaj takega ne bo ponovilo,« nam je poslala njihova predstavnica za odnose z javnostjo. Razlagajo, da so nekatera očitana kazniva dejanja res zastarala, in to ravno za povzročitev smrti iz malomarnosti v dveh primerih. Medtem ko so Gali prav tako zastarala očitana dejanja, bodo Kavčiču marca sodili zdaj za dva primera (morda tudi tri) povzročitve smrti zaradi malomarnega zdravljenja. Zagrožena kazen za to kaznivo dejanje je od šest mesecev do pet let zapora.
Čudno je naslednje: namreč enak odgovor, da je postopek ustavljen, čeprav to ne drži, so nam poslali tudi z Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Ko smo tudi od njih zahtevali odgovor, zakaj so nam odgovorili napačno, so dejali, da je prišlo več kot očitno do kratkega stika v komunikaciji, da pa ne želijo, da bi bilo videti, da bi želeli stvari pometati pod preprogo. Pravijo, da so nas na-
Začetek sojenja šele 13 let po tragični nesreči!
V Celju so oprostili moškega, ki so mu očitali, da je povzročil tragično nesrečo v Kasazah daljnega leta 1996
Na Okrožnem sodišču v Celju se je v torek začelo in končalo sojenje 49-letnemu Stjepanu Horvatu iz Žalca. Ta je leta 1996 na lokalni cesti v Kasazah povzročil tragično prometno nesrečo, v kateri je umrl 28-letni Simeon Golavšek.
Traktor, ki se mu je med vožnjo pokvaril, je pustil ob cesti, vanj pa je po slabih dveh urah trčil 28-letnik, ki je dobil tako hude poškodbe glave, da je umrl na kraju nesreče. Horvat pri tem ni postavil varnostnega trikotnika, ki bi voznike opo-
zoril na oviro na cesti. V Go-lavškovo vozilo je nato trčil še en voznik, ki je v sodnem procesu nastopil kot priča in potrdil, da sta z Golavškom pred nesrečo bila skupaj in pila alkohol. Alkohol so našli tudi v krvi Horvata. V obtožnici so Horvatu očitali, da je z nepostavitvijo varnostnega trikotnika povečal možnosti, da je do tragedije prišlo, vendar sodni senat temu ni sledil. Nesreči naj bi botrovala tudi Golavško-va krivda. V traktor naj bi v naselju, kjer je dovoljena hitrost' 50 km/h, pripeljal z
več kot 90 km/h. Ena izmed prič, ki je pred nesrečo na cesti opazila pokvarjen traktor, je o tem obvestila tudi dva policista, ki na kraj kljub opozorilu občana nista odšla. Zaradi tega sta bila suspendirana in celo ovadena opustitve nadzora v javnem prometu, vendar so postopek zoper njiju ustavili. Tožilec Kostja Grčar je v svojem zagovoru za obdolženca predlagal pogojno kazen, a se je sodni senat odločil za oprostitveno sodbo, ki še ni pravnomočna.
SIMONA ŠOLINIČ
Gorelo v parketarstvu
V sredo popoldne je zagorelo v podjetju Hrast na Proseniškem v občini Šentjur. Po do zdaj znanih podatkih naj bi prišlo do prašne eksplozije in ognja v silosu z žagovino, vendar ni bil nihče poškodovan. Požar so gasili prostovoljni gasilci iz Šentjurja in Lokovine, škodo, ki je nastala, pa ocenjujejo na kar 50 tisoč evrov. Vendar gre za nestrokovno oceno, saj policisti še niso končali preiskave, v kateri iščejo vzrok požara.
Simona Šolinič
Od: Za: -Poslano: Priloži: Zadeva:
"Romana Ciko" <romana.ciko@sodisce.si>
"Simona Šolinič" <stmona.solinic@radiocelje.com>
6. februar 2009 14:53
romana.ciko.vcf
Re: Fw: RADIO CEUE
robe razumeli, ker so domnevali, da vemo, da je dej postopka ustavljen, in so nam odgovarjali le za ta del. Z nobeno besedo pa niso omenili, da bodo celjskemu patologu za domnevno malomarno zdravljenje vseeno sodili. Nekoliko nenavadno opravičilo, glede na vprašanje, kjer smo dokaj jasno opredelili, za katero kaznivo dejanje sprašujemo, kar je razvidno iz dopisov.
SIMONA ŠOLINIČ
Gre za primer nepregledanih vzorcev tkiv, ki so se od leta 1985 do konca leta 2001 kopičili na patološkem oddelku celjske bolnišnice. Histološki izvidi pregledov tkiv so ključnega pomena zä nadaljevanje zdravljenja bolnikov. Če bi bolnik izvid dobil, bi mu lahko zdravljenje s terapijami, ki bi jih na podlagi teh izvidov pripisali, rešilo ali podaljšalo življenje. Narok za glavno obravnavo v zadevi zoper Borisa Kavčiča zaradi storitve kaznivega dejanja smrti iz malomarnosti bo marca letos.
S puško nad
»dolžnika«
Pisali smo že, da je v naselju Spodnja Rečica v občini Rečica ob Savinji v nedeljo prišlo do streljanja. Vzrok naj bi bil neporavnan dolg med dvema domačinoma.
Okoli druge ure popoldne je 57-letni moški prišel s puško v roki v hišo 42-letnega znanca. Med njima je prišlo do prerekanja in prerivanja. Pri tem se je puška sprožila, vendar na srečo ni bil nihče poškodovan. Storilec je s kraja pobegnil in se nato čez nekaj časa vrnil nazaj k znancu, kjer so ga prijeli mozirski policisti. 57-letnemu so odvzeli prostost. Na podlagi odredbe sodišča je bila opravljena hišna preiskava, v kateri so našli puško in mu jo odvzeli. Osumljeni zanjo ni imel ustreznih do-" voljenj. Zoper vročekrvnega 57-letnega domačina bo podana kazenska ovadba.	MJ
	>---Original Message----From: "Romana Ciko" <romana.ciko@sodisce.si>
>	To: "Simona Šolinič" <simona,splinic@radiocelje.com>
>	Sent: Friday, February 06, 2009 12:46 PM
>	Subject: Re: RADIO CEUE
» Spoštovani!
»
» Sporočam vam, daje bil 12.1.2009 izdan sklep o ustavitvi postopka.
»
» LP,
»
» Tanja Glogovčan za Romana Ciko
» Simona Šolinič pravi:
>» Pozdravljeni,
>»
»> »> »> >» »> »> >» »> >» »> »> »> >» »> »> »> »> >» »> »>
spodaj podpisana novinarka Radia Celje in Novega tednika sprašujem samo, ali je morda kakšna sprememba, če ni, pa le to, kdaj se bo začela obravnava zoper celjskega patologa Borisa Kavčiča in trboveljskega kirurga Mirana Gale zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti. (Primer nepregledanih vzorcev v celjski bolnišnici).
Primer sojenja zaradi malomarnega zdravljenja je bil odprt na ljubljanskem okrajnem sodišču, vendar so ga združili s primerom povzročitve smrti iz malomarnosti.
Vljudno Vas naprošam, če se le da, če mi lahko na kratko napišete, ali so morda kakšne spremembe v tem procesu.
Veliko uspeha še naprej.
S spoštovanjem,
Simona Šolinič novinarka/čma kronika
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
St. 12 • 13. februar 2009
Korespondenca med nami in Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Kdo je bil (ne)jasen?
In kako se počuti pacientka?
Te dni smo uspeli priti v stik s pacientko, ki je utrpela zdravstvene posledice zaradi malomarnega zdravljenja enega izmed omenjenih dveh obtoženih. Zaradi zaščite njenih osebnih podatkov, imena ali kakšnega koli podatka, ki bi lahko razkril njeno identiteto ali naravo bolezni, ne bomo objavili.' Obljavljamo pa z njeno privolitvijo njeno zgodbo, razmišljanje ob doživljanju vse bolečine, ki jo prestaja zaradi bolezni, poleg tega pa še zaradi vsega postopka, ki se vsa ta leta ni premaknil nikamor. To nam namreč neuradno priznavajo tudi uradniki iz sodniških, odvetniških, celo zdravniških vrst. Toda - sistem je močnejši, da bi priznali javno ...
»Ugotovim, da se z mano nekaj dogaja, daje nekaj narobe z mojim telesom. Ker ne vem, kaj je, se obrnem na zdravnike, splošnega, nato do kirurga, ki cinično pove, da to ni nič, da poseg ni nujno potreben, ampak »vseeno razrežimo in za vsak slučaj pošljimo na histološki pregled«. O.K., sem zadovoljna in pozabim, da je kaj bilo. Če bi bilo kaj narobe, me bodo že obvestili, tako so rekli. Živim normalno naprej, če me ta stvar ne bi spet opozarjala. In ko sem že odločena, da bom morala spet za isto stvar k zdravniku, po TV izvem o nepregledanih tkivih in najdem se v tej zgodbi. Dobro, si mislim, saj tako hudo ne more biti. Še vedno zaupam zdravnikom, saj si sama ne morem pomagati. Potem me v službo pokliče kirurg iz trboveljske bolnišnice in mi ravnodušno pove diagnozo. No, pa naj se sama odločim, kaj bom storila. Pregledam vso možno zdravstveno literaturo o svoji bolezni. Grozno! Sem v šoku; saj to ni mogoče! Takoj y akcijo. Onkolo-gi so zgroženi nad malomarnostjo in me urgentno operirajo. Po eni strani sem bila vesela, da sem v pravih rokah. Čeprav mi ni šlo iz glave, da se to dogaja, da sem bila tako zaupljiva, naivna in celo nadenem si občutek krivde, saj bi mogoče lahko sama še kaj naredila, ampak - sem zaupala.
In začnejo se zasliševanja kriminalistov, celjsko tožilstvo poda ovadbo in zadeva je na Okrajnem sodišču v Celju. Za to mora nekdo odgovarjati! Pa ne samo patologi in zdravniki, ampak tudi vodstvo bolnišnice Celje, kije odgovorno za organizacijo dela. Takrat je bil direktor Samo Fakin.
Leta 2003 so mi s sodišča v vednost poslali odredbo za izvedeniško mnenje, pa potem še enega leta 2004, v katerem spet zaprosijo za izvedeniško mnenje, celo trimesečni rok jim določijo. Potem pa nič več. Pomislim, da iz tega ne bo nič, bodo že tako speljali, da bo zadeva zastarala! In dalje, ali bom še kdaj lahko zaupala slovenskim zdravnikom, pravosodnemu sistemu, pravni in demokratični Sloveniji? Mislim, da ne. Ali mora ta država res vse napake, ki jih zagreši, pomesti pod preprogo, saj pri nas se pa to že ne dogaja, pa ne v Sloveniji... Nisem še slišala, da bi kdaj kdo od zdravnikov priznal napako, se vsaj opravičil, odgovarjal za to. Pa zakaj? Saj država ščiti ravno take. Tudi smrt pacientov zaradi napak zdravnikov ni zadosten razlog, da bi država ukrepala, zaščitila državljane ...
Osebno me žalosti, da se mi v teh letih ni nihče opravičil, ne s strani ZD Zagorje, bolnišnice Trbovlje in ne bolnišnice Celje in še kdo. Kje je morala?«
m
o
u flj
"03 ^
u
O
%
®
(C
C O
mi				m. s *
u	j	T	j L	A»
Tri srca Slovenije
Med velike svetovne uspešnice sodi knjiga Zemlja - pogled z neba (avtor: Yann Art-hus-Bertrand), kjer na naslovnici »utripa srce Zemlje«. Gre za fotografijo dreves man-grova, ki rastejo v obliki srca na otoku Grand Terre na Novi Kaledoniji (blizu Avstralije). Poleg odlične fotografije ima posnetek tudi simbolni pomen.
Tudi v Sloveniji se lahko pohvalimo z naravnimi pojavi v obliki srca. V vinorodnem zahodnem delu Slovenskih goric se na Špičniku nahaja zanimivo srčasto oblikovana cesta, ki vodi do domačije Dreisiebner. Njihova osnovna dejavnost je vinogradništvo, po kateri so poznani daleč na okoli. Pri njihovi hiši se nahaja kip sv. Jurija, ki je nastal leta 1848, in od tam je najlepši pogled na srce.
To področje je prepoznavno predvsem po Zgornji Kun-goti, kjer sta v steno cerkve sv. Kunigunde vzidana rimska
kamna, ki pričata o tisočletni tradiciji vinogradništva. V bližini Svečine se nahaja graščina, ki nosi podobo iz 17. stoletja' (prvič je omenjena že leta 1174). Vrsto let je bila v lasti benediktinskega samostana iz St. Lamberta (nahaja se v Avstriji), danes je v njem kmetijska oziroma vinarsko-sadjarska šola. Razgibano pokrajino, ki je ohranila podeželsko podobo, nam lepo približajo številne kolesarske in po-hodniške poti. Med najpriljub-ljenejše sodi Obmejna panoramska pot, Pot po Svečinskih goricah ter Pot vinogradništva in fosilov.
Ko je bog delil lepoto po slovenski deželi, se je s posebno darežljivostjo ozrl preko Pod-volovljeka in se s pogledom ustavil v ledeniškem kota Lučke Bele ter Dleskovškove planote, ki je nad njim. Zato mnoge pohodnike prevzame Vodotoč-no jezero (nekateri ga imenujejo tudi Vodotočnik), ki se na-
haja blizu Korošice (Kamniš-ko-Savinjske Alpe). Srčasta oblika jezera in odmaknjenost od promenadnih poti daje kraju svojstven pečat. Jezero je globoko komaj en meter in leži na nadmorski višini 1840 m. Vodotočno jezero in Krvave lokve pod Kalškim grebenom sta edini visokogorski jezeri na tem področju. Če naša pot k jezeru pelje skozi dolino Lučke Bele, si velja ogledati v njej partizansko bolnišnico, kraško posebnost lonec (kotanja, v kateri se nahaja voda) in znameniti Kocbekov Žegnani studenec. V tej najbolj divji in najmanj obljudeni dolini Grintavcev se omenja edino znano gnezdišče sokola selca v Sloveniji.
Narava, velika stvamica, ustvarja razne figuralne oblike, ki so lahko opazni daljši ali krajši čas. Eno takšnih srčastih ledenih del je bilo opaženo pred nekaj leti na zamrznjeni vodni površini pri Ratečah.

■Hg
- -2ŠM
WSBKmpsi

llsKsliSP-»« IISIP*1™
Srce na jezeru pri Ratečah
ppr, 1 ~ ' - & -	
	
	. ... rafcgfr^Sfe. jättS^L >:
* v a»	VisiK^Hr^w1' ^HHH^^^^^^^w-»illšiigJii&iiil
	
	
	
i ftfifif » 4 " -	
Srce v Slovenskih goricah
Vodotočno jezero
Zaradi segrevanja ozračja so vse bolj pogoste mile zime. Po dolinah je običajno malo snega in nizke temperature so le nekaj dni, kar je premalo da bi Bohinjsko ali Blejsko jezero dobro zamrznilo. Prav slednje je bilo v preteklosti pogost cilj obiskovalcev, da so se podali na sprehod z drsalkami ali peš na Blejski otok.
Skozi tisočletja in stoletja so se predstave o srcu zelo menjavale - o njegovem pomenu kot organu in kot središču določenih čustev. Povzdignili so ga v simbol ljubezni, drugi so ga uporabili v verske namene. Tretji so mu namenih vlogo buditelja. Ponekod je bil pomemben v obredu žrtvovanja. Azteki so verjeli, da so bogovi žrtvovah svojo kri za stvarjenje človeka in zato so v zameno od ljudi zahtevali, da jim žrtvujejo svoja srca. Višek obreda je bil, ko je vodja rituala žrtvi prerezal prsi s kamnitim nožem in potegnil na piano še vedno utripajoče srce ter ga dvignil k Soncu. Obred je bil končan, ko je srce končalo v kamniti posodi, truplo pa je zletelo po stopnicah navzdol. Azteki so običajno ob posvetitvi kakšnega pomembnega svetišča žrtvovah tudi 80 tisoč ljudi.
Pri našem jezercu pri Ratečah (kraj slovi kot eden izmed najbolj hladnih predelov Slovenije) se zaradi nizkega vodostaja skoraj vsako zimo napravi dovolj debela ledena prevleka. Sicer pa tudi huda zima ni garancija, da bi lahko vsako leto na tem mestu občudovali ledeno srce, občudujemo pa lahko druge naravne lepote. Le streljaj od Rateč se
nahajajo Zelenci - izvir Save Dolinke - kjer voda redko zamrzne. Za planince oziroma pohodnike je zanimiva lede-niška dolina Planica (poznana po skakalnicah), ki se kon-
ča v krnici Tamar (tam izvira reka Nadiža). Zahodno od Rateč je na vrhu Peč (1510 m), tromeja med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
FRANCI HORVAT
LJUBEZEN, ČOKOLADA — ...THERMANA
NOVOST V PONUDBI ZDRAVILIŠČA LAŠKO:
•	Nega telesa s čokolado
•	Nega obraza s čokolado
•	»Čokoladne sanje« (nega telesa,
savno in čokoladni fondue)
•	»Čokoladni svet« (nega obraza
in čokoladni fondue)
Najlepše darilo ob prazniku zaljubljenih je DARILNI BON za storitve družbe THERMANA.
iNFO; 03 734 5770, infb@thermana.si, wvw.th? rmana*,}
i
THERMANA
ZAGOTOVLJENA POTOVANJA: INDIJSKI TRIKOTNIK, 8 ali 9 dni, 28.3., 24. in 25.4., od 1.9091 ŠRI LANKA IN MAIDIVI, 8 ali 13 dni, 15.2., od 1.755 i DUBAJ, 6 dni, 19.2., od 1.0071 NEW YORK, 5 dni,
!., 24. in 29.4., od 1.294«
U.-NAMA.:0l/2«369«, U.TCTui-BrOOVSJOIJOO.ME.-PlanstTUSLOJ/lgOJM«, CE.: 03/42 34302,^04/2020880, VE.: OS 89 «4 J70, KB: OS/66 33 6«, PO.: 05/ 6710 680
Trenutkov, ko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni v življenju nikoli preveč.
ZATOREJ POVABITE NAJDRAŽJE NA
VALENTINOV PLES
v petek 13.2.2009 V ZDRAVILIŠČE LAŠKO
Pozdravni napitek, kulinarična doživetja, ples, glasbeni gost...
Informacije in rezervacije: 03 423 2100
ki THERM ANA -
VI
tika
Center optike
Mariborsko cesta 88, Celje, tel.: 03/ 491 29 00, gsm: 070/ 846 180
^ m
St. 12 -13. februar 2009
OPTIKA NOVE
H»SSt
Poslovni center EK, II. nadstropje
NOVI TEDNIK
23
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
^^ T m.mm	D.0.0. PROIZVODNJA VZMETI,
SS	KOVINOPLASTIKA, KOVINSKI IZDELKI
Cesta v Celje 2 - Ljubečna - 3202 Ljubečna - Slovenija
Tel.: ++386 (03) 780 62 10. ++386 (03)780 62 20 Fax:++386 (03) 5461-231
Zaradi novih razvojnih projektov podjetje Šumer išče nove sodelavce na naslednjih področjih:
Razvojnike
Od kandidatov pričakujemo:
•ustrezno izobrazbo (VII, VIII str. ali elektr. smeri)
•minimalno 2-3 leta delovnih izkušenj
Orodjarje in operaterje na CNC obdelovalnih centrih
Od kandidatov pričakujemo: • ustrezno izobrazbo (strojni tehnik V. stopnja) •minimalno 2-3 leta delovnih izkušenj
Vsi, ki imate veselje do dela, pošljite prošnje s kratkim življenjepisom, opisorn delovnih izkušenj ter dokazila o izobrazbi na naslov: Šumer, d.o.o.. Kadrovska služba Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna.
Mestna klinika na
parkirišču
Članek Mestna klinika na parkirišču, objavljen v 8. številki Novega tednika 30. januarja, na temo postavitve novega zdravstvenega centra, je zelo zavajajoč. Kot poznavalka razmer in storitev v zdravstvu, ker jih na lastni koži občutim in tudi koristim, bi rada pojasnila posamezna, a odločujoča dejstva.
Veliko smo lahko prebirali o privatizaciji zdravstva. Sama obiskujem zdravnike kon-cesionarje in ugotovila sem, da je koriščenje uslug ne samo enako kot v javnem zavodu ampak veliko, veliko boljše in kvalitetnejše kot v javnem zavodu. Pri koncesionarju nisem samo številka, ampak predvsem pacientka - bolan človek, za katerega si zdravnik vzame čas in se mu posveti. Opazila sem, da zdravnik koncesionar ne opravlja več toliko dežurstev v času svoje ambulante, ne nadomešča kar naprej kolegov in kar je najpomembnejše za bolne ljudi, da ne čakajo tam ure in ure, imajo ti zdravniki urejen sistem naročanja. Glede na pisanje v medijih, sem sama tudi mislila, da bom morala obisk pri zdravniku koncesionarju plačati, a temu ni tako. Dovolj je zdravstvena kartica in dodatno zdravstveno zavarovanjevzne-sku 21,75 evrov na mesec, kar večina plačuje. Zato je to, kar
se piše v medijih, katastrofalno, saj se ljudi s tem zavaja in se jih usmerja v napačno mišljenje. Koncesionarji so del javne mreže in to ni privatizacija v ožjem pomenu besede. Gre za zdravo konkurenco, ki počasi maje temelje vodilnega kadra v javnem zdravstvu in njihovih plač - te so bile javno objavljene in povejo vse, ali ni grozen pomislek, da direktor javnega zavoda kot neprofitne dejavnosti sodi v sam vrh plačilnega razreda, ja kaj pa je en tak direktor ustvaril -izgube v javnem zdravstvu ... in zato mora biti tako bogato nagrajen - s čigavim denarjem? - sramota, da ne govorimo o ostalih vodilnih delavcih, ki že s svojimi plačami presegajo meje normalnega, da ne govorim o njihovih nagradah in podobno. Zato je logično, da se le-ti borijo proti privatizaciji, saj bi morali zaradi manjšega števila delovnega kadra tudi oni začeti delati in bi jim plače krepko padle. Resnično sem ogorčena nad javnostjo, da večkrat posluša omenjene zadeve, sama pa ne stori ničesar.
Kot je znano, naj bi nova stavba, kot jo nekateri imenujejo tudi mala klinika, pričela z obratovanjem naslednje leto. In že se je pojavilo veliko zavistnih obrazov, ki poskušajo prikazati njeno podobo kot prestiž oziroma pohlep po denarju. In res ne vem, zakaj se ljudem ne pove resnica, da bodo notri zdravniki koncesionarji, ki bodo ponudili usluge ta-
ko kot v javnem zavodu... Ti zdravniki koncesionarji so edina zdrava konkurenca, ki je pripravljena vložiti kapital v nekaj novega in boljšega za ljudi in s tem tudi dvigniti ugled občine. In prihaja čas, ko se bodo morali vodilni delavci v javnem zavodu vprašati, ali bodo pripravljeni tudi sami vlagati v napredek ali bodo še naprej zavajali javnost s privatizacijo v cilju podpore javnega sistema brez konkurence. Tako bodo imeli še naprej možnost kopičenja dobička na plečih zdravstvenih delavcev, ki morajo delati pod psihičnimi pritiski in strogo molčati, če nočejo izgubiti službe. In prihaja čas, ko se je treba vprašati, zakaj. Kdo vse ima od tega koristi? Bolan človek prav gotovo ne.
ŠS
(naslov v uredništvu)
Ko ne veš, ali je pomoč prava
rešitev
Ob rob članku, objavljenem v 6. številki Novega tednika 23. januarja, želimo dodati še naše razmišljanje.
Pomoč? Če ljudje postajamo nezaupljivi, se počutimo ogrožene, zavračamo pomoč in stike z drugimi, ne hodimo v lokalno trgovino, se zapiramo vase, za takšno početje zagotovo obstaja razlog. Kako pa se človek sploh lahko počuti, če te nekdo neprestano opazuje, nadzoruje, te prijavlja na vse mogoče inštitucije in inšpekcije in na ta način izvaja psihične pritiske? Je to pomoč? »Nekdo« si je pač zamislil Polže kot kulturni spomenik različne kmečke arhitekture. S primernim pristopom in ustrezno komunikacijo bi bilo marsikaj premostljivo, ljudje pa zadovoljni. Obračati se na inštitucije, naj se nekoga označi kot neprištevnega ali nesposobnega skrbeti samega zase in na ta način izražati skrb zanj, je nesprejemljivo, nameni pa jasno izraženi.
Krajani Nove Cerkve si želimo poštenega, izobraženega, strokovno podkovanega in korektnega vodenja lokalne skupnosti.
Krajani (naslov v uredništvu)
Dvorana Golovec, tempirana bomba 2.
Kar nekaj časa sem čakal na odgovor upravljavca ZPO Celje na objavljen članek pod gornjim naslovom v Novem tedniku,Večeru in Celjanu. Vsak normalen upravljavec bi na tako hudo obtožbo o pomanjkljivi varnosti odgovoril ali pa zanikal, kar je bilo napisanega v omenjenem članku. Sicer sem pa arogance ZPO-ja že vajen, saj tudi pred leti na podobno obtožbo niso odgovorih. Držijo se pregovora Kdor molči stotim odgovori. Sem pa dobil precej pohval od prijateljev in znancev, ki so podobne nepravilnosti v dvorani Golovec opazili ob prireditvah. V vednost sem članek poslal tudi vodji inšpekcije Celje g. Lesjaku, pa tudi nisem dobil nobenega odgovora, kar me pa ne čudi, saj po moje mnenju celjska inšpekcija dela zelo slabo, dokaz za to je deset let nepregledan gasilni aparat v stanovanjski stavbi v Cankarjevi ulici v Celju, kjer je skoraj prišlo ob požaru v januarju do hude katastrofe. Prav tako inšpekcija že skoraj tri leta rešuje primer električnega pastirja v vasi Glinsko, pa čeprav sta že g. Kušar in g. Lesjak večkrat javno zatrdila, da bo nevarni električni pastir, ki je že marsikoga stresel in ovira pluženje snega, odstranjen. To še inšpekciji v treh letih ni uspelo, čeprav je bil primer že medijsko izpostavljen v Novem tedniku, Kmečkem glasu, Di-rektu, Celjanu in Radiu Rogla. Izgleda, da so tudi inšpektorji pri svojem delu v zaostankih podobno kot sodniki, čeprav bi njihovo delo moralo biti hitro in unčikovito.
Kar se varnosti v dvorani Golovec tiče ponovno trdim, da so ob takšnih pogojih obiskovalci v hudi nevarnosti. Zal mi je, da nisem na policijo podal ovadbe o tej zadevi, kar bom pa storil naslednjič, ko bom obiskal dvorano Golovec in videl kako je z varnostjo sedaj.
JOŽE JURC, Škofja vas
PRITOŽNA KNJIGA
Vse manj je dobrih
gostiln ...
Resničnejšega stavka že dolgo nisem slišala. V 21. stoletju in v času t.i. recesije, pa se zaposleni v zelo znani restavraciji obnašajo, kot da imajo neizmerno veliko gostov, ogromno denarja in kot da jim je vseeno, kakšen glas se širi o njih.
To se je zgodilo sredi Celja v petek zvečer, 30. 1. 2009, ko bi se ljudje po napornem tednu radi zabavah in se sprostili, kar so nam v znanem lokalu tudi obljubili. Praznovale smo 50-letnico svoje prijateljice. Pripravljale smo se že cel mesec, saj ob takih priložnostih vedno pripravimo program. V tem lokalu so nam obljubili živo glasbo od 20. do 23. ure. Zbrale smo se ob 18.30, počakale na slav-ljenko ter si naročile aperitiv. Naročeni martini je bil topel, brez običajnega sladkorja na robu kozarca in brez limone. Le-te nam je gospodična po pripombi z rjejevoljo zmetala v kozarce. Nato do 20. ure ni bilo mogoče naročiti hrane, ker so imeli menda naročen catering in gosti v tem času ne morejo dobiti hrane. No, dobro, smo pač počakale in začele s svojim programom. Nato smo ob 20. uri prosile za jedilni list, ki pa ga nismo dobile. Naročile smo si plošče, ki so v lokalu vedno bile dobre, tako tudi tokrat. Vsaj ena pohvalna stvar tega dne. Plesale smo, saj so medtem začeli tudi z igranjem. Bilo je tudi precej drugih gostov. Ne vem, kaj jim je bilo rečeno, morda tudi nič, a so kmalu odšli in ob 21.30 smo ostale same - nas osem. Gospodična je krožnike in preostalo hrano kmalu pobrala. Ker je bilo toplo, me pa žejne, smo večkrat zaprosile za vrč navadne vode, ki pa smo jo dobile le enkrat, na naslednji
vrč je bilo treba dolgo čakati, nazadnje pa oditi v kuhinjo in v prisotnosti šefa gostišča še enkrat zaprositi zanj. Omenjena gostinska delavka je vodo z nejevoljo nato postavila na mizo s pripombo, da vode iz vodovoda ne prodajajo. Kljub temu smo bile še vedno dobro razpoložene, dokler nista glasbenika ob 21.50 prenehala z igranjem, češ, da je šef tako odločil, ker za 8 žensk pač ne bodo igrali. Očitno smo premalo pojedle in popile in smo nepomembne. Torto, ki smo jo imele v hladilniku, je gospodična prinesla na mizo rekoč: Si jo boste same raz-rezale?, ter se obrnila proč. Slavljenki je šlo že na jok. Torto je sama razrezala, me pa smo ji zapele Vse najboljše, ker ji glasbenika nista smela več zaigrati. Tudi njima je bilo nerodno. Bile smo ogorčene in zgrožene nad takim ravnanjem, saj se nam kaj podobnega ni še nikoli in nikjer pripetilo. Ob plačilu računa smo dale vsaka 50 centov več, za navadno vodo iz vodovoda!
Stale smo pred zaprtim lokalom, zaklenili so ga takoj, ko smo prestopile vrata, ob 22. uri in se čudile takemu ravnanju. Ker smo skupina, ki si je nadela ime glede na svojo naravo, smo si na koncu zapele: Še nikol se nismo tko smejal, ko so nas iz Amerike nagnal...
Vesele deklice (naslov v uredništvu)
ZAHVALA
Zahvala Splošni
bolnišnici Celje
Naš oče je 3. septembra 2008 hudo zbolel. Stanje se mu je zelo hitro slabšalo. Po sprejemu v bolnišnico Celje so na gastro oddelku zelo hitro ugotovili pravilno diagnozo in ga zaradi resnosti stanja premestili na enoto intenzivne interne medicine. Tam je bil 3 tedne v umetni komi. Ko se mu je zdravstveno stanje stabiliziralo, je bil premeščen na infekcijski oddelek, kjer so uspešno zaključili njegovo zdravljenje.
Radi bi se vsem zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osebju na omenjenih oddelkih zahvalili za njihovo visoko strokovno zdravljenje in oskrbo. Hvala še enkrat.
Družini STEGU in STEPIŠNIK
tus klubih

NOVI
KUPONI! f

Sestavite si svojo akcijo!
*	V katalogu "Mojih 10 najljubših" najdete več kot 120 izdelkov priznanih blagovnih znamk tudi do 40 % ceneje!
*	Izberite in izrežite svojih 10 najljubših. S Tuš klub kartico jih aktivirajte na blagajni ali na www.tus.si!
*	Do konca aprila bo tako vaših 10 najljubših v akciji samo za vas!
Katalog najdete v trgovini Tuš ali na ww^.tus.si
Akcija velja v Tuš marketih, supermarket^ in franšiznih prodajalnah Tuš, ne velja v Delikatesi Tuš Celje, drogerijah Lepota in zdravje, C&C Tuš in Tuš Oilih.
Št. 12 -13. februar 2009
24
RADIO, KI GA BERETE
Km Tcniiiv ail llllli
NSKI SPORED DIA CELJE
Deset let Zelenega vala
SOBOTA, 14. februar - VALENTINOVO
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 9.40 Javljanja s srečanj z našimi poslušalkami, ki jih bomo presenetili ob valentinovem,
10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,, 18.25 liga prvakov, prva tekma glavnega dela EHF lige prvakov, RK Celje Pivovarna Laško - Rhein Neckar Löwen, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
NEDELJA, 15. februar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - skladatelj Nenad Firšt, nagrajenec Prešernovega sklada, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 20.00 Katrca z gostom Wer-nerjem, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 16. februar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 17. februar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 10.15 Za malo denarja veliko muzike, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi -župan občine Podčetrtek Peter Mišja, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Robin)
SREDA, 18. februar
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Nuška Drašček, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Robin)
ČETRTEK, 19. februar
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PETEK, 20. februar
5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox)
Na svečnico, 2. februarja letos, je bila priljubljena oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Podjed z gosti, stara deset let. Da je dočakala prvo okroglo obletnico, gre zasluga predvsem vam, spoštovani poslušalci in prijatelji oddaje, ki radi živite v sozvočju z naravo in si lajšate tegobe z zdravilnimi zelišči ter plodovi s travnikov in domačih vrtov. In seveda številnim gostom in sodelavcem, ki se redno ali občasno vrstijo pred mikrofonom v oddaji ob sredah med 11. in 12. uro.
Mnogi zvesti poslušalci se boste morda celo spomnili, da smo v prvi oddaji pred desetimi leti govorih o zdravilni moči papeževe sveče ali luč-nika, ki pravilno pripravljen v kombinaciji z ostalimi zdravilnimi zelišči lajša bronhialni katar. Ta čas, ko je gripa na pohodu, vam ta nasvet morda še vedno pride prav. Torej si skuhajte čaj iz luč-nika, dodajte malo ognjiča, kumine, lipe, žajblja (zelo
Izletnice 5. izleta z Zelenim valom (2007) med zdravilnimi rastlinami, v ozadju rumena papeževa sveča ali lučnik, ki lajša tegobe prehladnih obolenj.
malo), peščenega smilja in cvetov bezga. Sestavine poparite, pijte po požirkih.
Takšnih in podobnih nasvetov smo v minulih letih z vašo pomočjo in sodelovanjem zbrali zares veliko in mnogi jih s pridom upoštevate in uporabljate. Mnogi so zbrani tudi v knjigi Kuharske bukve, zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, ki jo je izdala naša medijska hiša.
Simona Brglez in Milan Pogladič
lanu in Katrci želimo, da bi v prihodnje avto vžgal vedno, ko si bosta to želela! Že
to nedeljo vabljeni, da ob 20. uri v Katrco sedete skupaj z Wenerjem.
TUJA LESTVICA
1.	POKER FACE-LADY GAGA	(5)
2.	SOMETHING IN YOUR MOUTH -NICKELBACK	(3)
3.	SHINING LIGHT-ANNIE LENNOX	(1)
4.	THINKING OF YOU-KATY PERRY	(2)
5.	HALLELUJAH-ALEXANDRABURKE (3)
6.	TAKIN BACK MY LOVE -
ENRIQUE IGUESIAS FT. CIARA	(4)
7.	THE LOVING KIND-GIRLS ALOUD	(2)
8.	BEF0RETHEW0RST-THESCRIPT(5)
9.	TOUCH MY HAND-
DAVID ARCHULCTA	(1)
10.	RUN-If ONA LEWIS	(6)
Oddaja Zeleni val nas druži tudi na zdaj že tradicionalnih izletih, na katerih se ob koncu sezone, v mesecu juniju učimo prepoznavati zdravilna zelišča v naravi. Krog prijateljev Zelenega vala se iz leta v leto širi, zdaj tudi preko interneta in elektronske pošte, kar nas tudi veseli.
Zelenemu valu želimo za jubilej tudi v vašem imenu vse najboljše!
(5) (2) (1) (2)
(6)
(3) (6)
DOMAČA LESTVICA
1.	VOJNA IDEJ-SIDDHARTA
2.	SI OK?-JAN PLESTENJAK
3.	ZADNJI DAN-ALYA IN RUDI
4.	NAMESTOSRCA-TABU
5.	KAJ SKRIVAŠ-DIFAS0
6.	0NAJESAM0ZAMENE-BIG FOOT MAMA
7.	NAJINO NEBO-GLAM
8.	LOVE SYMPHONY-QUARTISIMO (1)
9.	ČEVELJAZA-
JACUZZY&SAUSAGES	(5)
10.	THISTIME-ELVIS JACKSON (3)
PREDL0GAZATUJ0 LESTVICO:
HAL0-BEY0NCE N0CAND0-SUGABABES
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
VSAJ ZA EN DAN - NEXYS I STILL CARRY ON-OMAR NABER
Brez tona ne gre!
Vrtiljak polk in valčkov se je zavrtel že 800-krat. Gonilna sila je seveda naš Tone Vrabl, a brez naših odličnih tehnikov ne gre. Koncert, ki je bil v okviru Avsenikovega abonmaja polk in valčkov minulo nedeljo v Štorah, so tokrat pomagali vrteti mojstri tehnike Bojan Lugarič (Slovenski zvoki), Branko Ogrizek, Mitja Tatarevič, Al-joša Bončina (z leve).
Foto: GrupA
Rok Marolt Titova ulica 78b, Radeče Marjetka Plajhner, Vransko 172c, Vransko
Nagrajenca dvigneta album, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008
CELJSKIH 5 plus
1.	ZA VSAK SLUČAJ-VESELE ŠTMERKE
2.	PRVI OTROK V NOVEM LETU -TRIO VIKUAAŠIČAIN GRMADA
3.	LJUBI,LJUBI-ISKRICE
4.	LEPA M0JCA-ČRNA MAČKA
5.	PREMLADA SEM ŠE - MLADI UPI
Razvajanje za valentinovo
Vsem, ki praznujete valentinovo, smo v uredništvu Radia Celje pripravili prav poseben dan. Skladbe za zaljubljene, presenečenja s šopki in boni za razvajanje kar doma oziroma na delovnem mestu, ter nagrade za tiste, ki boste z nami sodelovali na 14. februar. Predvsem pa vam želimo, da bi bilo za vas valentinovo vsak dan!
Zasnežilo Katrco, namesto nje Simona z Milanom
V nedeljo, 8. februarja, je našo Klavdijo Winder in njenega Izija presenetil sneg, zato je takrat pred mikrofon sedla Simona Brglez. V oddaji Katrca je gostila trio Pogladič oziroma Milana Pogladiča, ki je med drugim povedal, da je njihov trio še prav posebej znan po porokah. Oče Franc jih ima za sabo že okrog 400, Milan 300, sestra Mojca pa okrog 200. Milan je v oddaji zaupal veliko anekdot, ena pa se je zgodila kar pred našimi vrati. Milanu se je namreč spraznil akumulator in moral je poklicati Mojcinega moža, tistega, ki v rokah drži metlo v ansamblu Slovenski zvoki. Mi-
(2)
(6) (1) (4) (3)
PREDLOG ZA LESTVICO:
MATURANTSKI PLES - POLKA PUNCE
SLOVENSKIH 5 plus
1.	KJE SI BILA NATAŠA -
GREGA AVSENIKIN GREGORJI (5)
2.	TRI LETA SEM JO ČAKAL-
ANS. PETRA FINKA	(1)
3.	MLADOSTNE MUHE-ANS. ROKA ŽLINDRE	(4)
4.	ODVSEGADOBREGA-TONE ŽAGAR	(2)
5.	LJUBEZEN MATERE-
ANS. LOJZETA 0G0REVCA (3)
PREDLOG ZA LESTVICO:
40 LET-KRAJCARJI
Nagrajenca:
Ida Majerič, Ljubljanska 107, Celje Franci Kolarič, Gregorčičeva 45, Velenje
oddelku Radia Celje.
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsakponedeljekob22.15uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predlogez obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19,3000 Celje.
wwNMtedi.com
~ m
St. 12 -13. februar 2009
NOVI TEDNIK
<5—-iv^lL
Ml
V ljubezni se bo marca in aprila pokazalo, kaj morate spremeniti, da bo boljše. Lahko se vrne tudi kakšna oseba iz preteklost in boste v tem času dali epilog vsemu, kar se je med vama dogajalo. Nujni bodo kompromisi in morda tudi nižji kriteriji do partnerja. Junij in začetek julija bosta za vas zelo vroča meseca v ljubezni, žareli boste od energije in privlačne zunanjosti. Če imate resnega partnerja, boste srečni z njim in zaželeli si boste vez obogatiti z novimi, nenavadnimi prijemi. Če ste sami, je pozna jesen idealen čas za nova čustvena doživetja in začetek trajne zveze. To bo povzročil Saturn, saj bo deloval v Tehtnici prav v to smer. Septembra in oktobra vam bo naklonjena Venera v Devici pomagala vnesti več reda v razmerja, pazite le, da ne boste preveč kritični do sebe. Drugo polovico oktobra, ko vaš planet Venera vstopi v Tehtnico, vas lahko mika sedenje na dveh stolih. Če boste popustili željam, se lahko to maščuje že po 9. novembru. Če jo boste dobro odnesli, vas test zvestobe spet čaka' zadnje dni leta. skrivnosti skrbno čuvajte.


Od strasti in erotike boste kar žareli, saj je letos Marsovo leto, ki vlada vašemu znamenju. Mars slovi po moči, seksualnosti, erotičnosti. Že od 4. februarja ugotavljate, kako zelo je ljubezen pomembna. Lahko se na smrt in na novo zaljubite, izžarevali boste notranjo lepoto in seksualno energijo. Grela vas bo vse do začetka junija. Od 7. marca do 18. aprila se izogibajte ostrim debatam, saj se hitro lahko sprevržejo v velike prepire. Znano je, da uživate v besednih igrah, a so ta čas v ljubezni lahko zelo nevarne. V začetku novembra, ko bo Saturn prešel v Tehtnico, se bo marsikdo spogledoval z novo ljubeznijo. Zadnjo tretjino aprila in ves maj prehaja vaš vladar vaše znamenje, kar vas bo velikokrat razgrelo in povzročalo notranji nemir. Ker boste bolj čustveni kot sicer, velja dvojna previdnost! Hotel| boste nadoknaditi vse zamujeno in si bolj prizadevali za svoj cilj. To lahko uspeva odlično tudi po 17. oktobru, saj bo Mars v naklonjenem Levu, po katerem bo potoval vse do 8. junija 2010. Previdnost v zadnjih dnevih leta, da ne boste rinili z glavo skozi zid.
poiskati nove priložnosti, ko zaslutite, da zveza ne deluje v skladu s pričakovanji. Prvo tretjino leta se obeta obilo romantičnih in prijetnih doživetij, ki se jim boste morda skušali izogniti zaradi strahu pred obveznostjo, ki jo ljubezenski odnosi prinašajo. Samski boste imeli v prvi polovici leta več kratkotrajnih poznanstev ali avantur. Izogibali se boste resnosti v partnerstvu, ker boste čutili veliko potrebo po svobodi. Čudovita za ljubezen bosta julij in prvi del avgusta. Tudi tokrat bo komunikacija vaš najmočnejši adut, presegli boste sami sebe. Vezani boste trpeli predvsem zaradi občutka utesnjenosti in monotonosti. Če je partner pose-siven in nedojemljiv za vašo potrebo biti drugačen, ga lahko zamenjate brez odvečnih besed z nekom drugim. Saturn vas mora narediti modre do konca oktobra. Izogibajte se takšnim, ki vas želijo le izkoristiti. V zadnjem mesecu leta ste lahko čustveno hladni in zmedeni v mislih. Pomaga lahko vaša pristna in vesela plat narave.

rili za svoje interese v ljubezni. Že hladen februar prinaša tople žarke naklonjene Venere, a vas bo pri aktivnostih obremenjeval Mars. Okoliščine se še lahko obrnejo drugače, kot bi želeli. Od 7. marca, ko bo Venera spremenila smer, boste morali reševati stare zadeve v ljubezni. Previdno tudi drugo polovico maja. 6. avgusta nastopi mlaj v vašem znamenju in istočasno lunin mrk. Pazite, da se ne opeče-te! Konec avgusta vstopi Venera v vaše znamenje, kjer se zadržuje še prve tri tedne septembra. Kovali boste dolgoročne načrte in nadoknadili vse zamujeno. Veliko jih bo okusilo radosti starševstva in se odločilo za skupno življenje. Drugo polovico oktobra vas obišče . Mars, ki bo v vašem znamenju vse do 8. junija 2010! Če doslej še niste občutili, da ste v Marsovem letu, boste to gotovo sedaj. Decembra se boste veselili, a ne pozabite na partnerja. Marsikaj se lahko obrne na glavo tik pred koncem leta.
M
Vlöä
Rojenim v prvi dekadi bo krojil usodo s počasnim, a zanesljivim delovanjem Pluton. Samski in željni avantur boste imeli letos veliko priložnosti, da doživite kaj lepega. Okrepili si boste samozavest in jasno dojeli, kaj je tisto, kar želite. Izjemno' naklonjen vam je avgust. Bežni odnosi vas ne bodo dolgoročno zadovoljili, saj potrebujete nežnost, varnost in čisto ljubezen. Marca in aprila bo napetost večja kot ostale mesece, a se bo umaknila poleti, ko boste spet srečni in dobro razpoloženi. Za vse, ki ste v zvezi, a ne občutite povezanosti in ljubezni, velja, da se boste morali bolj temeljito posvetiti komunikaciji. Preživele bodo zveze, ki se bodo obnovile z velikimi čustvenimi naboji. Vmesne rešitve ne bo, kajti 7. julija bo lunin mrk in polna Luna, 22. pa sončev mrk in mlaj v vašem znamenju. Decembra lahko doživite nekaj noro lepih trenutkov, a vseeno previdno. Zadnji dan leta je polna Luna in lunin mrk v vašem znamenju! Če boste storili kakšno napako, bo še v letu 2010 potrebno veliko truda, da jo popravite.
<®6v
V ljubezni veljate za zabavne in očarljive. Znate
Začetek pomladi boste z veseljem pričakali. Jupiter, ki potuje po vam nasprotnem Vodnarju, prirtaša priložnosti. Prav po levje se boste bo-
Prisiljeni boste pogledati resnici v oči in se z veliko poguma zazreti v pomembna vprašanja, kaj čutite, kaj želite. Morali boste odvreči masko in povsem odkrito pokazati čustva in občutja. To obdobje se zaključuje z 31. oktobrom. Ne čakajte, šele čez sedem let bo priložnost za popravni izpit. Na prvo dekado bo vse leto vplival Pluton in njegov vpliv bo aktiviral počasno spreminjanje nezavednega. Težko boste razumeli, kaj vam hoče življenje sporočiti. Malce več previdnosti v maju, kajti skrbi in težave lahko slabo vplivajo na ljubezen. Skušajte delovati diplomatsko in na težave gledati s povsem novega zornega kota. Na začetku jeseni boste izredno družabni in polni nenavadnih domislic, kako osrečiti partnerja. Jesen boste uživali v polni meri, saj vas bo grela Venera, kraljica ljubezni. Vezi, ki ste jih stkali, se bodo jeseni obnovile in preoblikovale. Usoda bo mnogokrat posegla v življenje in včasih boste lahko le opazovali, kaj se dogaja. Konec leta boste živeli v načrtovanju prihodnosti. Preteklost vas je močno utrdila, zato boste vsemu kos.
Ihfrnica
Začetek leta je za vas glede ljubezni zelo živahen, tudi zabaven. Planeti bodo prinašali velike spremembe, na katere se boste odzivali pozitivno, celo igrivo ali norčavo. Že spomladi boste zelo prodorni in nihče vam ne
J®
Že konec leta, ko je vaš vladar Pluton zamenjal sedež in vstopil v Kozoroga, se je začela počasna transformacija razmišljanja. V prihodnje vas bodo v partnerstvu zanimale dolgoročne in stabilne razmere. Da bi dosegli, kar želite, vam lahko velikokrat pomaga usoda. Občasno vas bo vodila velika nestrpnost, željni boste hitrih rezultatov. Umirite duha in obrnite nemirne Marsove vibracije v pravo smer. Tretja dekada bo še občutila nemirne energije Urana, ki bo poskrbel, da boste vedno znova šokirali in presenečali. Konec zime več previdnosti vnesite v komunikacijo, kajti pojavi se lahko težava zaradi netaktnosti. Posledice so lahko velike, še zlasti, če boste s svojim ravnanjem prizadeli nežna čustva. Spomladi se lahko odločite za večjo spremembo, ki bi lahko imela velike posledice tudi na čustvenem področju. Tudi poleti se ne boste mogli pritoževati nad monotonijo. Samozavest bo na visoki ravni, uspehi, ki jih boste nizali v ljubezni, naravnost čudoviti. Spolnost bo pomembna, kar se bo odlično obrestovalo tudi na drugih področjih.

Pluton, ki je držal roko nad vašim ljubezenskim življenjem, je le izstopil iz vašega znamenja. Naredil vas je modrejše in uspešnejše. Kljub zimi boste polni ognjene energije, ki bo prehajala tudi na nasprotni spol. V ljubezni boste pripravljeni obrniti nov list in se v skladu z neukrotljivo naravo

bo mogel več očitati, da ne veste, kaj želite. Neodločnost bo zamenjala velika želja, da se v življenje vnesejo spremembe, na katere ste tako dolgo čakali. Zaradi tega boste že pred sredino leta uživali v toplih objemih in nežno načrtovali prihodnost. Če boste do polovice leta oklevali, s kom deliti intimno in čustveno življenje, boste končne odločitve sprejemali najkasneje oktobra. Kar naenkrat vam bo ljubezen tako nujno potrebna kot zrak, ki ga dihate. Drugi teden julija vas lepo greje Venera, drugo polovico julija pa bo harmoničen Mars. Konec oktobra lahko veliko razmerij pade v krizo, ki pa ne bo kratkotrajna. Primerno je, da se ustavite in pustite času čas. V začetku decembra se morate bati nepremišljenosti in drznih korakov. Samozavest bo sicer vaš adut, a nikar ne pretiravajte, če želite preživeti osrečujoče praznike.
prepuščati užitkom v polni meri. Spomladi boste sicer v komunikaciji občutili zastoje, pojavijo se lahko nesporazumi, zato bodite previdni. Do poletja boste igrivi in pripravljeni na nove podvige. Pazljivo, če vodite dvojne ali celo trojne igre. Intrige in spletke so lahko silno nevarne, to velja delno za marec in prvi del aprila! Poleti lahko naletite na ovire. Ne pustite se izzivati. Jeseni boste pripravljeni za dogovore, kompromise. Imeli boste občutek za partnerja, kar se bo obrestovalo v odnosu. Vzeli si boste več časa kot običajno za malenkosti, ki so pomemben del intimnega življenja. Zadnjo tretjino leta se boste zaradi harmonične energije dobro počutili. Še zlasti bo zanimiv december. Samozavest bo na visoki ravni, zato bo partner v vas iskal oporo.
M
ZOfOÖjr?
Vsi, ki ste se v preteklosti vrteli v začaranem krogu čustev in razuma, boste prvih pet mesecev skušali narediti vse, da najdete rešitev. Okoliščine vam velikokrat ne bodo ravno naklonjene, zato potrebujete tudi kanček sreče. V oporo vam bo misel, da je v ljubezni in vojni vse dovoljeno. Marsovo leto bo v vas prižgalo ogenj strasti in lahko zaradi ljubezni naredite tudi kakšno nenavadno potezo, ki vam je nihče ne bi pripisal. Vse lahko počnete, samo ne dvomite vase. Poleti bo prišla zelo do izraza vzdržljivost in prodornost. Ljubezen bo cvetela do sredine julija. Jesen bo polna raznolikosti, veliko se bo dogajalo v ljubezni, strasti in erotike tudi v tem obdobju ne bo manjkalo. Venera novembra prinaša pridih erotičnosti in skrivnostnosti. Pozimi se bo pokazalo, ali je vaše razmerje skladno z velikimi pričakovanji, ki jih imate, sicer se boste kar hitro umaknili in o zadevi temeljito razmislili. Zadnji teden leta vstopa Venera v vaše znamenje, kar vas bo zaščitilo pred manj prijaznimi objemi planetov. Previdno zadnji dan leta.
Leto ste začeli zelo intenzivno in nikakor ne boste pripravljeni sklepati kompromisov, kajti obiskal vas je veliki dobrotnik Jupiter. Kar 12 let ste čakali na pozitivne vibracije, ki jih prinaša. Čustva vas bodo vodila na vseh področjih, zato se boste mnogim zdeli malo čudaški in svojeglavi. Veliko pogovorov in ostrih debat boste aktivirali, zato boste odnose prečistili vseh negativnosti. V pomlad
boste vstopili povsem prenovljeni, obdani z novimi cilji in novo življenjsko filozofijo. Zaradi tega boste mnogi obrnili povsem nov list v knjigi ljubezni. Pomembno vam bo, da se bosta s partnerjem ujemala popolnoma na vseh življenjskih področjih. Poletje lahko prinese nekaj motenj v odnosih, lahko se boste počutili negotove, zbegane, razočarane. Pomembno bo, da se naučite ocenjevati partnerja in nadgrajevati ljubezensko razmerje. Včasih lahko postanete v razmerju tudi sebični in spravite v skrbi partnerja. Z več resnosti, odgovornosti in takt-nosti se boste pripravljeni soočati z drugačnimi vidiki partnerstva. Značilna egocentrična drža lahko postane senca preteklosti.
Mbi
Včasih bodo obremenitve zelo velike, morda boste hoteli pred pritiski zbeža-ti, a točno veste, da je to le kratkotrajna rešitev. Beža-nje v omamo in pozabo lahko prinese dodatne zaplete, zato to ni dober recept. Marec in prvi trije tedni aprila so vam naklonjeni. Imeli boste priložnost novega začetka ali pa spremeniti in prenoviti staro. Žareli boste od sreče, zelo romantični in čustveni boste. Partnerja boste kovali med zvezde. Prodorna energija in velik šarm, ki ga boste izžarevali, prinaša velike, izjemne rezultate. Oboževalcev ne bo manjkalo, previdno izbirajte. To je leto velikih odločitev, ki jih boste sprejemali. Čustva vas bodo obremenjevala, včasih tako, da ne boste vedeli, kje se vas drži glava. Strastni boste in spolnost bo pomembna. Poleti bo za vas glavno vodilo, da naklonjenost kažete odkrito. Ne boste imeli občutka, da kaj tvegate, nepotrpežljiva, muhasta narava bo včasih prišla na plan. Energija bo prinašala preizkušnje tudi v trdnih zvezah, zato potrpežljivo. Zadnji mesec leta boste uživali v norčijah, ljubezen in romantiko na prvo mesto.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 0901424 43
napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si
ASTROLOGINJA DOLORES 09043 61 0901428 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si
St. 12 -13. februar 2009
m
26
ZA AVTOMOBILISTE - MALI OGLASI
mm TEDNIK
Opel insignia
Insignia na slovenskem trgu
Na slovenski trg že vozi novi opel insignia. Tako zamenjujejo ostarelo vectro.
Insignia je oziroma bo na voljo v izvedbi s štirimi in petimi vrati, dolžina pa je vedno enaka (483 cm). Zanimivo je, da računajo na prodajo od 500 do 700 insignij, kar je po svoje pogumno, saj v zadnjih časih ob novih avtomobilih nihče ne pove točnega prodajnega načrta.
Pred slovenske kupce prihaja v kombinaciji s sedmi-
mi motorji, od tega so štirje bencinski in trije dizelski. V osnovni bencinski varianti se vrti 1,6-litrski agregat (85 k-W/115 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti), medtem ko ima najzmogljivejša bencinska varianta v nosu 2,8-litrski V6 turbo motor s 191 kW/260 KM pri 5.500 vrtljajih. Vsi dizelski agregati imajo gib-no prostornino 2,0 litra, pa seveda različno moč od najmanj 81 do največ 118 kW, pri posameznih si je mogo-
če omisliti tudi štirikolesni pogon.
V osnovni opremi, ki ji pravijo insignia, je šest zračnih varnostnih blazin oziroma zaves, stabilnostni ESC ..., pe-tvratna izvedba pa je za približno 200 evrov dražja od šti-rivratne. Znane so seveda tudi cene. Insignia v najcenejši bencinski izvedbi (1,6 eco-tec) je na voljo za 20.990 evrov, medtem ko je najcenejša dizelska varianta naprodaj za 23.390 evrov.
Cube tudi v Evropi
Nissan cube je za evropske oči precej nenavaden avtomobil, ki pa je bil doslej naprodaj zgolj na Japonskem in še na nekaterih drugih trgih.
Oglat in z ostrimi robovi nedvomno odstopa od običajne podobe; na trgu se je prvič pojavil leta 1998 in doslej so prodali kar milijon vozil. Nissan se je sedaj odločil, da bo avto na voljo tudi v ZDA in Evropi, in sicer od sredine leta 2009. Cube je dolg malenkost manj kot 4 metre, zanj je ob vsem drugem značilna t.i. plavajoča armaturna plošča, odpiranje vrat kot pri hladilniku ... Motorja bosta za začetek dva, in sicer 1,6-litrski bencinski (110 KM) ter 1,5-litrski dizel s 86 KM, oba se vrtita v nissanih oziroma renaultih. O ceni za sedaj še ni nič znanega.
A5 tudi kot kabriolet
Doslej je bil audi A5 na voljo le kot kupe, sedaj tovarna pripravlja tudi kabrioletsko izvedenko.
Vendar se pri Audiju niso odločili za zložljivo kovinsko streho, kar bi pomenilo, da ponujajo kupe/kabriolet, pač pa so ostali pri platneni klasiki. Za odpiranje oziroma zapiranje platnene strehe bo skrbela elektrika, ki bo to delo opravila v 15 oziroma 17 sekundah. A5 kabriolet bo ponujal prostor štirim potnikom, prtljažnik pa bo imel od najmanj 320 do največ 750 litrov volumna. Na voljo bo v kombinaciji s petimi motorji (trije dizelski in dva bencinska), menjalniki bodo trije.
A5 kabriolet bo naprodaj tudi v izvedenki S5, prodajati ga bodo začeli pred začetkom prihodnjega poletja.
Clarity gre v najem
Bolj ali manj je znano, da je Honda pred časom že začela v posebno obliko najema ponujati svojega cla-rityja, ki ga poganjajo go-rivne celice.
Avtomobil še ni v prosti prodaji, ker bi bilo njegovo vzdrževanje predrago. Sedaj so začeli vozilo v najem ponujati tudi doma, torej na Japonskem. Prvo vozilo je prevzelo japonsko ministrs-v tvo za okolje, kajti clarity je ekološko neoporečen. V treh letih naj bi na Japonskem in v ZDA tako oddali v najem približno 200 vozil.
slCit
celje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Lani ukradli manj avtomobilov
Lani je bilo po neuradnih podatkih v Sloveniji ukradenih 775 osebnih in tovornih vozil. Številka je za 17,6 odstotka nižja kot leto prej.
I Goberšek Milan ,.f. Šentjur šmar-ie T ŠtNTJUR03/746 11 00,ŠMflftJC03/8190240
KUKA IZBIRA PNEVMATIK PO UGODNIH ((NAH
A. MICH ELI IV ^

Največ je bilo ukradenih volkswagnov, in sicer 113 gol-fov in 47 passatov. Na drugem mestu so bili avtomobili tovarne Renault, saj je bilo ukradenih 128 vozil te francoske znamke. Seveda je bil v ospredju clio (58 vozil), me-gane je bil na drugem mestu (14), vse preostalo pa so bili drugi modeli te francoske avtomobilske tovarne. Zanimivo je, da je bil na tretjem mestu po številu ukradenih dokaj prestižni Audi; skupaj je bilo ukradenih 61 vozil te nemške tovarne, najpogosteje je izginil audi A4. Lani so ob tem ukradli fudi 29 BMW-jev ter 16 mercedesov.
!@wStednik
Obvestilo naročnikom Novega tednika!
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti-
4 maSe oglase v Novem tedniku do 16

besed rn cestitkona Rad.u Celje-
izkoristili izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
Neizkoriščene ugodnosti se ne
isi
prenesejo v naslednfe leto!
m,,...»..,,......^^^^^^^^^^m^ŠMMSmŠiš^ii^MM^^Mk
VOZILA
PRODAM
^Pjpjl^l NEPREMIČNINE
TEL. 03 5451-006
_041 368-625
www.pgp-nepremicnine.com
AlOJZ KENOA ».p.. Dobrova 23/. 3000 CELJf
tepj/si www.teps.si	Parcela ob gozdu za vikend-10 km iz Laškega, 2774 m ,16.000 €
Info: 041 653 378 Zdenka Jagodic	
Prizidki, garaže, nadstreški, steklenjaki, bazeni, škarpe. Kmetijsko-gozdarski objekti.
Načrtovanje, upravna dovoljenja, breiplačno pravno in geodetsko svetovanje.
clUS d.o.o., Celje 041 78 46 42
NA zreškem Pohorju, Planina, prodam parcelo, 1.558 m2 zemlje. Telefon 5716-456.	659
PRODAM
GOLF 1,416 v, letnik 1998, modre barve, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 596-475.	šss
KUPIM
KAKRŠNO koli osebno vozilo, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 361-304.	es
STROJI
KUPIM
mmmmzmm
VIKEND hišo ali kmetijo, v bližini Celja, do 25 km, plačilo z gotovino približno 70.000 EUR, možnost poplačila kredita ali lea-singa, plomba v ZK ni težava, lahko je razpisana dražba, kupim. Sem resen kupec. Telefon 031 400-673. 429
STANOVANJE
PRODAM
PRODAM
TRAKTOR Zetor 25-11, letnik 1973, s kabino, registriran, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 640437.	548
TRAKTOR Ursus 3512,47 km, letnik 1989, 880 delovnih ur, malo vozen, zelo ohranjen, prodam. Telefon 051 308-593.
Ž 23
MANJŠI mlin za žito (žrmlje), dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 041 854-551.	617
TRAKTOR Tomo Vinkovič, lepo ohranjen, iz prve roke, plugi, obračalni, freza za traktor Tomo Vinkovič in avtomobilsko prikolico, možen priklop na traktor, prodam. Telefon 5791-433,031 211-099.
608
POSEST

EN0S0BN0 stanovanje, 36 m2, na Otoku, prodamo. Telefon 031 305-442. 607 EN0S0BN0 stanovanje v Celju, na Zelenici, 1. nadstropje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 819-380. 609610 STANOVANJE, dvoinpolsobno. Milanskega v Celju, 2/4 nadstropje, 72 m2, z opremo ali brez, prodam za 95.000 EUR ali po dogovoru. Telefon 041 357-600. 623 EN0S0BN0 stanovanje, na Otoku, dobra lokacija, 36 m2, prodam. Telefon 041 305-628, po 17. uri.	667
LAŠKO. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 52 m2, opremljeno, 5. nadstropje. Telefon 041 264-478,031 634-619. p
GRADBENO parcelo, za asfaltno cesto v Hruševcu, prodam. Telefon 041 654-729.	584
KMETIJO, 5 ha zemlje, asfaltirana cesta 20 m do hišne številke, blizu glavne ceste Podčetrtek-Bistrica ob Sotli, na dvorišču vodnjak, prodam. Telefon (03) 5777-437.	579
V OKOLICI Celja, sončna lega, prodam hiša ali eno stanovanjsko enoto z vrtom. Telefon 041 200-657.	605
HIŠO, novogradnja, 3. gr. faza, z vso infrastrukturo, na zelo dobri lokaciji, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 269-693.	' 630
DRAMUE. Prodamo stanovanjsko hišo, na sončni legi, v mirnem naselju, 2 km od AC izvoza Dramlje. Telefon 041 589-439.
633
	
	äm
u i n
ik.i
GRADBENI MATERIAL
PRODAM
BRIKETE, čista bukev, pakirani v kartonski embalaži, za vse vrste peči in štedilnikov, prodam. Telefon 041 207-179.
488
DRVA, bukova, suha, prodam. Telefon 031 351-666.	545
PRODAM
SUHA DRVA,
cena 50,00 eur/m,
041634940
Franc Camloh s.p., Laško
BUKOVA metrska drva, samo resni, prodam. Telefon 031 696-951.	627
nfetfoBoMl M .
isola
M

VELUX»
SPL0SN0 KLEPARSTVO - KROVSTVO KRK
Zabukovica 162, Griže
GSM: 031 307 780
DRVA, suha, mešana, kratko žagana, od 25 do 40 EUR/m3, prodam. Telefon 031 575-514.
657
Drevesa: obrezovanje, nižanje, podiranje, tudi večjih, na težje dostopnih mestih (odvoz).
Telefon 031 786-975.
Janez Dolinar, s. p., Zabukovica 109, Griže, ž 17
AKUSTIKA
ODDAM
V HIŠI v okolici Laškega dam v najem večje stanovanje, možnost obdelave vrta. Telefon 041 554-295.	420 . STANOVANJE, 94 m2, obnovljeno, primemo za odvetniške pisarne, oddam. Telefon 041 971-824. 468 OPREMLJENO dvosobno stanovanje, v bližnji okolici Celja, oddam urejeni ženski ali paru. Telefon 031 264-604. 611
PRODAM
DIAT0NIČN0 harmoniko CFB Vrhovšek, 6. bas, 3 dodatni gumbi, vredno ogleda, prodam zaradi bolezni. Telefon 051 365-043.	624
PRODAM
KUHINJO, štedilnik, hladilnik, sedežno, za-mrzovalno omaro, pralni stroj, sušilni stroj, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481.	590591
RAZTEGLJIV trosed, v rjavi barvi, prodam zaradi pomanjkanja prostora. Cena po dogovoru. Telefon 031 640486. 645 ŠTEDILNIK lnox, na trda goriva, rabljen, za centralno gretje, levi, stranski, prostosto-ječ, nov grelec, prodam. Telefon 041 243-089.	670
PODARIM
'mmmmm^^mm;
DOBRO ohranjen štedilnik na drva, širina 70 cm, priklop za dimnik na levi in zgoraj, podarim. Telefon 542-1144.
604
ODDAM
GARAŽO v Laškem, v Poženelovi ulici, oddam. Telefon 031793-668. L 48
PRODAM
JARKICE, na začetku nesnosti, ameriške bele hajlajn in leghorn in rjave, cepljene proti vsem kužnim boleznim, tudi trikrat proti salmoneli, kar zagotavlja maksimalno varnost in uspeh, prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru, tudi enoletne rjave in črne kokoši za rejo ali zakol. Telefon (03) 700-1446. Sprejemamo naročila za enodnevne bele in piščance za dopitanje.
403
PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, domača hrana, ugodno prodamo. Možna dostava in zakol. Telefon 051 214-174. 508 ČISTOKRVNE nemške ovčarke, brez rodovnika, stare dva meseca, cepljene, razgli-stene, oba starša z rodovnikom, prodam. Telefon 041 966-252. 600 DVE telici simentalki, breji 7 in 9 mesecev, prodam. Telefon 041 902-220. 612 PONI žrebca, nizke rasti, miren in dober plemenjak, prodam. Telefon 041 264-132.	614
PRAŠIČE, mesna pasma, od IOO do 120 kg, 1,60 EUR/kilogram, prodam. Telefon 5414-151.	615
VISOKO breje plemenske telice ter kravo in teličke, približno 250 kg, po izbiri, ugodno prodam. Telefon 041 527-070,031 664293.	616
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam.
Telefon 5731-026.	619
MLADO pašno kravo, s teletom in visoko brejo telico, prodam. Telefon 031 408-157.	629
TELICI simentalki, težki 500 in 360 kg, prodam. Telefon 5728-352,031 732-869.	Ž25
m
St. 12 - 13. februar 2009
NOVI TEDNI*
181
- INFORMACIJE
27
[z|p|o]
ZPO Celje, Dečkova cesta 1, 3000 Celje
objavlja Javni razpis za oddajo poslovnega prostora Casablanca v najem.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletnih straneh ZPO Celie www.zpo.si. v rubriki »aktualno«.
TELIČKO simenlalko, staro 2 tedna, prodam. Telefon (03) 5794-100. eeo OVCO in kozo, brez rogov, ugodno prodam.
Telefon 041 957-620.	644
TELIČKO simenlalko, 120 kg, prodam. Telefon 031727-606.	647 PRAŠIČE, od 30 do 120 kg, prodam. Telefon 5798-167,031 682-285. en
KUPIM
BIKA, 400 do 600 kg, za nadaljnjo rejo, kupim. Telefon 041 522-720. 626
ZAMENJAM
ZAJCA, nemški lisec, zamenjam za »pripust«. Telefon 041511-304. 662
PRODAM
VINO, kakovostno, rdeče (frankinja, črnina) in belo (laški, renski rizling, sauvignon, mešano...) prodam po 1,4 EUR/liter. Telefon 041407-130.	405
VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Telefon 031 765-466.	540 LIMONA v loncu, s plodovi, želi novega lastnika proti primerni odškodnini. Telefon (03) 5733-317, popoldan." 542 KRMO v suhih in silažnih balah ugodno prodam. Telefon 040 808-428. 543 SILAZNE bale in sladko seno v rinfuzi ugodno prodam.Telefon051 371-597.Š47 . 0TAV0 v okroglih balah prodam. Prevorje, Lesično, telefon 031 235-236. 583 SEHO prodam. Cena po dogovoru.Telefon 031 414-509. 586 BALE, silazne in nekaj suhega sena, okolica Rimskih Toplic-Laškega, prodam. Telefon 031612-160. 634 TRI nakladalke suhega brežnega sena prodam. Telefon 5794-079. Š56
KUPIM
SENO kupim. Telefon 031 834-153. 613
OSTALO
PRODAM
SENO v kockah in dvobrazdni plug prodam.
Telefon 5716-462.	585
OTROŠKI voziček Pegperego in zložljivo otroško posteljico prodam. Telefon 041 231-920.	576
081ANCE za butare in opeko za vinoteko, večja količina, prodam. Telefon 5718-308,041 783-045.	. Ž22
BONE za 6-dnevno potovanje v Pariz, vredne 741 EUR, prodam za 300 EUR. Telefon (03) 5826-506, Hilda. 606 VOZIČEK Inglesin, otroški, odlično ohranjen in šivalni stroj, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 031 640-415. 620
Brezplačna posredovanja
za ženske do 46 let. Posredovalnica
03 57-26-319, 031 836-378
^eogol^Orešnil^^^rebol^
Zenitna posredovalnica
za vse osamljene 03 57-26-319, 031 505-495
^eojrald^Oresnjk^sjx^rebolc^
DVA VEČSTANOVANJSKA OBJEKTA
*
LIPA ŠTORE
\
— -«SP*ÄPfll
' LASTNA NEPREMIČNINA \ X.
CMCelje
CESTE MOSTOVI CEUE d.d.
Družba za nizke in visoke gradnje
SENO, otavoslamo, v kockah in okrogle bale, pšenico, traktor Imt 539, letnik 1991, krožne brane in plug, 12 col, prodam. Telefon 031 587-425.	632
HLADILNO skrinjo, dva kmečka voza in velri-no prodam. Telefon 041 369-538.Š53 GUMI voz, odlično ohranjen, 16 col, prodom.
Telefon 5726-367.	eei
ELEKTRIČNO kolo, hladilnik, vgradni štedilnik, 3 + 1, otroško posteljo, voziček, avtosedež, jajčko, TV, videorekorder, glasbeni stolp, usnjene in krznene jakne, DVD, slike, fotoaparate, fritezo, ope-kač itd., prodam. Telefon 051 424-303.
669
KOMPLETNO napravo za vrtenje odojka ali jagnjeta, z elektro motorjem, 12 voltov, za 50 EUR in dva starinska radia, prodam. Telefon (03) 5770-014. 642 MESO telice, kakovostno, krmljene z domačim senom, četrt ali polovica, po dogovoru tudi večji kosi, možna dostava, prodam. Telefon 031373-580. 676
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari in tovorno vozilo, kupim. Telefon 041 407-130.
V CENTRU Celja zaposlimo natakarico z izkušnjami ali dekle z veseljem do dela za šankom. Telefon 041 729-454. Natalija Urh, s. p., Ljubljanska cesta 14,3000 Celje.	326
GOSTIŠČE v Šentjurju zaposli natakarico z izkušnjami in veseljem do dela. Telefon 041 666-726. Marjan Bohorč, s. p., D. Kvedra 44, Šentjur.	522
IŠČEM prostor in osebo za prodaja vina na območju Celja z okolico. Telefon 041 885-266. p IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat.
INSTALACIJE CENE
Vodovodne inätalacife, centralna -»grijanja, vzdrževanje, renoviranje kopalnic
Iščete delo? Sprejemamo zanesljive, urejene in ambiciozne sodelavce na področju komerciale.
Izkušnje niso potrebne. Začetek takoj. Informacije od 8, do 14.30 ure.
Jakoma d.0.0, Mariborska c. 44,3000 Celje
Tel 03425-61-50.
GSM: 041 687-043
Tomi Cene s.p,. Ljubljanska c. 29.3000 Celje
405
DOBER, pošten, delaven, iskren 52-letni vdovec, s svojo hišo, malo zemlje, bi rad spoznal resno žensko, staro od 40 do 50 let, ki bi se imela namen preseliti k meni na moj dom na deželo, iz okolice Celja. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SREČA ZA OBA 658
ZAPOSLIMO simpatično dekle za strežbo v prijetnem lokalu v Celju. Nedelje in prazniki zaprto. Telefon 031 488-086. Društvo mladih Nova vas, Ulica mesta Grevenbroich 9,3000 Celje. 558
I avto škorjanec]
www.avto-skorjanec.si Telefon: 03 426 08 70
KIA MOTORS
IZDELAVA nizkoenergetskih masivnih lesenih hiš po naročilu. Miroslav Marguč, s. p., Kajuhova ulica 6, 3210 Slovenske Konjice, telefon 040 615-066. n
Gozdarske storitve tudi v zahtevnejših pogojih, odkup lesa na panju.
Prodaja vseh vrst drv. Tel.: 031666-707. |
Timbles d.o.o., Lahov Graben 5,3273 Jurklošter
C 1-1 RYS 1_ I
R
Jeep
DAIHATSU
Smo zastopnik za več znamk in trgovec z avtodeli za vse vrste vozil
ZAPOSLIMO:
1.	prodajalec avtodelov
2.	avtomehanik - skladiščnik Pogoj pod št. 2 - B, C, E-kategorija
Vabimo samostojne, kreativne osebe iz tehnično-komercialne stroke z izkušnjami.
Vloge poslati na naslov ali osebno do
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	593
Oddajte svoj karamboliran ali odslužen avto in izkoristite bonus pri nakupu rabljenega ali novega vozila 100-200 EUR.
Avtoodpad in zbirni center vozil Avto Škorjanec. Gaji 42, Celje, telefon: 426-08-86,031 67* -707
POTREBUJETE DENAR
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
j Žnider's d.o.o, Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
mmrnrn
POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, ljubUana
Celje: 031 508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
REALIZACIJA TAKOJ!!!
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenoh izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011,041 531-976. 658 JE za vami naporen in stresen dan? Bi vam godila masaža? Ponujamo vam klasično, terapevtsko, refleksno, energijsko in druge masaže, so globoko sprostitvene in zdravilne. Pokličite in se naročite po telefonu 031 664-027. Terapevtsko refleksni masažni studio, Pohorska 13 a, Celje; www.nano-energijska-masa-za.com.	n
ŠKORJANEC, PE Celje
Mariborska 115 www.avto-skorjanec.si
Glsf
Obrtna cesta 1, Celje
Tel.: 03/5415-199, fax: 03/490-1199
www.ac-glavan.si,info@ac-alavan.si
Zaposli dva delavca za delovno mesto:
PREVZEMNIK, MONTER
določen čas z možnostjo podaljšanja, poskusna doba 2 meseca Pogoji:
-	IV. st. mehatronik ali V./VI. st. tehnične usmeritve,
-	izpit B-kategorije,
-	obvladanje dela z računalnikom,
-	pasivno znanje nem. ali ang. jezika,
-	lahko pripravnik
Pisne ponudba na naš naslov ali e-mail pošljite do 23.2.2009.
UREJENA in vitka vdova, 58 let, iz Celja, želi prijatelja. Telefon 041 248-647, agencija Alan.	598
IŠČEM delo: lahko pomoč v kuhinji, čiščenje, likanje. Telefon 031 552-028. 582
r
SAM svoj mojster s profesionalnimi in specialnimi stroji iz izposojevalnice SAM v Celju (Hudinja), Ul. bratov Dobrotinškov 13, telefon (041) 629-644, (03) 5414-311.	n
KREDIT
Želite večjo kakovost vašega bivanja?
Stanovanjski kredit Probanke s fiksno obrestno mero do 20 let.
PRIVLAČNA, 38-letna vitka Celjanka, z dobro službo, želi prijatelja do 47 let. Telefon 041 248-647, agencija Alan.
598
POŠTENO in simpatično samsko dekle, 24 let, želi prijatelja do 31 let. Telefon 041 248-647, agencija Alan. 598 DIREKTOR, premožen, eleganten, 58 let, vdovec, želi prijateljico od 35 do 50 let. Lahko te tudi zaposlim. Telefon 041 248-647, agencija Alan. 598 40-letni, samski, 03 območje, zaposlen, s stanovanjem, urejen, želim spoznati samsko žensko, starosti nad 50 let. Bodi iz Celja oziroma 03 območja. Telefon 041 524-398.	eoi
HITRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1 J'W'1	letnik 2009 ^	.1
lFs prilogo TV-OKNO! ^^ 1 ^ j>1
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:	Datum rojstva:
Ulica:	
Nepreklicno naročam Novi tednik	podpis: _
za najmanj 6 mesecev	
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal	samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
GOTOVINSKA POSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL D0 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine
PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 03/425 70 OO PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/521 30 OO PE MARIBOR, Partizanska 3-5,
02/23410 OO PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000
BONAFIN, d.o.o.. Slovenska 27,1000 Ljubljana
IZREDNO UGODNA
GOTOVINSKA
POSOJILA!!!
ITAKOJŠNJE IZPLAČILO!
Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERfTE!
PE MARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 200 16 20. 040 633 332 PE CELJE. Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30. 040 633 334
I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.l Dunajska 22. 1000 Ljubljana	|
NUMERO UNO
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE,
do 50 % obr., obveznosti niso ovira.
Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom.
NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor
tel.: 02/252-48-26, 041/750-560

radiocelje
farlinralia rnm
www.radiocelje.com
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
4.	2.: Petra STRMŠEK iz Slovenskih Konjic - dečka, Brigita ČEPELNIK KNEZ iz Celja - dečka.
5.	2.: Aleksandra HRAS-TAR iz Celja - dečka, Petra BREGAR iz Velenja - dečka, Nežika KLEMŠE GRIL iz Velenja - dečka, Sandra ROŽ-MAN iz Celja - deklico.
6.	2.: Marjeta MULEJ LO-ZER iz Dramelj - dečka, Vanja KOS iz Celja - dečka, Tanja KRAJNC iz Laškega - deklico, Brigita PERČIČ iz Šentjurja - dečka.
7.2.: Janja BRENK iz Šentjurja - deklico, Dragica PRE-GLAV iz Žalca - deklico, Lara ŠEPETAVC iz Celja - dečka.
8.2.: Katja BIKOŠEK PEREC iz Dramelj - dečka, Aleksandra JAZBINŠEK iz Gorice pri Slivnici - dečka, Sonja JAZBINŠEK iz Sv. Štefana- dečka, Jerneja KLEMENČIČ iz Velenja - dečka.
Celje
Umrli so: Ivan ŠIRŠE iz Velenja, 85 let, Marija GO-RENJC iz Šaleka, 86 let, Marija ŽNIDER iz Brecljevega, 83 let, Julijana FRIDL iz Pod-grada, 92 let, Remzija KALIĆ iz Sanskega Mosta, 79 let, Edvard TAJNŠEK iz Celja, 55 let, Milan KOROŠEC iz Celja, 62 let, Rozalija HORVAT iz Celja, 78 let, Alojzij MLIN-ŠEK iz Zavrha nad Dobrno, 63 let, Elizabeta ZAGOZDA iz Celja, 82 let, David PINTER
Št. 12 - 13. februar 2009
TO
VSAK IMA 1.580 m2
STANOVANJSKIH POVRŠIN
(prevzem stanovanj in vselitev v oktobru 2009)
Cena stanovanj:
1.280 - 1.370 EUR/m2 + 8,5% DDV.
Informacije o prodaji:
Naslov: Lava 42, 3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E- poŠta: marketingiaicm-celje.si Internet: www.cm-celje.si
28
novi mm
»... Ostale so mi sanje, a kdo sem jaz? Otrok, ki se joče v temi Otrok, ki joče za svetlobo Brez besed, le jok je v meni...«
(.Alfred Lord Tennyson, Canto 54)
V SPOMIN
JUDITA FEKETIJA
15.2. 2004 -15.2.2009
Mladen, Sandra, Igor in oče Franjo
Kako boli in duša trpi, ko usihajo življenjske moči, to veš ti in tisti, ki smo bili ob tebi poslednje dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, ljube mame, stare mame in tašče
DANICE LOKOŠEK
iz Lahomnega pri Laškem (14.6.1944-26.1.2009)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, Pivovarni Laško, Zdravilišču Laško, domu Zdravilišča Laško, govornikoma za poslovilne besede, gospodu župniku in Komunali Laško. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi, ki jo bomo pogrešali
L 60
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe več med nami ni.
V SPOMIN
JURETU FIDLERJU
z Ljubečne (21.4.1947-4.2.2007)
4. februarja je minilo dve leti, kar si nas zapustil, ljubljeni mož, oči, dedi, sin, brat, svak in stric. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče.
Žalujoči: žena Rozika, sin Vili, hčerka Nataša z družino in ostalo sorodstvo
534
iz Verpet, 29 let, Frančišek KLAVŽAR iz Štor, 79 let, Zmagoslav HERMAN iz Celja, 74 let, Venčeslav KRAJ-ŠEK iz Celja, 57 let, Edvard ŠERGAN iz Celja, 75 let, Stanislav NAVODNIK iz Celja, 79 let, Ivan CENCELJ iz Celja, 96 let, Ivana ČRETNIK iz Celja, 89 let, Angela ŠTOR iz Celja, 86 let, Kari PUŠNIK iz Celja, 65 let, Ludovik OLENŠEK iz Zavrha nad Dobrno, 82 let, Terezija JOŠT iz Gradišča pri Vojniku, 97 let, Frančiška ZAZIJAL iz Brdc, 84 let, Franc CVIKL iz Zlateč, 88 let, Nada LIPOV-ŠEK iz Celja, 58 let, Janez STRELEC iz Celja, 85 let, Darinka KRUŠIČ iz Celja, 77 let, Milan JAMŠEK iz Celja, 85 let, Edvard VOGA iz Celja, 65 let, Ana BRENCE iz Celja, 85 let, Bogdana MARINC iz Celja, 89 let, Ruža CVETKO iz Celja, 83 let, Henrik SIMONIS iz Celja, 77 let, Angela SKALE iz Celja, 90 let, Ade-la TESTEN iz Celja, 94 let,
Ladislav PAJK iz Celja, 74 let, Frančiška TURNŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini, 82 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Zlata ŽIVIČNJAK iz Irja, 87 let, Marija SKALE iz Šmarja pri Jelšah, 81 let, Antonija RIŽNER iz Žahen-berca, 94 let, Cecilija RAJGL iz Kozjega, 77 let, Ivan LIPEJ iz Hrastja ob Bistrici, 62 let, Amalija KRUMPAK iz Tekačevega, 88 let, Marjan KRANJEC iz Grlič, 58 let, Marija KORES iz Rogatca, 63 let, Jožef KOCUAN iz Grlič, 74 let, Jožef IVANC iz Vren-ske Gorce, 87 let, Franc GROBELŠEK iz Male Pristave, 93 let, Zofija ŠUMAH iz Velenja, 74 let, Konrad JA-VERNIK iz Slovenske Bistrice, 72 let, Rafael ŠALAMON iz Sel, 67 let, Miroslav STA-RIČ iz Gorenje vasi pri Mokronogu, 43 let, Vincenc KLADNIK iz Košnice, 86 let, Ana SKELAC iz Celja, 92 let,
Dve leti že v grobu spiš, v srcih naših še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si z nami ti.
V SPOMIN
RADO MASTNAK
iz Javorja 16 (27.2.1960 -14.2.2007)
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in mu prižigate svečke.
Žalujoči: žena Slavica, sinova Miran in Damjan z družino ter brat Ivan z družino
Š50
m
Justina PLANKO iz Loke pri Planini, 59 let.
Velenje
Umrli so: Anton Jožef MAČEK iz Nove Cerkve, 78 let, Frančiška SUŠEČ iz Šoštanja, 82 let, Marija CALLIGARO iz Velenja, 83 let, Alojz ŽNI-
- Št. 12-13.
DAR iz Arclina, 74 let, Magdalena Marija ZALAR iz Velenja, 76, Ivan GAGULIR6 iz Mozirja, 55 let, Karolina HRIBAR iz Velenja, 84 let, Terezija BLATNIK iz Velenja, 88 let, Antonija BOBEK iz Šoštanja, 89 let.
februar 2009 -
Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Bolečine težke si prestal, a u srcih naših za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ičeta, tasta in starega očeta
ANDREJA OCVIRKA
s Ceste na grad 47
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala kolektivu Zlatarne Celje. Zahvaljujemo se tudi osebju oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo SBC ter patronažnim sestram ZDC, še posebej sestri Miri. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem Rogla za odpete pesmi in trobentaču za odigrano Ave Marijo.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: sin Srečko z ženo Vikico, sin Stanko, sin Zdenko ter vnuka Žiga in Andrejka z možem Miho
628
Kruta bolezen te je vzela in srce je dalo vse, kar je imelo. Prazen je dom in dvorišče, zaman te bodo iskale domače in sosedove oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, atija, očija, dedija, brata in strica
IVANA LEBARJA
iz Arje vasi (19.2.1940-28.1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvala pogrebni službi Ropotar, gospodu patru Viktorju, obema govornikoma, kvartetu za odpete pesmi, trobentaču za odigrano žalostinko, Društvu upokojencev Petrovče, Ribiškemu društvu Celje, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec in zdravstvenemu osebju ZD Žalec.
Žalujoči vsi njegovi
Ž 20
Za eno prosim Gospoda, to skušam doseči: da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja ... (Ps27,4)
ZAHVALA
Stvarnik je nenadoma poklical k sebi ženo, mamo in teto
DARINKO KRUŠIČ
z Zgornje Hudinje 40 b, Celje (5.10.1932-25.1.2009)
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, svete
maše ter izražena ustna in pisna sožalja. Zahvala kolektivoma Ingrad Gramat Celje in SIP Šempeter.
Iskrena hvala gospodu župniku Cirilu Slapšaku za pogrebni obred, sveto mašo in molitev na domu ter pevcem za odpete pesmi.
Žalujoči: mož Jože, sinova Bogdan in Darko ter sestra Erika z družino
532
101 IIIIII	INFORMACIJE	29
_	ZAHVALA
Zapustil nas je
« LADISLAV
ii^^l iz Celja, Ul. bratov Vošnjakov 5 (10.4.1935-29.1.2009)
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strica, dedija in pradedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga v ponedeljek, 2. februarja, v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti na celjskem mestnem pokopališču. Hvala gospodu prim. doc. dr. Goraz-du Vogi, dr. med., predstojniku Oddelka za intenzivno interno medicino SB Celje in celotnemu osebju, ki se je ves čas borilo za njegovo ozdravitev, ter osebni zdravnici gospe Nataliji Koren, dr. med., za dolgoletno zdravljenje. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen cerkveni obred in gospodu Gajšku za poslovilne besede.
Zahvala velja tudi osebju transfuzijskega centra SB Celje.
Žalujoči: žena Marica ter hčerki Janja in Zdenka z družinama
599
Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, sestre in tete
JUSTINE PLANKO
roj. Gračnar iz Lok pri Planini (25.9.1950-30.1.2009)
se iskreno zahvaljujem kolektivu Doma starejših občanov Šmarje pri Jelšah, kjer so zadnja leta skrbeli zanjo, pogrebnima službama Zagajšek in Žalujka, sosedi Toniki za slovo ob grobu, pevskemu zboru za odpete pesmi, trobentaču za odigrano melodijo v slovo in
duhovnikoma za lepo opravljen obred. Posebna zahvala vsem, ki ste zanjo molili, darovali sveče, cvetje in za sv. maše in mi v žalosti stali ob strani.
Žalujoči mož Ivan
672
Kje si, ljubi mož in oče,
kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
Tiho in mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustil dragi mož, oči, sin, brat in zet
BOŽO ALIF
iz Loke pri Žusmu (11.2.1966-30.1.2009)
Ob njegovem nepričakovanem slovesu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, podjetju Avto Celje, govornikoma, gasilcem in znancem, da ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k mnogo prezgodnjemu počitku. Hvala.
Žalujoči: žena Dragica, hčerka Maja, mama, ata, brat Janko z družino, tašča ter ostalo sorodstvo
_Š57
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Med nami mirno si zaspala, v naših srcih večno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in praprababice
VERONIKE SELIČ
iz Sedraža 12 nad Laškim (30.12.1918-1.2.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje in sveče ter izražena sožalja.
Hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
L 56
Te bolezen je objela, . še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni.
ZAHVALA,
Ob izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
IVANE GAJŠEK
iz Sel, Gorica pri Slivnici (18.8.1920-1.2.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala osebni zdravnici dr. Hildi Prebil in sestri Jožici za vso skrb in vestno zdravljenje njene bolezni. Iskrena hvala gospodu Marku Šramlu in gospodu Vinku Čonču za lepo opravljeno sveto mašo in pogreb, gospodu Petru za glasbeno popestritev svete maše, govorniku Alojzu Jevšniku za besede slovesa, pevcem Idila, trobentačema za odigrano melodijo in pogrebnemu zavodu Rudi Zagajšek, d. o. o.
V globoki žalosti: njeni otroci Erika, Drago, Zdravko, Cvetko in Srečko z družinami
Š52
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in boletina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega atija, moža, dedka, brata in strica
IGNACA VINDIŠA
iz Šempetra, Zg. Grušovlje 14 (14.1.1938-29.1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter izrazili ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem iz Šempetra za čutno odpete žalostinke, pevki za čudovito pesem Ave Marija, trobentaču, govornici Ivanki za besede slovesa in pogrebni službi Ropotar za opravljene pogrebne storitve. V času njegove bolezni nismo bili sami, zato bi se želeli za skrb in požrtvovalnost zahvaliti prizadevnemu dr. Vujasinoviću in medicinskim sestram bolnišnice Topolšica, ki so mu stale ob strani. Naša srca krvavijo, a v naših dušah bo ostal večen spomin na izjemnega človeka, moža, očeta...
Žalujoči: žena Vera, hčerka Karmen in Zvonka, vnukinja Nina ter hčerka Metka, ki bo zlatega atija neizmerno pogrešala
Z 24
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
ZAHVALA
K večnemu počitku je mnogo prezgodaj odšla ljubljena
MAJDA OBAJDIN
iz Tovarniške ulice 29 v Celju (2. Z 1950-27.1.2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu in z dobro mislijo v srcu pospremili na njeni zadnji poti, nam ustno in pisno izražali sožalje ter
darovali cvetje in sveče. Hvala sorodnikom, številnim prijateljem in sodelavcem Energetike Celje, Toplarne Celje, Rokometnemu klubu Trbovlje ter vsem, ki ste jo bodrili in vzpodbujali v času njene težke bolezni.
Žalujoči: Edi, sinova Sebastjan in Kristjan z Matejo, vnukinja Manica, mama in sestra Zdenka z družino
_664
Skozi vse življenje boriti si se znala,
a v tihem zimskem jutru si nam mirno in nenadoma zaspala.
Odšla si tja, kjer ni trpljenja ne skrbi,
spomin v srcu pa ostane in živi.
ZAHVALA
3. februarja 2009 nas je zapustila in odšla k večnemu počitku draga sestra in teta
ANIKA HUDEJ
iz Bovš 3
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Antonu Per-gerju in ministrantom za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem z Ljubečne in pogrebnemu zavodu Raj za opravljene pogrebne storitve.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni
602
Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vse življenje si garal, da vse za dom in družino si dal. Zdaj h grobu pristopite in za spomin svečko prižgite, pa večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, pradedija in strica
FRANCA CVIKLA
iz Zlateč 6 pri Novi Cerkvi (8.7.1921-28.1.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ustna sožalja ter darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k počitku. Zahvala podjetju Lanteks in mladincem iz Šriiartnega v Rožni dolini. Iskrena hvala tudi gospodu Alojzu Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi slovesa in gospe Katici Pešak za prebrane besede ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Majda s Karlijem, hčerka Cvetka, sin Miro z Lojzko, vnuk Sandi s Petro in pravnukinja Eva
__643
Št. 12 - 13. februar 2009
TO
30
II« TEDNIK
I	KINO	j
PLANET TUS	
Kinematografi si pridržujejo pravico do	
	spremembe programa.
	Bolt, animirana družinska komedija (sinhroni-
	ziran)
	12.30,15.00.17.10 (v petek samo ob 15.00)
	Boh 3D, animirana družinska komedija (sin-
	hroniziran)
	11.00,13.20.15.30,17.15,16.30,18.50 (v
	soboto ob 17.50)
	Čast in slava, triler
	19.00
	Deček v črtasti pižami, vojna drama
	14.30, 16.50, 21.45, 23.55
	Dvom, drama
	17.20
	Frost Nixon, drama
	13.40,18.40,23.40
	Krožna cesta, romantična drama
	11.10,16.10,21.10 (v petek samo 21.10)
	Podzemlje: Upor likanov
	21.00.-2J./5
	Povest o Despereauxu, animirana komedija
	11.05.15.05,17.05,19.05,21.05,23.05
	Reci da, komedija
	19.20, 21.35.23.50
	Rožnati panter 2, komedija
	12.50,15.20,19.40.21.40,23.45
	Toše: The hardest thing, biografski doku-
	mentarec
	11.40.13.50,15.40.17.30,19.25,21.20,
	23.10
	Vojna med nevestama, romantična komedi-
	ja 14.40 (vse dni razen petka), 19.30,21.30,
	23.30
	Zamenjan, dfama
	11.50 (razen petka), 16.40
	Ni vse zlato kar se sveti, romantična kome-
	dija
	14.2. ob 20.00 - Valentinova predstava
	LEGENDA:
	predstave so vsak dan
	oredstave so v soboto in nedelio
	predstave so v petek in soboto
	predstave so v petek
METROPOL	
	Mali Union
	PETEK in NEDEUA
17.30	Indiana Jones in kraljestvo kristalne lo-
	banje, avanturistični
20.00	Znotraj, grozljivka
	PONEDELJEK in TOREK
18.00	Zgodbe za lahko noč, družinska komedija
20.00	Znotraj, grozljivka
	SREDA
18.00	ljubezen v Barceloni, romantična drama/
	komedija
SLOVENSKE KONJICE	
	SOBOTA
19.00	Hišna zajčica, komedija
	NEDELJA
20.00	Kaj se je zgodilo, satirična komedija
P PRIREDITVE j
PETEK. 13.2.
18.00 Knjižnica Velenje_
Cool knjiga
bralno-debatni krožek za najstnike
18.00 Jakijeva hiša Nazarje_
Alojz Zavolovšek
odprtje pregledne razstave
19.00 Likovni salon Celje_
Za demokracijo je potrebna ljubezen
Media fokus z gostujotim umetnikom Markom Stamenkovičem
19.00 Galerija Velenje_
Lucijan Bratuš
odprtje pregledne razstave lesorezov, litografije in sitotiskov ob avtorjevi 60-letnici
19.00 Kulturni dom Slov. Konjice Sprehodi pod morjem
I. mednarodmfestivalpodvodnega videa in filma (Beograd po Beogradu)
19.19 Knjižnica Velenje_
Valentinov pesniški večer
na petek 13. bodo pesniki s Celjskega izzivali nesrečo
19.30 Kulturni center Laško Vonj po ljubezni
Valentinov koncert Romane Krajnčan z gostom Janezom Škofom
19.30 SLG Celje_
Diplomiranec
abonma Petek večerni in izven
20.00 Zdravilišče Laško__
Valentinov večer
ansambelVenusingostZomnPre-din
20.30 Center Nova Velenje_
Jure Ivanušič in Nordunk
večer Brelovih šansonov
22.00 MC Patriot Slov. Konjice Elvis Jackson
koncertob 10-letnici odprtja MC Patriot
SOBOTA, 14.2.
10.00 Galerija sodobne umetnosti
Celje	_
Fotografska delavnica
inscenirana fotografija z umetnico Majo Hodošček
10.00 Kulturni center Rog. Slatina Jajce
predstava Lutkovnega gledališča Maribor
17.00 SLG Celje_
Diplomiranec
abonma Sobota in izven
17.00 in 19.30 Kulturni dom Šmarje
pri Jelšah_
Prava dekleta
komični muzikal
18.00 Krstnikov dom Vinska Gora Ob vaškem perišču
srečanje ljudskih pevcev in godcev
19.30 POŠPrevorje_
V naročje rojeni
5. Anin večer - gostja dr. Zinka Zorko
21.00 Plesni forum Celje___
Valentinov koncert
Arsen, Gabi in Matija Dedič
21.00 Celjski mladinski center Valentin je za fore
nastop stand up komedijantk in komedijantov
NEDELJA, 15.2.
14.00 KD Šentvid pri Planini_
Čistilka Marija
rnonokornedijavizvedbiKDBlan-ca
15.00 Športna dvorana Zreče_
Dobrota opogumlja
dobrodelni koncert Karitas Zreče
15.00 Kulturni dom Mozirje_
Dan oddiha
komedija v izvedbi KD Lepa Njiva
22.00 MC Patriot Slov. Konjice Glasbeni večer
Jagodni žur in končen BiUys
RAZSTAVE
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Načrti okrožnih inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem v obdobju 1786-1849, do 31.
3.
Galerija erotike Račka: Drugi program, razstava Draga Tršarja, do 8. 3.
Krčma TamKoUčiri: razstava slik Tomaža Milača.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava Draga Medveda, slike iz cikla Arheo mysti-ca, do 28. 2.
Likovni salon Celje: Darila prejmemo in podarimo - razstava Milene Kosec in Anje Šmajdek, do 28. 2.
Galerija MIK: kiparska dela Eve Pantelič, do 19. 3.
Špesov dom Vojnik: Likovna dela Tonija Moharja, do 28. 2.
Galerija Plevnik - Kronkowska: EsoTarek, multimedijska razstava del libanonskega umetnika Tareka Josepha Chemalyja, do 4. 3.
Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: slike Izidorja Jalovca, do 15. 3.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem, Mavrični svet Schiitzove keramike, Kulturno- in umet-nostnozgodovinska zbirka, Svetišča ob reki, Svet bogov.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... - razstava o Primožu Trubarju; Zgodovinski razvoj pivovarstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico.
Fotografski atelje Josipa Pelikana:
stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber.
-&Ü«
" www.radiocelje.com
8
fg smoiL li
Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto. Aktualno:
-	možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL)
-	brezplačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCL, mobilna učilnica)
-	ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim
-	ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure
-	brezplačne inštrukcije matematike za osnovno- in srednješolce
-	igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka
-	brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let
-	možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi
Redno dogajanje:
Vsak petek med 19.30 in 21. uro v telovadnici III. OŠ Celje: Rekreativno igranje košarke Vsako sredo med 9. in 16. uro v prostorih KŠOC na Mariborski cesti 2: Prodaja študentskih bonov
O 8 O
M
6 3
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CEUE
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CEUE
Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3,3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedeljek-petek od 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure.
celjski mladinski
Od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure: Zimske počitnice v CMC, brezplačne ustvarjalne delavnice za osnovnošolce
Javni razpis Uresniči idejo; za sofinanciranje mladinskih projektov v vrednosti 4.200 evrov. Dodatne infor--macije na 490 87 40, v info pisarni ali na programski@mc-celje.si
Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.uri, vodi Grega Teršek;
KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro, vodi Dejan Gregi;
Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri.
Sobota med 10.30 in 12. uro v Knjižnici Šentjur: Orffove delavnice, vodi Matjaž Jager
Sobota med 10.30 in 12. uro v prostorih RA Kozjansko: Plesne delavnice, vodi Maja Ratej
Sobota med 10.00 in 12. uro v P2: Likovne delavnice, ustvarjanje iz odpadnih materialov, vodi Nika Jazbec
Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petki 15.00-17.00 in sobote 9.00-11.00
Redno:
Pilates: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, ponedeljki ob 17.30 uri, informacije na 031 812-533 (Maša).
Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Mal-gaja, sobote od 14.30 do 16.00, infor: macije na 040 419 286 (Bojan).-; Svetovanje otrOkom, mladostnikom in odraslim v stiski
Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov. Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190,
fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
TO
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari_ Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac,
Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Št. 12 - 13. februar 2009
NOVI TEDNIK
^A RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: dopoldanska smučarska vozovnica za smučišče Golte in bon za veliko klasično pico v Gostišču Hoch-kraut v Tremerjah
2.	nagrada: darilni bon za 20 evrov podjetja Kračun iz Loč
3.-5.	nagrada: vstopnica za 2 osebi za drsališče v mestnem parku ali bazen Golovec ZPO Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 19. februarja.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 6. februarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 10
Vodoravno: OKTET, KASNE, LN, OK, EDITA, PIKAČ, LADO, BOJA, LOJ, SPLIT, TREBUŠINA, PRIZOR, AMERIČAN, LENOST, BARIKADA, AKOV, ILI, JA, AN, VO, INČA, TEZNO, PIČA, KVADRATEK, VAC, SATAN, OSA, STARIČ,
REMEK, KN, LAN, EMA, COPAT, ITALI-NANKA, PEPI, KI, AGEN, UM, UNAC, ACETON, PLOŠČADA, RADAR, MARSALA.
Geslo: Voditelja oddaje As ti tud not padu.
Izid žrebanja
1. nagrado, dopoldanska smučarska vozovnica za smučišči Rogla - Krvavec, prejme Tomaž Jesenek, Kidričeva 19, 3000 Celje.
1		2		3		4		5		6		7		8		9		10		11	
12		13		14		15		16		17		18		19		20		21		22	
	23		24		25		26		27		28		29		30		31		32		
					33		34		35		36		37		38						
Ime in priimek: Naslov: _
HOROSKOP		
	I 1	
Ona: Prijatelji vas bodo podpirali pri odločitvi glede partnerja, kar vam bo vlilo dodaten pogum, ki vam bo v tej situaciji zagotovo koristil. Prvi korak bo sicer malo težji, a se bo kaj hitro vse uredilo.
On: Ne bo vam čisto jasno, kaj naj si mislite o prijetni neznanki, ki bo na velika vrata vstopila v vaše življenje. Najprej boste precej nezaupljivi, a boste hitro spoznali, da sta dobesedno ustvarjena drug za drugega.
Ona: Največji finančni izdatek ste zmogli, zato se vam ni treba več bati, da bi lahko spet zabredli v denarne težave. Pričakujete lahko dokaj miren vikend v krogu družine, kar vam bo vsekakor umirilo napete živce.
On: Finančne ovire vam bodo preprečile velik poslovni met. Samozavest in prodornost ne bosta dovolj, zato poiščite finančnega partnerja. Dobiček bo treba sicer deliti, vendar bolje nekaj kot pa nič.
Ona: Vse se bo začelo obračati na tisto stran, kot ste si lahko le želeli, kar vam bo v veliki meri dvignilo samozavest. To se bo poznalo zlasti v ljubezni, kjer ste resnično na pragu nečesa enkratnega.
On: Pannerka vam bo namenila nekaj več časa, kot je v njeni navadi, kar vas bo nadvse prijetno presenetilo. Izkoristite to nepričakovano situacijo in realizirajte načrte o vajini skupni prihodnosti.
HK'JHJPI'K
Ona: Naj vas govorice ne prizadenejo, ne jemljite jih preveč resno. A kjer je dim, je tudi ogenj, zato vam raziskava ne bo škodila. Partner vas bo sicer poskušal pomiriti, vendar je to prej slab kot pa dober znak.
On: Pustite zlobna obrekovanja in se posvetite pametnejšim stvarem, kot je na primer prijateljica, ki vas že dalj časa opazuje. Ljubezen bo prišla vse prehitro, četudi se boste na vse krip-Ije poskušali »upirati«.
DVOJČKA M M STRELEC &
2.	nagrado, darilni bon za 20 evrov podjetja Kračun iz Loč, prejme Drago Bračič, Luterje 12, 3232 Ponikva.
3.-5.	nagrado: darilni bon v vrednosti 8 evrov podjetja Brglez z Vranskega, prejmejo Tadej Škorjanc, Cvetke Jerin 10, 3220 Štore; Doroteja Krofi, Petrovče 171,3301 Petrovče in Andrea Švab, Cesta na Ljubečno 50,3000 Celje.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
Ona: Najbolje bo, da se z rahlo krizo skušate sprijazniti, saj ne morete kaj dosti storiti, pa tudi kriza bo slej ko prej minila. Do takrat pa se ne lotevajte ničesar tveganega, ampak bodite čimbolj zadržani.
On: Pred vami je izredno važna odločitev, ki bo v veliki meri odločala o prihodnosti na Iju-bezenskempodročju. Dobro premislite, šele nato pa storite to, kar se vam bo v danem trenutku zdelo najprimernejše.
Ona: Lahko bi malo bolj popazili na zdravje, saj se vam lahko zaradi bolezni izjalovi pre-nekateri načrt, ki bi ga sicer z lahkoto uresničili. Poslušajte nasvet starejše osebe - obrestovalo se vam bo.
On: Nikar ne poskušajte za vsako ceno vztrajati pri svojih načelih, kajti zelo lahko se zgodi, da se vam bo stvar izrodila. Poskusite s kakšnim prijetnim kompromisom, ki bo prinesel korist tako vam kot tudi ostalim.
LEV
Ona: Navaditi se boste morali drugače razmišljati. Ne iščite popolnosti, saj vam ne bo uspelo realizirati niti polovico tistega, kar bi radi. Na koncu pa se boste spraševali, kjezlom-ka ste ga polomili.
On: Dosegli ste vse, kar ste lahko, zato malo počivajte in nabirajte moä za nove podvige v bližnji prihodnosti. Pojdite na sprehod v naravo, skušajte pozabiti na vsakodnevne težave. Precej bolje se boste počutili!
DEVICA >*
Ona: S partnerjem se bosta sporazumela glede neke kočljive zadeve, kije povzročala kar precejšen razdor med vama. Zamere iz preteklosti bodo kar naenkrat pozabljene. In tako je tudi prav!
On: Prizadevanja preteklih dni se vam bodo začela počasi obrestovati, tako si boste tudi obnovili samozavest, ki je zadnje čase začela pešati. Toda kljub temu se bo treba za končni uspeh še precej potruditi.
Ona: Najprej se boste pošteno obotavljali, takoj zatem pa boste pokazali dobršno mero odločnosti. To vam bo konec koncev tudi prineslo uspeh pri prijatelju, ki vam je zadnje čase kar precej pri $rcu.
On: Življenje se vam obrača na boljše - prihajajo lepši časi. Potrebno je le malce več potrpežljivosti ter seveda dela, pa se bodo rezultati hitro prikazali. Partnerka vam bo priredila manjše presenečenje...
KOZOROG Q
Ona: Izkoristite dragoceno informacijo in bančni račun se vam bo močno odebelil. Saj veste, denarja ni nikoli preveč, še posebej ob vaših izdatkih, ki so včasih prav presenetljivo visoki!
On: Možno je, da boste imeli veliko neprijetnosti zaradi majhnega spodrsljaja, ki pa so ga žal prav vsi opazili. Nikar si tega ne jemljite preveč k srcu, saj bodo kaj hitro pozabili. In vse bo spet po starem.
VODNAR
Ona: Na delovnem mestu bo prišlo do sprememb, a se nikar ne bojte, saj boste iz vsega skupaj potegnili kar precej koristi. To je tudi prvi znak, da se bodo počasi začele končevati vaše kronične finančne težave.
On: Okoli vas vlada nepopisna zmeda in le še vprašanje časa je, kdaj vam bo vsega enostavno dovolj. Toda nikar se ne prenaglite, saj se vam lahko napačna poteza še kako maščuje. Poskusite raje s kakšno ukano ...
Ona: Ljubosumnost je poteza, ki si je ta hip ne smete privoščiti. Lahko pa poskusite s povračilnim udarcem! To vam lahko prinese samo prijetne stvari... V poslu se raje ne spuščajte v nič tveganega!
On: Dlje kot boste odlašali z odločitvijo, slabše bo. Je zelo enostavno, zato nikar ne napihujte stvari. Ne omahujte, temveč uresničite načrt, prinesel vam bo obilico koristi - mogoče celo več, kot mislite ...
St. 12 -13. februar 2009
m -
\\vmii\	hm.	1	
Kulturniki v gosteh pri županu in Ipavcih
Osrednja šentjurska kulturna prireditev se že po tradiciji zaključi z županovim sprejemom v Ipavčevi hiši. Povabljenci s kulturniškim renomejem so se zadržali ob prigrizku, če pa so proslavi primerno nadaljevali klepet v rimah, pa lahko zgolj ugibamo.
Foto: SHERPA
Gostitelj večera, župan Štefan Tisel, je bil tudi tokrat galantno brezhiben. Ob njem podžupan Jože Korže, s katerim sta od vseh treh trenutno aktualnih očitno še najbolj zazrta v isto smer.
Evroposlanko Ljudmilo Novak je po najbolj znameniti šentjurski hiši vodil drugi podžupan, iz vrst SD, Florjan Cveto Eijavec. Skrajno desna in leva politična izhodišča so bila ta večer vse prej kot omembe vredna. Za njima glavna predstavnika šolnikov, zakonca Gradišnik, ki vodita OŠ Franja Malgaja in njeno podružnico na Blagovni.
Da je bila triperesna deteljica popolna, seveda ni manjkal niti tretji podžupan, Jože Artnak. Z zgodbami s »prijaznega vrha« njenega otroštva ga je obdarila Marija Plemenitaš. Glede na to, da je sam podobno navezan na svoje Javorje, mu bo knjiga gotovo všeč. Vsebine posvetila nam žal nista zaupala.
Ni več naključje, da največji kulturniški polet prihaja prav z obronkov občine. Enemu najbolj aktivnih društev, Zarji iz Šentvida pri Planini, predseduje Anka Luskar (levo). Včasih le vodilni sopran njihovega pevskega zbora, Martina Zapušek, pa postaja tudi vse bolj prepoznaven solo glas. Z njim si je prislužila tudi vidnejšo vlogo v operi Teharski plemiči.
Tople copatke bi imel
Jožeta Zupančiča so na razstavi Darila prejmemo in podarimo, ki je te dni na ogled v Likovnem salonu, najbolj »pretresli« topli copati Betula. Nič čudnega, nekdanjemu ravnatelju I. gimnazije v Celju bi v zasluženem pokoju gotovo prav prišli.
Foto: GrupA
Partiture za razvedrilo
Upravnica celjskega teatra Tina Kosi lepo krepi ekipo. Njena zadnja »pridobitev« je dolgoletni ravnatelj SNG Drame in režiser Janez Pipan. Že pred letom dni pa je za njenega pomočnika prišel Borut Smrekar, nekdanji ravnatelj SNG Opere in baleta iz Ljubljane (na sliki levo). O njem vedo »hišni viri« povedati, da si čas krajša na zelo zanimiv način. Med vožnjami na oddaljena gostovanja namreč prebira glasbene partiture.
Foto: SHERPA
Ognjena revija
V celjskem klubu Terazza so pripravili modno revijo različnih blagovnih znamk za mlade. Program je z ognjeno predstavo popestrila Gea Er-javc, ki je dokazala, da ne obvlada le manekenskega dela.
PLESKARSTVO FASADERSTVO
KUGLER
-t' Kosovelova 16 3000 CELJE
GSM 041 651 056 Tel 03 490 OZn
- m
Št. 12 -13. februar 2009