Govor g. Bož. Raiča v državnera zborn dno 19. marcija t. 1. (Dalje.) Zakaj ae ne dela tako z drugimi narodi ? Tudi ne najdem v članu XIX. državne osnovne postave za Slovence kake poaebne izjeme, pač pa od beaede do besede tako-le: Jednakopravnost vaeh v deželi navadnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenju je po državi priznana. Gospdd sedanji deželni glavar na Štajerskem je rekel v zadnji seaiji deželnega zbora. ,,Jednako8t se spodobi le jednako vrednemu." Kaj izvrstno! Lepa in zanimiva razlaga ta k jednakopravnosti, ki je državno zajamčana. Ko bi jednakovredni za nejednakovredne davke plačevali, novake dajali in vednosti gojili, bi izrek vendar imel kak pomen, kakor pa je sedaj, je tak izrek le napnh (poveličanje samega aebe), ki izvira sicer iz plemenitega stanu, a pojmovi pri tem so kalni. Jednaka bretnena, jednake pravice, a ne privilegiranih stanov, niti privilegiranili narodov v Avstriji. (Pohvala na desni.) Ni jih bogov za više posebej, a za nižje narode posebej. Na gimnazijah v Celji in Mariborij je večina učiteljev tujcev, med temi so bili in so še hujakači, kar nam najnovejše prigodbe na Celjaki viai gimnaziji dovolj pojasnjujejo. Kljnbu Slovencem je na Mariborski gimnaziji ravnatelj stalno nameščen, ki pri vzprejemu slovenskih učencev povdarja, da imajo tisti slovenski učenci, ki se dajo zapisati za Nemce, na teden dve ali tri nre manj šole. Ali ne gre tu prav za prav za iznarodovanje slovenske mladoati od atrani c. k. državnih uradnikov na račun davkoplačevalcev. Je tudi na tisti gimnaziji, kakor je bilo brati, umeaeen bii za profesorja žid (Strahovito! in veselost na levi), dasiravno vsled dne 19. marca 1496 aklenjene pogodbe po ceaarju Maksu I. na prošnjo štajerskih deželnih stanov v Schwabiacli-Werden, ne sme žid bivati na Stajerskem. Takrat jim je bil obrok dan do praznika treh kraljev leta 1497. (Veseloat na levi.) Diploma pravi (jo bere): ,,Dieselbe nnaer Juedeschaft allenthalben aua dem Lande Steier in ewig zeit genrlaubt und acliierst auszutreiben zugesagt.'* (Zidje se imajo povsod iz dežele Štajerske za večne čase odsloviti in dovoljujem, da se imajo v bodočnosti iztii*ati.) Štajerski deželni 8tanovi so inorali zato plačati 38.000 liber vinarjev. (Veloat na levi.) Kakor jaz to stvar razumem, tudi državna osnovna postava ni odpravila te pogodbe, ki že traja skoro štiristo let (Ironirni klici: Zelo prav!*in zaameh na levici.) Pogodbe se morajo razruaiti, a ne raeni nič, tebi nič vničiti. (Zaameh na levi.) Toliko potrpežljivosti in prizanealjivosti zahteva od naa miniaterstvo podnka. Nekaj nenavadnega je tudi to, da so na treh gimnazijah na Spodnjem Štajerskem umeačeni za ravnatelje — Iiistoriki z navadno kvalifikacijo, to podučevanja na gimnazijali gotovo ne pospešuje in tndi ne more pospesevati. Kje je tukaj vednoatna in pedagogična preaežnost (Veaelost na levi), ki se tirja v osnovanem črtežu leta 1849 od avstrijskih ravnateljev? Kje se iraa izobražiti naša prihodnja intelegenca, ako se nam ne privoši jedna gimnazija s slovenakim nčnim jezikom? Kje naj se bodoči uradniki, medicinarji, dubovniki, pisatelji i. dr. slovenakega jezika temeljito nauče, ako ni slovenakih gimnazij ? Doklcr ministerstvo gimnazij po obsegu slovenskega jezika ne stavi na naravno podlago, toliko casa je na stališcn nepostavnem in nam dela krivico v obliki naailjevanja. Mariborsko učiteljišce ima namen izobraževati in vzgojevati bodoče ljudake ueitelje in vzgojitelje za slovensko mladež na Spodnjem vStajerskem. Toraj bi se mogla kandidatom dati pripravna prilika, da se naučč potrebne spretnosti in pravilnosti v slovenskem jeziku za vse učne tvarine. Dosibmal se to ni moglo izgoditi, ker se prednaaajo vai predmeti, izvzemši alovenski jezik, v nemškem jeziku. Vladai zaatopaik je v štajerskem deželnem zboru zatrjeval, odgovarjajoč aa interpelacijo, stavljeno 7. decembra 1885, zastran učiteljišča v Mariboru, kar ae tiče Bovega miaiaterakega odloka, zaatraa alovenakega jezikovega podaka, da se veroaauk podučuje sloveaski, isto tako ae tadi dotičaa tvariaa obravuava v materaem jeziku gojencev pri praktičaih vajah. Kljabu temu, da je vladai avetovalec to rekel, mora ae pravica govoriti, da se v krščanskem aaaku podačuje na Mariborskem ačiteljišču v nemškem, a ne v slovenskem jeziku (Čujte ! čajte ! na deaai), ia da je ypeljano le aemško berilo, a ne aloveBako. Praktične vaje so v slovenskem jeziku, ker ae učenci vadijo podučevaaja v tem jeziku (vaje za podučevaaje na vadaici, združeai z uiiteljiščem so alovenake). C. kr. nameatflik za Stajerako je rekel v štajerskem deželaem zbora o priliki, ko je odgovarjal ua iaterpelacijo: ,,Uradaiki aa SpodBJem Štajerskemzaajo vai alovenaki." ,,Sloveaako političao draatvo" pa leta 18S4 tako-le razvrataje aradaike: 38 jih zna sloveaaki jezik astmeBO ia pismeno, 55 le aatmeao, Ja 89 je takih, ki ne zaajo Bič sloveflakega. (Čujte! na desai.) To naa uči, da vladni zaatopaiki odgovarjaje aa iaterpelacijo ne oatanejo vaelej pri resaici. Zastraa Mariborskega ačiteljiača je že 1. 1880 v državaem zbora bilo sklenjeno, naj ae alovenski jezik vpelje za učni jezik, kolikor to dopuščajo ačaa sredatva ia leta 1884 ia 1885 ae je priganjalo naj ae to izvrši, a vae zastoBJ. (Dalje prih.)