218. mm
I UMlBL t ML Z4 uplurill OH.
nn. leto.
„Slovenski Naroi- velja;
v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman:
tCio leto.......K 24—     celo leto.......K 22 —
pel leta........12—      poi leta
retrt leta o* mesec
6-— 2 -
čet* t leta na mesec
11 — 550 1 90
Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knatlove ulico     5 lL nadstropje levo), telefon St. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UpravnUtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. 4       to je administrativne stvari
- Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira.
Narodna liskama telefon št. 85.
„Slovenski Narod** velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                                         za Nemčijo: celo leto.......K 25 — ,    cci0 leto.......K 28 —
četrt leta ' ' " 650 ' za Ameriko in vse druge dežele: na mesec.......\   230 1    celo leto.......K 30-—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Deželni zbor KranjsKl.
IX. seja. Nadaljevanje.
L j u li 1 j a n a , k2o. septembra.
Začetek ob 4. uri 20 minut popoldne.
i*roti >Jex Axniann«.
Obe slovenski stranki sta vložili vsaka zase svoj nujni predlog v za-devi učnega jezika na javnih šolah na Kranjskem.
Po času vložitve prvi je predlog posl. J arca, Ivi predlaga, tla h:jj deželni odbor izdela načrt zakona o lo-nom jeziku na javnih ljudskih in meščanskih šolali na Kranjskem, Predlog1 naj se izroči šolskemu odseku, ki naj tekom 4S ur ustno poroča u stvari.
Predlog dr. Tavčarja in tovarišev zahteva, da naj deželni odbor iz d«'la načrt zakona o slovenščini kol izključnem učnem jeziku na vseh kranjskih ljudskih šolah izvzemši Kočevski okraj. Predlog: naj se iztoči šolskemu odseku.
Dež. ir I a v a r določi, da se oba predloga obravnavata skupno, čemur zbornica pritrdi.
Prvi utemeljuje svoj predlog posl. Jare, ki pred vsem povdarja, kako je zbornica mirno trpela, da ji je predsedoval namestnik deželnega glavarja - Nemec, dočim v koroškem in štajerskem deželnem zboru n;M;i-ue največji hrap zaradi vsake slovenske besede. Nemci nastopajo naj-hrutalnejše proti Slovencem.
I) r. Tr i 1 1 e r : niti enemu človeku se ni zato skrivil las!
Vladni sistem je bil vedno proti Slovencem, za to. da se na Kranjskem ustanavljajo šulferanjske šole v popolnoma slov. krajih. Na nemški <riimiaziji predava slovenski jezik mvnntelj Pucsko, namesto da bi se nastavil definitivni profesor, kvali-rieiran za pouk slovenščine, so imenovali suplenta-Nemea. Xa Nižjem Avstrijskem se je sprejela znana iex AMiiann in dr. Lueger je opravičeval tn pristavo, češ da se hoče steni izogniti narodnostnim bojem, ko bo de-
vtrtio nemška, t1«- vlada sankci-j"?jira to postavo, so Slovenci na Kranjskem gotovo upravičeni do ♦•n.ikega zakona. Če je Nižja Avstrijska samo nemška, je Kranjska samo "doveiiskn dežela. Slovenske manjšino na Kranjskem, n. pr. v Kočevju (l.V, Slovencev) nimajo slovenskih šol. Sulferajn lovi tudi proti legal no
povsod slovenske otroke. Slovenci zahtevajno za slovensko Kranjsko samoslovenski značaj.
Poslanec dr. Ivan Tavčar.
Naša stranka si je štela v dolžnost, da stavi predlog, skoro identičen s predlogom poslanca Jarca, ki je svoj predlog tako izborno in navdušeno zagovarjal. Naš predlog st; razlikuje od njegovega le toliko, da hočemo biti popolnoma pravični. Mi nočemo nobenega nemškega otroka, ne damo pa tudi nobenega slovenskega. CV bodeta oba predloga odkazana odseku, se bomo lahko zedinili.
Itemeljevati pa hočem naš pred-log še z druge strani. Ako je namreč na Spodnjem Avstrijskem nemška inteligenca začela trobiti v rog, da je deželni zbor kompeteiiteii za določevanje učnega jezika ljudskim šolam, potem je ravnotako kompeten ten v isti stvari tudi Kranjski deželni zbor. In če je kompeteiiteii, ne bi storil svoje dolžnosti, če ne bi sklenil sličnega zakona, kakor nižjeavst rij-ski. So pa tudi še druge razmere, ki so bile povod predloga takega zakonskega načrta. Povod nam je bil vladajoči sistem, ki je nam Slovencem skrajno sovražen. Največja slabost tega sistema je pač ta, da živi vlada vedno v misli, da je Kranjska nemška dežela, in to centralna v rada, kakor tudi nj'-u Zit>» »pnik \ naši deželi, ki zastopa centralno vlado tudi tukaj v tej zboruiei. ki kliče v našo deželo uradnike, ki ne znajo niti besedice slovenski. Prepričati hočemo to vlado, dči je Kranjska popolnoma slovenska dežela!  (Odobravanje!)
Res je, da obsojam vse demonstracije, obsojal bi tudi one ki so se zgodile pred letom v Ljubljani, ali kakor hitro je nemška soldateska doprinesla umor, potem tudi teh demonstracij ne more več obsojati noben pošteno misleči človek. In za ti umor nam vlada ni še dala nikakega zadoščenja, akoravno je to obljubila tovarišu dr. Susteršiču, prav nič se ni ukrenilo proti tistemu vojaštvu, ki je pred letom obhajalo svojo brezvestno    orgijo v  Ljubljani.    ( Takt*
je!-I
Zato smatram tudi to demonstracijo, s katero hočemo demonstrirati proti isti vladi, za popolnoma umestno in priporočani zbornici, da se izjavi za nujnost m oje trn predloga! (Živahno odobravanje!)
Predsednik otvori debato o nujnosti obeh prsdlogOV. K besedi s" oglasi
posl. dr. Karel Triller.
Ne delam si glede usode obeh uujniih predlogov nikakih obetov. Ostala bodeta, ko se sprejmeta le lepa demonstracija, kajti vzpričo da našnjih i«mner v Avstriiji pač ni pričakovati nič drugega. Vzlic temu pii smatram za nujno potrebo, da se razpravlja o tej stvari v deželnem zboru, zlasti že zato, ker posebne v zadnjih časih visoko do neba pljuskajo valovi nemškega fanatizma in se skušajo pritiskati oh steno še tak:) znatne slovanske manjšine.
Ne bom govoril o krivicah, ki se gode Cehom na Dunaju in Ni/je Avstrijskem sploh, opozoriti hočem le na dejstvo, da je kulturna vzajemnost med slovenskim in češkim narodom pač veliko večja, kakor pa si jo predstavlja vlada. Za zgled nemškega postopanja napram nam Slovencem so nam lahko naše sosedne dežele. Zu-ta podpišem rad vsako besedo, ki jo je v tem oziru izpregovoril predlagatelj poslanec Jarc. Nečem govoriti o razmerah v Gradcu, kjer slovenska delegacija tvori v deželnem zboi u zastopstvo dobre tretjine vsega deželnega prebivalstva, iti kjer bi bilo skoraj prišlo do revolucije, ko se je izpregovorila prva slovenska beseda. Na Koroškem bi nemški mob skoraj na cesti kamenjal vsakogar, ki hi se drznil i spregovorit i .-'ovensko hfiSCL-do. Opozarjam le na Gorico, k-jer se miš boj ne vrši proti Nem« eni. Vlada je odredila, da se premesti slovensko moško učiteljišče iz Kopra v Gorico, kjer je že dolga leta nameščeno slo vensko žensko učiteljišče. Italijanski šovinisti, ona peščica, ki jih je v Gorici, so hotel] dvigniti celo revolucijo radi te zadeve, in vsa nemška javnost je bila na tisi i strani, kjer je bila očitna krivica, — na italijanski strani! (Tako j«1!) To je očiten dokaz, da moramo upoštevati besede, da nam je treba vedno brusiti meč, ker se moramo braniti vedno na oba konca.
Znano je, kaka usoda čaka one slovenske dijake, ki obiskujejo avstrijske univerze. Poudarjam — a\-strijske, kajti dunajska in graška univerza niste nemški univerzi, temveč namenjeni vsem avstrijskim narodom, da dobivajo na njih višjo izobrazbo. Ali Uri tek dveh avstrijskih univerzah so slovenski dijaki le nadležni gostje, ki so prisiljeni igrati vlogo narodnih niučenikov. Ce to gledamo, nisem prijatelj reterzijske politike,     ali      treh*     je,     da re-
lnonstriramo proti takemu postopanju. Pokazati hočemo, da smo mi gospodarji v naši deželi, da stojimo vedno na braniku, kadar gre za usodo naših bratov. (Odobravanje!)
Razmerje narodnosti na Kranjskem je približno tako. kakor na Nižjem Avstrijskem. Pač pa je razlika ta, da so Cehi na Nižjem Avstrijskem v strogi defenzivi, dočim pri nas Nemci nastopajo z vso silo in agresivnostjo. Pogledati je edino le treba delovanje nemških šol v Ljubljani, na Jesenicah, Belipeči, Tržiču in kočevskem okraju, in to zadostuje.
Verjamem, da jrospodom veleposestnikom ta debata ni ravno simpatična, ali ako hočejo imeti mir, mi ga jim ponujamo, toda naj izjavijo, da obsojajo postopanje svojih rojakov proti slovanskim manjši na ni! (Živahno odobravanje!)
Do tu so klerikalni poslanci mirno poslušali govornika in mu mestoma tudi pritrjevali, seveda ker niso bili nikakor prizadeti. Kakor hitro pa je govornik obrnil ost svojega govora proti njim samim, je bil ogenj v strehi in bilo je hrupnih medklieev in ugovorov, da je bilo tupatam komaj čuti govornika.
D r. T r i 1 I e r je nadaljeval:
Osvetliti pa hočem še drugo stran te stvari, kar pa najbrž ne bo po godu večini. Vprašam: Kdo pa ie kriv teh razdrapanih nacijonalnih razmer v naši deželi? V prvi vrsti naša lokalna vlada, proti kateri člani večine niso prav nič zavihteli svojega meča. Lokalna vlada, ki je v svojem delokrogu veliko krivičnejša napram nam Slovencem, to pa zato, ker častita večina simpatizira s kulturnimi nazori barona Schvvarza. (Silen hrup pri klerikalcih. Naprednjak i odobravajo!) Večina, ki je sama popolnoma priznala, da se baron Sehwarz obeša na škrice kranjskih Nemcev! To so tragične posledice vaše nacijonalne mlačnosti. Razmere se ne bodo zboljšale, dokler se ne bodete — dr. Susteršič me ho razumel — sami izpreineni 1 i, dokler trpite, da je šef naše lokalne vlade človek, ki trpi med svojimi uradniki človeka, ki je raztrgal slovenski odlok c. kr. sodišča samo zato, da pokaže, da slovenščine noče slišati!
Klic: Kdo je to?
Dr. Triller: Svetnik La-sohan. Dokler trpite na čelu šolskega referata moža, ki je najodločnejši nasprotnik slovenskega šolstva, ne more biti naša vera   trdna napram vašim
trditvam! (Tako je! Hrupni ugovori pri klerikalcih.) Dokler trpite, da se pri naši lokalni vladi vzgajajo uradniki, ki se takorekoč že z maternim mlekom nasrkajo sovraštva do slovenstva, ne moremo verjeti vašim na-cijonalnim manifestacijam.
In tu je treba reformacije in ca-pite et in meni bris. Treba je predvsem odpraviti človeka, ki je s svojo nezmožnostjo zakrivil, da je tekla slovenska kri, ki je tudi sedaj ob obletnici onih žalostnih dogodkom razburjal ljudstvo s svojimi brezmi-selnimi prepovedmi.
Ko je deželni glavar utemeljeval svoj popolnoma upravičeni predlog, tedaj ste pač z vso silo udarjali po Bienerthovem sistemu, zakaj se niste lotili nositelja tega Bienertho-vega sistema tu med nami! Seveda si pač misli dr. Susteršič z Mefistom v Faustu: »Von Zeit zu Zeit seh' ich den Alten gern«. (Smeh. Odobravanje!)
Smo za skupno delo, ali prej ne, dokler ne dokažete, da niste v nobeni zvezi s tako vlado, kakoršna je naša, lokalna vlada, dokler ne botlete zastavili vseh svojih moči v to, da zasede mesto šefa naše deželne vlade sposobnejši človek, Slovenec! (Živahno odobravanje pri narodno-na-prednib poslancih.)
Posl. dr. Kger govori nato nemški.
K besedi se oglasi za njim posl. dr. Susteršič. Ni imel namena, da bi govoril, pa sta ga predgovornika prisilila, da govori. Očita iiarodno-na-predni stranki, da ne napada osrednje vlade, da pobija Bienerthov sistem edino le v Selnvarzu. (Dr. Triller: »Proti ministrom se borite vi na Dunaju!«) Dr. Eger je rekel, da je klerikalna stranka hraniteljica barona Sclnvarza, dasiravno tega ni nihče storil. Stališče dr. Egerja v zadevi suplenture Podrassekove na nemški gimnaziji se ne strinja z obstoječimi državnimi osnovnimi zakoni, ki določajo vsakemu državljanu enako pravico pod enakimi pogji. Enako kvalificirani prosilci imajo enako pravico do državnih služb. Gotovo pa imajo pri nas domačini predpravico, ker drugje itak le teško dobe službo. Izjavlja, da bo klerikalna stranka glasovala za oba predloga, ki gresta za tem, da se omeji narodni boj med nami, kakor se je v enakem slučaju izrazil dr. Gessniann.
LISTEK.
Ka jem se selil.
malje.)
In jaz tepec vseh tepcev sem sam pisal to neumnost, a moja gospodinja .!♦' bila zopet tako neumna, da se je vsedla na limanice, in sedaj mi odpoveduje stanovanje. moje udobno stanovanje!
In kaj hočete storiti sedaj?« jo N [»rasam.
Kaj bi storila! Hudo mi je se veda, ali saj veste, vdova sem, teško kaj prisluži. Vi gospod Vognlež. ste re> redno plačeval] stanarino, ali vidite, sedaj, ko bo razstava, se bo da-I" vloviti lepih kronic. Nikar ne bodite hudi, saj bodete lahko dobili dru-J-r<> stanovanje in pustite mesu ubogi v«lovi, da zaslužim nekaj za svoja Ktara leta, ko ne bom vež mogla!«
Kaj sem hotel ? Nisem se ji upiral več, hitro sem se odpravil od do-' «i in tekel po mestu za stanova-njem.Ali glej vraga! Kamor sem pri-M, povsod so se izgovarjali, da jim banovanja ni mogoče oddati, ker ga "ranijo za — tujce.
Bes jih plentaj, sem klel po tihem sam pri sebi, ko sem po dvanajst urnem brezuspešnem iskanju Komaj še lezel po stopnicah iz podstrešja petnadstropne hiše, in bil sem
take volje, da bi si bil najrajši sam sebi priložil par klofut, da sem napisal ono strahovito neumnost.
O vi bedaki, ki kaj verjamete časnikom in časnikarjem!
O ti sv. Pavel, ti patron žurna-I is to v, pomagaj mi!
Kar mi pade v glavo misel, ob kateri sem skoraj zaukal sredi cesto samega razkošnega veselja. Prišedši domov sem sedel k pisalni mizi, vzel iz predela papirja in začel pisati. Prihodnji večer pa je bilo čitati v »Jugoslovanskem dnevniku« sledeči podlistek.
Vseslovenska razstava.
Kes nekaj divnega je ta naša vseslovanska razstava. Kamor se li ozre oko, povsod nekaj lepega, nekaj velikega, imenitnega. Tu ruski oddelek, v katerem vidiš vse, kar bi sicer videl le tedaj, ako bi mesece in ■Mesce potoval od Petrograda pa do Vladi vostoka, od Belega pa do Črnega morja, tam ti napel kaže ponosni Ceh svoje bogastvo, drugje misliš, da stopaš po ulicah kraljevske Varšave, zraven pa takoj stopiš na bratska rusinska ali slovaška tla. Potem pa mi Jugoslovani. Vsi slovanski rodovi so se tu sešli, da pokažejo, kaj zmorejo. Ni čuda torej, da so prihitele v Ljubljano silne množice z vseh strani in vetrov sveta, da si tu ogledajo velikanski napredek slovenstva na polju narodnega gospodarstva.
Vsi hoteli, vse gostilne, prav do zadnje predmestne, kjer sicer ostajajo edino le ljudje najdvoinljivejših značajev, vse je polno do zadnjega prostorčka. Tujci si iščejo stanovanj pri zasebnih strankah, ki dobivajo zanje naravnost velikanske svote. Ona dvajset kron za eno noč je še najmanj, kar se zahteva. Tisoč kron za mesečno sobo je nekaj prav vsak-
• O povodu ji v Mehiki 1500 ljudi \ tonilo. Orkan, ki je konec avgusta divja! po Mehiki ob gulfškem obrežju med ustjem Rio Grande del Norte in Vera Crnz, je bil tak, da takega še nikdar ni bilo, kakor daleč sesa zgodovina tamk. krajev. Deževalo je v potokih tri dni neprestano in sicer na ozemlju zapadno od Mata-moras pa vse do Torreona, kar pomen ja razdaljo tristo milj. Na tisoče štiri jaških milj veliko zemljišče je pod vodo. Vse reke in potoki so ostavile svoja vodotočja in v kolikor je dosedaj znano je vtonilo najmanj 1500 ljudi, dočim jih je 20.000 ostalo brez domovja. Samo v okolici Montere v a se računa, da je vtonilo 1200 ljudi. Med te so vposteti naravno tudi oni, ki so vtonili v- imenovanem mestu in v vseh malih mestecih krog Montereva. Skoda, katero je napravil vihar je tolika, da se je sploh ne da pravilno ceniti.
danjega. In prav je tako, naj imajo meščan je svoj dobiček od tujcev. Ali kaj šele to! Razstava se je komaj otvorila, saj je Me   začetek, tujcev
Da vedno več, in že sedaj je vse polno.
Res imenitno je, kako si znajo nekateri ljudje pomagati. Tako so n. pr. vsi krakovski in trnovski ribiči opremili svoje ribiške čolne kot stanovanja ter zahtevajo in tudi dobe po deset kron za čoln od ene noči. Zeljarji so prišli na isto misel, kakor njihovi predniki za časa velikega potresa 1. 1895 — tako se namreč bere v starih kronikah in v državnem muzeju je celo sli ranjen list nekega časopisa, katerega ime .se pa ne ve, ki je celo priobčil sliko — svoje velike kadi so prenaredili v mesečne sobe ]k> 300 K za kad in mesec. Neki mesar v bizoviškem predmestju je izpraznil svinjak in ga oddaja po 10 K za en večer in za osebo.
Tako bi mogli navesti še celo vrsto takih izrednih slučajev, ali zadostuje naj že to. Med drugimi je oddala tudi gospa Trčkova v Študen-tovski ulici, svoji dve sobici, kjer je prej stanoval časnikar Vogalež. In ker je mislila, da sama lahko spi v kuhinji, je oddala tudi svojo sobo, v kateri je stanovala sama.
Takoj prve dni po otvoritvi razstave je vprašal po stanovanju neki Ceh, imeniten gospod.
»Petindvajset kron na dan bodete plačali«, mn je dejala.
»Ano, ano!« je rekel gospod in obljubil, da bo plačeval konec vsakega tedna.
Drugi je prišel neki Rus. Ogledal si je sobico, ki je bila nekoliko manjša, kakor prva. Gospa Trčkova je zahtevala dvajset kron na dan.
»Harašo!« je dejal Rus in vzel stanovanje.
Tretji je bil Srb, velik, močan človek, ki ni dosti ogledoval sobe, temveč samo zahteval, da je v pritličju. To je bilo kakor nalašč, kajti gospa Trčkova je imela na razpolago edino le še svojo sobo, ki je bila v pritličju.
»Dobro«, je rekel mož, plačal za tri dni devetdeset kron in odšel.
Isti dan dopoldne se je ustavil pred Trčkovkino hišo prevozniški voz. Voznik je vprašal gospo Trčko-vo, ki je prihitela na prag, ali ne stanuje tu neki gospod Svinjarič iz Srbije. Ko mu je gospa pritrdila, so začeli skladati zaboj za zabojem. Stvari so bile težke, kajti po štirje so komaj prenesli en zaboj v sobo. Pozneje je prišel gospod Svinjarič sam in se takoj zaklenil v svojo sobo. Gospa Trčkova je slišala, da je začel odpirati zaboje. Čuti je bilo potem ropot železja, udarce s kladivom itd., zažvenketalo je okno in pokazala se je velika cev, in ko je gospod Svinjarič proti večeru odprl vrata, je gospa Trčkova v svoje veliko začudenje videla, da je zrastel v njeni sobi velikanski stroj.
»Razbiti morao sam proaor«, je rekel. »Ništa zato, platim«, in dal ji je dve kroni.
Dr. Triller : Dokler je baron
Schwarz v deželi, ne bo miru!
V nadaljnem obžaluje, da se je ob priliki te debate   pokazal razpor
med obema slovenskima strankama, češ, da tako izgubi demonstracija proti osrednji vladi na svojem vplivu. Pravi, da bi bilo lepše, če ne bi bili podali take slike   naših razmer.
Dr. Triller: Vi nam očitate Hieuertha, mi vam pa očitamo Sch\varza! Zakaj ga ne primete, ko je tu navzoč.
Dr. Šusteršič se zopet previdno izogne deželnega zbora in barona Sclnvarza in začne zopet o državnem zboru in ministru Bilinskem.
D r. Triller: Tu smo v deželnem zboru, tu imamo deželno vlado, ne pa osrednje!
Ko poseže nato dr. Šusteršič po zastareli kosti, ki jo vedno glodajo klerikalci, ko jim zmanjka besedi, po pogodbi z veleposestniki, mu zadoni krepak odgovor: »Zakaj pa se v trgovinski  zbornici vezete z Nemci!!«
Dr. Šusteršič je to očitanje seveda — »preslišal«! Xato opravičuje Sclnvarza. češ da ga ni poslal Bienerth v deželo, temveč Oantseh. In posito, da bi šel Seh\varz v po-koj l
D r. T r i 1 1 e r : Govorimo odkrito! Kaj pa Bienertliovo pismo* Kaj pa obljuba .'
D r. T a v č a r : Dr. Šusteršič se dela nevednega!
Dr. Š u s t e r š i č nadaljuje, da bi bilo še slabšo, ko bi šel Soh\vnrz v pokoj, kajti Bienerth bi poslal na njegovo mesto gotovo moža popolnoma po svojem sistemu. (D r. Triller: »Zofizem!«) Schvvarz pa zato ne gre. češ, ker narodno-napredua stranka vedno zahteva njegovo odstranitev, kakor svoj čas klerikalci niso mogli cele dve leti odstraniti Heina. ker so vedno vpili: proč ž njim. Sicer pa da bi bil Hein lahko ostal še dalj časa v Ljubljani, češ, da je bil najboljši agitator za klerikalce. (Dr. Triller: »Torej le hitro proč s Sclnvnrzom. ki ji' najboljši agitator za nas! Storite z Bilinskhu isto!«) »Mi nismo z Bilinskhu oženjeni (D r. T ,• i 1 1 e r : ; Kako pa! Morganatično!«)
Končno izvleče dr. Šusteršič na dan še »krvavo in an še t o«. Bilo ga je pač nekoliko sram. kar ga sicer ni prav rado, ko mu je d r. Ta v čar za klical: »dr. Šusteršič. to pač ni za vas. To je kvečjemu za Štefeta. ne na za vas!« Napadal je tudi župana Hribarja, kar pač še prav posebej označuje govornikovo dostojnost: Napad na ii. navzočega!
Posl. J a re je izvajal proti dr. Egerju, da profesor J. Jaucker na II. drž. gimnaziji ni kvalificiran za p>-uk v nemščini, pa ipak poučuje in ravno tako ravnatelj Puczko ne za pouk slovenščine.
Posl. d r. Ta v ča r zavrača dr. Egerjevo trditev, češ da je prej zagovarjal ministra Bilinskega. Dr. Eger izkrivlja dogodek, kar mu ne služi posebno v čast. Storili smo le to, da se nismo pridružili osebnemu napadu, drugega nismo storili ničesar. Dr. Šusteršiču ne bom odgovarjal, za to se bo našla že še prilika, (zelo resno) odgovarjal mu ne bom tudi na to, ko je napadel moža, kateremu je danes umrl sin!
Deželni glava r zaključi debato, a podeli še preko poslovnika besedo dr. Šusteršiču, ki izjavi: »Obžalujem, da nisem vedel prej, da je umrl sin gospo«!u županu. Grem še dalje in izrekam v imenu S. Ij. S. so-žalje prizadeti rodbini!«
Nujnost in meritum predlogov se sprejmeta nato s slovenskimi gla-sovi. Predloga se izročita šolskemu odeku.
Električna centrala.
Posl. dr. Lampe utemeljuje nato svoj nujni predlog,   ki se glasi
doslovno:
»Deželni odbor se pooblasti, da zgradi deželno električno centralo na Gorenjskem in v ta namen nakupi potrebne vodne sile. Predlog naj se izroči odseku za deželna podjetja, ki naj poroča zbornici tekom treh d ni..v
Utemeljeval je predlog s teio, da bo naprava v veliko korist obrti, ki se bo gotovo zelo razvila. Stvar je tembolj nujna, ker namerava država v svoje svrhe porabiti vodne moči in tako odvzeti direktne koristi ljudstvu. Za električni tok se je oglasilo že jako veliko odjemalcev, posebno v večjih industrijalnih krajih v industrija Ine namene, pa tudi za razsvetljavo, da se bo stvar gotovo reati-rala.
Posl. Pire bi bil za predlog, če ne hi se glasil tako kategorično, da naj se naprava takoj zgradi in vodne sile takoj kupijo. Vendar je treba študirati celo vprašanje s tehnična strani in posebno natančno glede rentabilitete. Poslanci narodno-na-predne stranki' hi gotovo glasovah za predlog, če bi bili prepričani, da se stvar oživotvori na res reelni podlagi. Danes pa še nihče ne ve, kako je s stvarjo. Treba ho šele dohiti koncesijo, kar bo trpelo gotove par mesecev, treba je še natančnih Stadij. Zbornica naj pooblasti deželni odbor, da stvar natančno prouči in poroča zbornici v prihodnjem zasedanju.
Posl. Lenarčiču je pretilog simpatičen, vendar pa ni zato, da bi se zadeva rešila take hitro. Iz predlaga -teljevega poročila je čutiti neke bojazen, da ne bi država pograbila te vodne sile. Dr. Lampe ima torej v mislih že neko določeno vodno silo. Na drugi strani pa je treba šele dobiti koncesijo. O se izrečemo za to podjetje, bo treba šteti milijone, sate je treba velike previdnosti. In podatki o stvari so tako malenkostni! Odsek pa naj poroča zbornici že tekom treh dni! Da votiramo tako veliko svoto, je vendar treba tehtnega preudarka. Predlagateljeva stranka pa naj ne napravi iz zadeve politiku m. Stvar je popolnoma gospodarskega značajci, in treba je, da se reši vprašanje mirno in stvarno. Vedeti j** treba pred vsem, koliko stvar vendar stane, sedaj pa ve zbornica o celi stvari toliko soditi, kakor slepec o barvah. V treh dneh ni mogoče proučiti cele zadeve, zato naj se zbornica ne prenagli.
Medtem je prevzel predsedstvo baron L i e c h t e n b e r jr.
Ko je Še dr. Lampe očital predgovornikoma, da hočeta stvar zavleči in zatrjeval, tla zadevo proučujejo že dalj časa strokovnjaki, natančnejšega pa da ne more povedati, češ. ker j*4 zadeva popolnoma trgovskega značaja, je bil predlog sprejet s klerikalnimi glasovi. Zvišanje tari lov na južni železnici.
Posl. Povše je nato stvarno utemeljeval nujnost svojega predloga glede zvišanja tarifov na južni železnici. Južna železnica namero va zvišati svoje tarife za celih ~(( nad nanovo zvišane tarife državnih železnic, ki stopijo v veljavo šele z novim letom. Dežela hI vsled tega /višanja veliko trpela, zato predlaga, da naj deželni zbor sklene odločen protest proti temu /višanju in ponove vlado, da ne pritrdi temu zvišanju. Protest naj se brzojavnim potom prijavi osrednji vladi.
Nujnost in predlog sta bila brez debate sprejeta soglasno.
Interpelacije.
Posl. dr. Pega n in tovariši \\\-
terpelirajo deželno vlado zaradi po-
stopanja političnih   oblasti napram županstvom v zadevi plesne licence. Jnterpelantje se pritožujejo, da okrajna glavarstva dovoljujejo preko žu panstev plesne licence.
Tajna seja.
Dež. glavar proglasi nato, da se vrši tajna seja, in pozove poslušalstvo, da se umakne z galerij. Tajna seja, ki je bila precej burna, je potrajala četrt ure.
Seje odsekov. Peticije.
Ko se v.opet otvori .javna seja, naznani predsednik, da se vrši seja finančnega in spravnega odseka danes oh 11. dopoldne, upravnega oh % dopoldne, šolskega ob 10. dopoldne, verifikacijskega pa ob \\. popoldne. Odsek za izprenieinbo poslovnika se je konstituiral in izvolil za predsednika posl. dr. Kreka, za podpredsednika pa posl. V i š u i k n r j a. Sejo ima v ponedeljek, 27. t. m. ob popoldne.
Vsa sila peticij, večinoma za podpore, redne in izredne, se izroči odsekom, največ finančnemu.
Ko je dež. glavar še priporočal odsekom, naj marljivo delujejo, je zaključil sejo ob 7. uri zvečer.
Prihodnja seja v torek, 28. t. m , ob 10. dopoldne.
Državni zbor.
Dunaj, 2:». septembra. Ako češki deželni zbor ne bo mogel zborovati, potem skliče vlada državni zbor že na dan 4. oktobra, da navadi konce vsem deželnim zborom. Ako pa bi dež. zbor češki mirno delal, potem se snide državni zbor šele nekako l!U. oktobra. Zborovanje državnega /.boni bo trajalo tja do Božiča, seveda le, če ne bo obst rukcije, kajti zaradi krize na Ogrskem ni misliti na sklicanje delegacij.
Češke stranke in vladne spravne predloge.
Praga, 2i> septembra. Parlamentarni komisiji čeških agrarcev m mladočeške stranke sta imeli posvetovanje, na kateiem sta se zedinili na skupno taktično postopanje. Tudi sta se zedinili, odkloniti vladne spravne predloge, ker niso primerna podlaga za rešitev narodnostnih nasprotij na Češkem.
Ogrska kriza.
1» u d i m p r š 1 a. "23. septembra. Popolna negotovost in nejasnost, kaj se zgoo^ In kako se reši kriza, je rodila najrnznovrstnejše govorice. Med drugim se čuje. d:i cesar ne bo sprejel demisije sedanjega ministrstva, nego bo zahteval, da mora to ministrstvo izpolniti v paktu s krono prevzeto dolžnost in izpeljati volilno reformo. Zoper to grme vsi listi, tako Kossu-thove kakor ustavne stranke.
Zarota v Novem 'Pazarju.
S a r a j e v o . 2o. septembra. Turška oblastva so prišla na sled veliki zaroti in zaprla kakih 30 oseh, med njimi več duhovnikov in učiteljev. Mnogo osumljencev je pobegnilo. Turška oblast va pravijo, da so zarotniki hoteli v novopazarskem sandžaku napraviti revolucijo, tla dosežejo združenje s Crno goro.
Italijanska mornarica.
B i m . 23. septembra. Finančni in mornarični minister sta sklenila z veliko bančno skupino Pinancijalno pogodbo, vsled katere bo mogoče zgraditi v 40 mesecih vse nove ladje, kar jib je sklenil piirluiiiciit napraviti. V 4n mesecih bo torej italijanska armada triki at tako močna kakor bo avstrijska šele v 10 letih.
Dopisi.
Iz Črnomlja. Kaplanče Mirko je zbolel na umu; — zlet metliškega in črnomaljskega »Sokola« v Semič mu ne da spati. — Mogoče pa je vendar, da mu je samo pogled na kako brhko »Sokolico« vnel srce in pozval v spomin oni lepi in vendar nesrečni večer 5. septembra, ko se je toliko l*ebal, a je moral resignirati na uspeh t! Torej kako je Mirko? Vse kako si prenaglo zacvilil in hevskaš same zavisti in srda po »Slovencue! Vidil si disciplino v naših vrstah, videl izvežbanost v telovadbi, videl in moral si videti vseskozi korektnost in največjo dostojnost! Pa zavist, to je črv, ki gloje — in ti hočeš biti božji namestnik? Gneva in jeze poln vprašuješ katekizemsko; posa-bil pa si pri št. 1. na primeren Motto: »Der grosste Schuft i m gan-zen Land; das ist umi bleibt der De-nuiiziant«! Tretješolca denuncirati: Kako nizko, kako podlo! Kdo pa je telovadil pri Sv. Jožefu l No, o tem molčimo! In kako nesramno se glasi: Kaj ne zabran ju jejo šolske postave novomeške gimnazije dijakom vsako udeležbo pri takih društvih, kakršno je sokolsko? Po dr. Marhikovem receptu bi se glasil odgovor nekako take*: pri takih, kakršno je sokolsko ne, pri takih, kot je izobraževalno in ču-karska seveda po vseh postavah! Nadalje vprašuje Mirko, kateri izničil županov je pooblastil dacarja, da pozdravlja v imenu semiškega prebivalstva »Sokola«?! Če ga je po-
oblastil kdo — ne vem! Na vsak način je vprašanje a?1o naivno! Najbolje bi bilo severni, ko bi iskal da-car pooblastila pri dekanu! In ker tega ni storil, zato grozite požarni hrambi in ji predbacivale podpore! Torej za obstoj požarne hrambe se vam zdi neobhodno potrebno, da je klerikalna. Naprednjak ne more biti torej član in ne sme gasiti v uniformi doma svojega bližnjega —! Kmalu boste snovali samo klerikalne požarne hrambe in gasili samo klerikalna domovja, vi Kristusovi nevredni namestniki! Razumete se samo na vabila, drugače vam se zmeša štrena . . . Strankarstvo vam je prvo — cilj polna bisaga in narodnost nosite na ustih. »Sokol« vam j«4 malookusen in obrabljen. vi uzuio-viči. ki ste nam vkradli kroj: — — dokaz okusa! obrabljeni seve še niste — ker ste mladi    in   v dresuri.
in
sv. Duha! Pa
Mirko, soli . . . soli punčke iz glave!
Iz Semiča. Prostovoljna požarna hramba v Semiču je izvolila dne 2(>. avgusta t. 1. častnim članom svojega tajnika g. Matijo Bartela. nad-učitelja v Semiču, ki sodeluje neumorno pri tem društvu ves čas, odkar je ustanovljeno. Dne 19. t. m. je društvo priredilo veselico povodom desetletnice. Veselico je otvoril tajnik požarne hrambe s tem. da je pozdravil zbrane, razložil dosedanje delovanje semiške požarne hrambe in jo spodbujal, da naj vstraja in premaguje tudi v prihodnje vse zapreke, ki bi ji utegnile pretiti, ter naj deluje neustrašeno v svojo čast in bliž-nemu v korist. Za tem sta sledili igri »Rdeči nosovi« in »Zdaj sem. zdaj pa tja«, ki sta ju vprizorili domači fantje pod vodstvom pri ljubljenega podnačelnika požarne hrambe g. Ivana Zupana v splošno pohvalo udeležencev. Naša požarna hramba se je ljudstvu zelo priljubila, pa tudi domači fantje, ki so v tem društvu zadnji čas, so postali vzor marsikaterim v drugih društvih. Dokaz temu. da vse ljudstvo zelo rado prihaja k veselicam, ki jih društvo prireja. Splošno se mora reči, da deluje
S strahom je opazila gospa Trč-kova. da je gospod Svinjarič tebi nič meni nič razmetni po njenem lepem divanu, na katerega se je vsedala le ob največjih praznikih in na smrtni dan svojega pokojnega moža. cel kup orodja in iz posode za mazilo je celo kapljalo olje na divan.
»Moj Bog, moj Bog«, je tarnala gospa Trčkova, »moj lepi divan, ves ho pomazan, iznova ga bom morala dati preobleči.«
Ništa zato«, ji je odgovoril sro-spod Svinjarič. »platim!« In odšel jo.
Pod noč je pripeljal postrežček za pana Huslaža čuden zaboj in ga odložil v njegovi sobi. Sploh je bil gospod Huslaž malo doma, posebno podnevi. Prišel je po navadi proti jutru domov.
Drugo jutro se je šele čudila gospa Trčkova. Komaj je bilo pet ura, že je nekdo zvonil. In ko je pogledala skozi okno, je videla pred vrati nekega možakarja, ki je imel na vrvi otvezeno debelo prase.
»I kaj pa vendar hočete?« je vprašala.
»Ali ne stanuje tu neki gospod Svinjarič iz Srbijn? Pripeljal sem mu naročenega prasca.«
»Moj Bog, moj Bog, kaj bo pa delal ž njim?«
Med tem je že začel iz cevi, ki je molela iz Svin jariće ve sobe, puhati dim in začul se je ropot kolesja na stroju. Gospod Svinjarič je sam pri-
šel odpirat in je lastnoročno pograbil okroglo živalieo za ušesa in repek ter jo potegnil v so1k>. Čuti je bilo potem le še težek padec, nekoliko je zakrulilo, in poten ni bilo čuti drugega, kakor ropot kolesja. Ccz dobri dve uri, bilo je komaj sedem, že potrka gosmid Svinjarič na kuhinjska vrata. Ko mu gospa Trčkova odpre, ponudi ji na krožniku par lepo pečenib klobasic.
»Hvo gospod jo, moj fabrikat. U dva sata svinja živa i kobasice gotove! Izvolite!«
Gospa Trčkova ni vedela, kaj bi počela. Gledala je širokoplečega moža v belem, okrvavljenem predpasniku in klohasici na krožniku, a mislila je le na svojo lepo sobico, na svoj lepi divan. Končno je le vzela klobasici, ju postavila na štedilnik in potem šla za gospodom Svin jarićem v njegovo sobo.
Skoraj bi bila omedlela, ko je zagledala sredi sobe velikansko mlako krvi, na divanu pa kožo, kakor jo je gospod Svinjarič odri s svinje.
Gospod Svinjarič se ni brigal za njen strah, temveč ji je veselo pripovedoval, da je ta stroj njegov lastni izum in da bo odslej dan za dnevom vsaki dve uri podel al po enega prasca v pečene klobasice, za katere se bodo .gotovo kar trgali v razstavi.
Med tem je nekdo že prignal drugega prašiča. Gospod Svinjarič je pograbivši za nož si zatrjeval gospe
Trčkovi, da predi uvozu pečenih svinjskih klobas v tuje države pač gotovo ne bo nikakega ugovora, ali gospa Trčkova ga ni več poslušala, temveč si zatisnila ušesa z obema rokama, da ne bi slišala prašičjega cvi-lenja in stekla v kuhinjo.
Tako so ]k)tein vsaki dve uri pripeljali prašiča in odpeljali pečene klobase v razstavo. Soba je že vsa plavala v krvi, kri je že skoraj tekla na lunini k, nekaj strašnega za gospo Trčkovo, ki se še piščanca ni upala zaklati sama, temveč je za to krvoločno delo vedno naprosila sosedovo kuharico.
Tretji dan je ostal pan Huslaž doma in iz njegove sobe se je začulo čudno bobnenje, sedaj močnejše, sedaj lahnejše, ki je pa končno postalo tako silno, da se je kar tresel stron.
Vsa prestrašena hiti gospa Trčkova v prvo nadstropje, potrka, in ko se nihče ne oglasi, odpre vrata. Gospod Huslaž je stal lesketajočih se oči pred mizo in igral na velikanski bas. Na vprašanje, kaj vendar počne, pravi, da igra svojo najnovejšo kompozicijo, solo za bas, ki jo bo izvajal na slavnostnem koncertu. Ko je gospa Trčkova izrekla ponižno željo, naj bi igral morda nekoliko bolj pot i homa, ji je odgovoril," da je to njegova stvar, da je v svoji sobi, da je plačal, da sploh nikogar nič ne briga, kaj tu počne. In ko gospa Trčkova le še govori, prisloni gospod
Huslaž bas k mizi, prime gospo Trčkovo za rame, jo obrne in lepo porine skozi vrata.
Zmajevaje z glavo je stopala gospa Trčkova po stopnicah in vzdih-nila:
»Gospod Vogalež je res plačeval samo šestintrideset kron na mesec, a bil je tako miren, tako reden, tako ljubezniv človek. Oh, da sem mu morala odpovedati stanovanje!« -.«
— Dalje ni mogla, ker je zopet nov prašič zacvilil v Svinjarieevi sobi. Zatisnila si je ušesa in stekla v kuhinjo.
Isti dan dopoldne se je preselil v svojo sobo tudi gospod Bonibinski, Rus. Prinesel je sam seboj precej velik kovčeg in takoj zaklenil za seboj. Ko je zvečer odhajal, je poklica! gospo Trčkovo, ji i>okazal neko čudno škatljo na mizi, pokinial i glavo in rekel edino le:
»Dinamit! ■■< — Nato je odšel.
Prestrašena, da se je kar tresla, je gospa Trčkova zaklenila vrata in sklenila, da se niti ne pokaže več v bližini te sobe, kaj da bi jo šele odpirala.
Kolikokrat se je potem še tisti dan bridko, bridko pokesala, da je odpovedala gospodu Vogaležu, tega nam ni niti mogoče povedati.
V Svinjarieevi sobi je ropotalo in cvililo, v Huslaževi bobnelo, brenčalo in grmelo, v Rusovi pa bombe!! Joj in prejoj!
to društvo sedaj jako vrlo in upam0 da bo prišlo do onega viška, do kate rega mora priti vsako koristno dn, štvo, ako hoče s polnim delovati 7^ blagor našega naroda.
Iz Semiča. »Slovenec« je print sel dne 17. t. m. štev. 212, dopis j, Semiča, to je iz semiškega farovža. \ tem dopisu opisuje poset Sokolov j2 Črnomlja in Metlike. No to hi ne oj. lo nič hudega, saj ima Sokol to nalo go, da obiskuje rad svoje sosede i u tem vzbuja med ljudstvom narodu« zavest. Napadal pa je v svojem g& voru s svojo znano odkritosrčnost j«, in resnicoljubnostjo podpisanega i.j mu žuga pogin in to samo radi teg^ ker sem se drznil pozdraviti d<;j, Sokole in Sokoliće kot podnaceluifc semške požarne hrambe; seveda sem to storil po povelju svojega načelni, ka. — Ko bi bil gospod dopisna kdaj pri požarni hrambi, bi moral vedeti, da mora biti podnačeinik svojeinu načelniku ravno tako pokoren koi mora biti on pokoren svojemu stro. gemu šefu. Glede mojega pozdrava pa odgovarjam dopisniku to-le: zdravil sem došle v imenu požari: hrambe, pristavil pa sem tudi to. (|;, jih pozdravlja požarna hramba, koje člani so iz semškega prebivalstva in štirje izmed njih občinski odbornik semške občine. Da sem bil pa opravičen pozdraviti to društvo, je dokaz dopis županstva v Semiču z dnem \'l septembra 1909 št. I0i:i, ki se gl>.S »Slavnemu načelništvu prostovoljnega gasilnega društva v Semiču. (. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju je z dopisom z dne 9. septembra 19011 št. IG.141 tu sem naznanilo, da hi imelo društvo Sokol iz Črnomlja in Metlike dne 12. septembra 1909 oh 3. uri popoldne svojo javno telovadi*) v Semiču, županstvu se vidi umestni!, da se došla društva pri prihode sprejmejo, in pozdravijo, za kar vabi slavno načelništvo, da glede teca sprejema vse potrebno ukrene.
Županstvo Semič, 12. sept. 1901) .1 a k o b P 1 u t. Pečat: Občina Semič - Gemeindeai *.
Dopisnu sam priznava, da pripada semiška občina k S. L. S., h kateri pripada odločno tudi g. župan z vso svojo dušo. ki je pa tudi blagajnik semiške požarne hrambe že 7 let torej se je nadejati, da se Visoki ne/, odbor v Ljubljani gotovo ne bo oziral na »Slovencev< dopis, iz katere >iji sama ljubezen do bljižnega, ampak .ostane tukajšnji požarni hrambi vedno tako naklonjen kot je bil ilo sedaj. To je ves moj odgovor v srn Nin poziva in deuuncijanstva v zgoraj navedenem dopisu, ki je po vsej v e-bini na resnični podlagi, kar labK dokažem s hranjenim dopisom seii'-škega županstvu. Sicer sem vam na na razpolago za nadaljne napadanje in preganjanje ter bilježim z odličnim spoštovanjem.
Ivan Zupan, uradnik c. kr. užitniiie.
Iz Hrastnika. (Malo odgovora na notico »Narodnega dnevnika« (hit1 11. septembra t. I.) Ne vemo, čem« meša trboveljski g. malkoiitent v v.»«> zadevo osebo prejšnjega g. župana, češ, da je bil pod njim uradni jezik nemški in se je šele pod novim županom u raduje slovensko. Gospod malkoiitent pa memla niti ne sluti, da je vdaril s tem ne prejšnjega, ampak sedanjega g. župana po zobeh, kajti vedeti bi moral, da nima župan sam odločevati o uradnem jeziku, ampak ves odbor, in da bi prejšnji župan ne mogel u radovati slovensko, če ni sklenil tega odbor, v katerem je sedel tudi sedanji župan. (Pred Rošem je bila občina namreč pod nemškuta'-jem Logarjem — stricem h rast niskoga Lojzeka — in takrat se je urado-valo vse nemško.) Zakaj ni kateri odbornikov takrat predlagal slovenskega dopisovanja z uradi ! Sicer se je pa — kakor nam znano — dopisoval 1 prav mnogo slovensko, morda tako kot sedaj. Ni šc» namreč mesec dni, ko smo videli na neki listini, nam 1 njeni slovenskima strankama docela nemško potrdilo od trbov. občine s podpisom hrastniškega policaja, (Ce vprašamo, kako pride policaj R. do tega, da podpisuje v imenu občine, se nas bo pa zopet zmerjalo z imperti-iientno naivnostjo itd.) Sploh pa. ee smo prav poučeni, je bil sedanji občinski zastop moralno prisiljen pričeti s samoslovenskim uradovanjcni. kajti po vsej občini se je nabralo »a stotine podpisov za to, med katerimi je bil seveda tudi prejšnji župan. Tudi v Trbovljah je nek mož (ne občinski odbornik), takrat podpisal dotično polo, par dni pozneje je pribite! k nabiratel ju ter svoje ime izbrisal. Po Trbovljah se je takrat mnogo govorilo, zakaj da se je »mož« premislil, a tu ne bomo tega dalje zasledovali. Ce smo mi grajali to, da se j*' poverila oddaja mesta policaju Dier-maverju, je vendar docela upravičeno, kajti Diermaver menda vendar ni tak osel, da bi kot »hud Nemce < izbral policaja — Slovenca! In da ?e nismo motili, ve danes že vsak H rast -ničan, kar se vendar tiče romana policaja E., stvar ni tako strašna. Mi smo le želeli, da ostane E. v Hrastniku, ker je res dober   in aaaealji*
(Dalje v prilogi).
stražnik, a Če so tudi vsi hrastniški
odborniki glasovali proti njemu, je to znak, da nismo z nobenim taistiii
v zvezi in da le izražamo voljo domačinov voiilcev. Glede občinskega lova naj konstatiramo samo istinita
dejstva: Gg. Draseh in Koš sta imela vsak polovico občinskega lova. Ko se je čulo, da namerava g. Draseh lov opustiti, se je obrnil g. Koš nanj, naj niu prepusti še svojo polovico. G. D. mu je odgovoril z Dunaja, da se pelje meseca niajnika domov v Vipavo ter da se oglasi pri tej   priliki pri njem v Hrastniku. Toda čudno! G. [)-a ni bilo, pri občinski seji je pa bil stavljen predlog, naj se cel občinski lov odda Burgerju, ne da   bi prišei na licitacijo, ker ga g. Draseh noče imeti nadalje v zakupu. Vsi odborniki so glasovali za predlog (razun g. Kosa seveda) in tako je prišel g. Koš ob lov, ker ga g. Draseh pri glavarstvu ni naznanil kot sonajemnika. i'o Hrastniku pokajo sedaj nemške puške. Naj g.   nialkontent pomisli, Kake posledice ima to za narodnost Hrastnika in cele občine. »S svojimi liopisi nismo hoteli nikogar namenoma žaliti, edino le opozoriti občinsko vodstvo na nekatero, kar škoduje narodu. Če smo g. županu očitali malo iiemškutarije,    Bog pomagaj, mnogo je še takih pri nas v Trbovljah, tako gotovo, kakor da ni nobenega, ki bi si upal trditi, tla g. V. ni bil nemškutar. Bil, pravimo, a če zadnji čas res ni, nas odkrito veseli in se radujemo, ker naš narod bi imel v njem izredno moč, ki bi se dala uporabiti celo na odličnih mestih.G. nialkontent u še eno! Malo   ostreje smo hoteli danes soje trditve dokazati, a zadnji dve lepo uspeli sokolski slav-nosti sta nas spravili v nekako dobro voljo, tla smo na to in ono pozabili. Sploh bi nam ne bilo ljubo, če bi morali biti preveč osebni    in bi morali za kakšne dokaze celo imenovati nekatere naše somišljenike, ka-lerim bi ne bilo ljubo, da se jih vlači po listih. -    Sploh pa prosimo dopisnika »X.« dnevnika, naj nikar ne blati onih hrastniški h Slovencev, ki so se že izkazali v ognju, da so zvesti Slovani, kajti iskati moramo že sedaj j k »ta. da se vsi, ki zares narodno čutimo in bodisi da  pripadamo narodni ali demokraški ali drugi stranki, združimo, ker kmalu pridemo v boj, ki bo silno nevaren za našo občino, zlasti pa še za Hrastnik ... Ce nam kaj ne bo prav, se zopet oglasimo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24 septembra
— Uspehi    klerikalne politike. Žalostno novico smo izvedeli v včerajšnji seji dež. zbora. Deželni odbor -c je obrnil na ministrstvo za podporo prepotrebnih vodovodov, a dobi! je odgovor, da vlada nobene podpore ne dovoli. To je gotovo bridko, kajti brez državne podpore je vsaka zgradit vodovoda na Kranjskem čisto nemogoča.  Klerikalci so obetali kmet-kim volilcem  zlate gradove, sedaj pa še vodovodov ne morejo zgradit', er dežela nima denarja, interesen t j'3 i se manj. Za kmetsko prebivalstvo Kranjske dežele je to hud udarec, ker izostanejo   državne   podpore, bo c grajenju vodovodov, ki spada-uied najmočnejše in največje pobe dežele Kranjske. Šuklje   je v ii] utemeljevanju povdarjal, da a danes drž. melijoracijski zaklad enikrat več sredstev, kakor jih je •i tedaj,   ko   je   dovoljeval lake ore, a vendar odreka sedaj drža-i lake podpore.   Znano   je,   da je ;i:j>ka dobivala mnogo let zelo iz-n«* podpore za melijoracije. Dobivala      razmeroma več, kakor marsl-druga dežela. Že lani so začeli "<<     iga zastopniki  različnih dežel i.jati in so pri vladi interveni-ili,   da naj postopa drugače in naj •- toliko ne daje za Kranjsko, kakor prejšnjih    letih.    Zahteve raznih .ežel glede podpor iz inelijoracijske-_a zaklada so postale večje.   Za podpore se poslanci vedno trgajo in imu-i cele vojske.   Kdor ima več upliva, »č ugleda in več veljave, ta navadno tudi več dobi.   Toliko denarja ni nikdar na razpolaganje, da bi mogla vlada vsem zahtevam ugoditi; eni so ••dno   prikrajšani,   enim   se zgodi vedno krivica.   Žalostno in hudo je, da je ta usoda sedaj zadela Kranjsko •leželuj ali priznati se mora, tla so tc-%a krivi edinole ti nesposobni klerikalni  poslanci, ki nimajo nič velja-\", nič upliva in nič ugleda v držav-i!"rti   zhoru in so jo s svojo bedasto "nstrukcijo tako za vozili, da trpi se-ilaj cela dežela.   Nesreča pri tem je, i se da zakon različno tolmačiti in 'la zna tolmačenje   sedanjega mini rstva obveljati tudi za prihodnjost, tii k o da bo Kranjska dežela za vedno oškodovana. To je naravnost obupno, - tem bi bil čez vodovode na Kranj-kem za vedno narejen križ in to po zaslugi klerikalnih   poslancev. Res, lepe lavorike    zbirajo   te brezvestne ničle. Že v državnem zboru je vlada zastopala to stališče. Kdor ni bedast kakor noč,   kdor se je sploh zanimal za stvar,  je moral že tedaj spoznati
\
silno   nevarnost,   ki preti Kranjski
deželi. Seveda niso klerikalci tega nič zapazili, ker se sploh ne zanimajo za ljudske koristi. Imeli so toliko opravkov, da bi ujeli ministrski portfelj, da se za melijoracijski zaklad niso utegnili zmeniti. Zarili so se dalje v svojo obstrukcijo in prišli* vsled nje v tak položaj, da sploh nimajo več nobenega stika z vlado. Se pokazati se ne sme nobeden pri ministrih in vsled tega tudi niso mogli vlade opozoriti na potrebo kranjskega prebivalstva in jo prepričati, da življenjski interes kmetskoga prebivalstva zahteva, da podpira država vodovode. Tako se je zgodila nesreča in psovanje klerikalcev priča, da sami ne verjamejo, da bi se dalo kaj popraviti 1II (1 i C razsajajo m protestirajo, samo da bi svojim volilcem nasuli peska v oči in jih vzdržali v mnenju, da se še vse na bolje premeni. Upajmo, da se to zgodi in da najde glas deželnega zbora ugoden odmev. Ce pa se to ne zgodi, naj se kmetski volilci zahvalijo svojim poslancem. Kakor si kdo postelje, tako leži.
+ Tesno koalirani. Šusteršič je včeraj v dež. zboru otrobe vezal. Med drugim se je tudi iznebil otročje trditve, da je narodno-napredna stranka s sedanjo vlado tesno koaliraim. Ce bi bilo tako, če bi imela narodno-napredna stranka tako zvezo z vlado ali misli dr. Šusteršič, da bi bil danes baron Sch\varz še kranjski deželni predsednik, da hi deželna vlada bila še izvršilni organ klerikalcev, da bi še spuščali na nas orožnike in rablje.' Torej pamet; dr. Šusteršič, ie pamet!
-f- Klub naroduo-naprednih ohč. svetnikov v Kranju je sklenil županu g. ces. svetniku Š a v ni k u izreči obžalovanje zaradi napada v »Gorenjcu« in izjaviti, da ni v nobenem -Liku s tem napadom.
-j- V štajerskem   dež. zboru je
prišlo opetovano do jako burnih prizorov, ker nemška večina neče priznati slovenskemu jeziku nobenih pravic. Proti čitanju slovenskih interpelacij in slovenskih predlogov ter sploh proti rabi slovenskega jezika remonstrirajo Nemci na hrupen način in žalijo slovensko narodnost in slovenski jezik. Postavljajo se na tališče, da slovenskega jezika ne razumejo. Naj j »ogledajo na Češko, ram dosti nemških poslancev ne razume Češko in Čehi tudi niso dolžni razumeli nemško — a vendar se je vedno dopuščalo nemški govoriti, dasi je večina češka. O Kranjski niti ne govorimo.
-j- Deželni zbor istrski nima sedaj sej in sicer vsled dogovora med Slovani in med Italijani. Seja bo sklicana kadar dožene spravni odsek vsa preporna narodnostna vprašanja tako, da bo mirno in redno delo deželnega zbora popolnoma zagotovljeno.
-j- Občinske volitve v školji Lok:. V četrtek, 23. t. ni. je volil tretji razred. Klerikalci so prignali na volišče vse svoje backe. Ceh) okoliških kmetov, ki imajo svoje parcele pod mestno davčno občino so še imeli v rezervi, za slučaj, da bi se naši itie-ščanje hoteli udeležiti volitve v tem razredu, ki so ga klerikalci imeli ved no v svoji oblasti, izmed :J<>7 je prišlo volit samo 00 voiilcev. Klerikalci so izvolili svojih (i odbornikov in ') namestnike v mestno občinsko zastopstvo, ter so jo potem klaverno odku-rili domu. Veselo razpoloženje se je lotilo naših zavednih meščanov, ko so gledali klerikalne volilee cincat na rotovž k volitvi. Izgledalo je ve, ka kor kaka komedij.*! v cirkusu. In za to komedijo so klerikalci prirejali skoraj vsak večer shode, sestanke in agitirali tako strastno, da so si eden drugemu podajali kljuke. V petek 24. t. m. voli drugi razred. Izid volitve v tem razredu je odločilnega pomena. Naši zavedni meščani so v tem razredu postavili svoje kandidate. Nasprotniki so isto storili in so zmage tudi gotovi. Prvi razred voli v so-sobto 25. t. m. popoldne.
Slovenski privatni docent na dunajskem vseučilišču. Ministerijal-ni koncipist v trgovinskem ministrstvu g. dr. Fran Z i Že k se je na pravni fukultcii dunajskega vseučilišča ha bi lit i ral kot privatni docent za statistiko.
+ Nečuvene razmere na državni železnici. Trbiž je postaja, kjer so napravljeni dvojezični napisi in kjer mora u radništvo znati slovenski, ker drugače s slovenskim občinstvom sploh ne more izhajati. Toda dobe se uradniki, ki so tako zagrizeni, da za nobeno ceno ne govore slovenski, če vidijo človeka, o katerem mislijo, da zna nemški. Pred kratkim je prišel dež. poslanec Pire na to postajo. Bla-gajničarka je bila dvema potnikoma na slovensko zahtevanje že dala listke, ko pa je poslanec Pire v slovenskem jeziku zahteval štiri listke, blagajn i čarka naenkrat ni več razumela slovenski. Zahtevala je naj poslanec Pire nemški govori in ker tega ni storil, mu je pred nosom zaprla lino. Zaradi tega impertinentnega postopanja se je šel poslanec Pire pritožit v pisarno. Tam je dobil uradnika, ki je v zagrizenosti prav vreden tovariš
blagajničarke. Toliko moštva pa ta uradnik ni imel, da bi bil povedal svoje ime, kakor je poslanec Pire zahteval. Ko je potem prišel poslanec Pire zopet k blagajni, se je blagajnica rka najprej opravičevala, da slovenski ne zna, čim pa ji je posl. Pire po nemški rekel, da menda le zna, ker je dvema drugima popotnikoma postregla in da je sploh njena dolžnost znati slovenski, je vdrugič zaloputnila vratca line. Posl. Pire se je nato odpeljal s svojo rodbino brez listkov. Kondukter je zahteval, da naj plača ne samo listka, nego tudi kazen. Pesi. Pire je po vsi pravici ugovarjal, da bi plačal kazen, ker je želel dobiti listke pri blagajničarki in je kriva blagajničarka, da jih ni dobil. Pozval je kondukterja naj ga naznani, da se bo stvar rednim potoni dognala. Kes je te dni dobil dopis od ravnateljstva drž. železnic s katerim se zahteva, da plača ne le vožnje listke nego tudi kazen. Torej ker blagajničarka v Trbižu ni hotela izpolniti svoje dolžnosti — zato naj potnik plača kazen. Značilno je tudi, da je železniško ravnateljstvo poslalo g. Pireu nemški dopis, dasi ve, da je slovenski dež. poslanec. Če se tako postopa že z deželnimi poslanci, kako šele z delavci in kmeti.
-f- Ha us Woschnagg je vendar cdložil svoj mandat. Njegova odpoved je stopila v veljavo po volitvi odsekov in odbora. Pri teh volitvah je še hotel biti na uslugo nemško - napredni večini, ki razpolaga z zelo majhne večino glasov.
-f- V pokoj je šel na lastno željo deželnovladni oficijal Ivan Grebenz.
Iz službe finančne straže. Premeščeni so: preglednika g. Ivan Flor-jančič iz Cerknice v Mengeš in g. Fr. Karlin olnatno; kot oddelkovodja, nadpaznika g. Franc Smrdu iz Ljubljane v Cerknico in g. Jakob Hirseh-man obratno. Slednji je dodeljen k carinskemu uradu v Ljubljani.
+ Iz šolske službe. Premeščen je prov. učitelj Fran Starman iz Mate-nje vasi v Kuteževo. — Fčiteljski kandidat Mnksimiljan Kalan pride kot prov. učitelj v Matenjo vas. --Bivši prov. učitelj v Šmartnem pri Litiji, Albin Lajovec pride v Cerklje. — Za potovalni učiteljici sta imenovani Cecilija Skubic za Postojno, Karolina Zehivr za Vipavo. — Poni. učitelj Rudolf Pol.janec pride iz Ljubljane v Šmartno pri Litiji. — Dosedanja prov. učiteljica v Kolovratu, Marija Jelene se je odpovedala službi.
-f- Iz šolske službe. Mesto obolelega učitelja Frana Kranjca pride v iVdstenje učiteljska kandidatinja Helena Ozanič.
— Za družbo sv. Cirila in Metoda je podaril gospod Fran Mallv, tovarnar v Ljubljani, 20 K mesto venca na krsto g.  h*. Milanu Hribarju.
— Namesto venca pokojnemu -nt rudniku g. dr. Ivanu .Milanu Hribarju je dr. Karel Triller daroval društvu »Domovina« 25 K.
— Za družbo sv. Cirila in Metoda podaril je gospod Ivan Knez, ve-letržec v Ljubljani 40 K mesto venca na krsto g. dr. M. Hribarja.
— Za družbo sv. Cirial in Metoda meslo venca na krsto tr. dr. M. Hribarja podaril je g. dr. K. vit. Blei\veis-Trsteniški 10 K.
— A kad. Fer. društvo »Sava«. Sinoči je preminul g. dr. I. M. Hribar, starešina našega društva. Naša častna dolžnost je. da ga spremimo na zadnji poti. Pozivamo torej vse t. člane in jrg. starejšine, tla se v kar največjem  številu  udeleže sprevoda.
— »Savani« se zbirajo za in-trajšnji pogreb starejšine g. dr. L M. Hribarja v »Narodnem domu« ob popoldne. Odbor nujno prosi vse tov. člane in p. t. gg. starejšine, da pridejo v društvenem kuierju in polno-številno.
— Pozor pevci pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Preminul je naš podporni član preblagorodni gosp. dr. Iv. M. Hribar, odvetnik. Sprevoda se udeležimo korporat i v no, zbirališče jutri 25. t. m. ob pol 4. popoldne v društvenih prostorih.
Odbor.
— Telovadba tekmovalne vrste z mednarodne tekme v Luksemburgu, ki ho v nedeljo na vrtu hotela »Tivoli« (Švicarija), prične točno ob pol 5. popoldne, zatorej naj se zbere slav. občinstvo pravočasno. Da ne bo pri blagajni prevelikega navala, naj se preskrbi kdor le more že naprej z vstopnico. V predprodaji jih ima trgovina Gričar & Mejae v Prešernovi nlici po sledečih cenah: Sedeži prod orodjem in pa na balkonu po 2 kroni, bližnji sedeži ob mizah po 1 krono, ostali sedeži ob mizah po 60 vin. V slučaju slabega vremena bo ta telovadba v telovadnici ljubljanskega Sokola v »Narodnem domu«, kjer bodo razvrščeni sedeži v istem redu, kakor v »Tivoli«, zatorej imajo vstopnice isto vrednost.
— Slike z Luksemburga z mednarodne tekme je razložila Slovenska Sokolska zveza v trgovini Gričar & Mejač.
— Odbor slov. pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, vabi brate pevce, gospe in gospice veseličnega odseka k poslovilnemu sestanku,  ki se
vrši v restavraciji »Narodnega doma«, dne 26. septembra 1909 zvečer ob 8. uri. Udeležite se poinoštevilno, da se poslovimo od bratov pevcev, ki odhajajo za daljšo dobo k vojakom. Vabimo tudi vse prijatelje našega društva in ljubitelje slovenske pesmi, da pokažem i, da znamo ceniti naše marljive pevce, ki so nam bili vedno dobra opora v delu za našo narodno stvar.
— Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani opozarja najuljudneje svoje člane na glavni sestanek, ki se vrši v soboto ob pol 9. zvečer v salonu hotela »Ilirija«. Z ozirom na to, da bpde nudil ta sestanek mnogo zanimivega in da pridejo do razgovora veleponiembne strokovne stvari, tako glede ureditve zapiranja trgovin itd. pričakuje odbor, da bode udeležba polnoštevilna.
— Izredni občni zbor »Slovenske Filharmonije« v Ljubljani vrši se dne 1. oktobra 11)09 ob 8. zvečer v prostorih hotela »Štrukelj«, Dalmatinove ulice. Dnevni red: Volitev predsednika in odbora.
— Ali mislijo na ta način obo-gateti? Tako bi vprašal lahko vsak časnikarski poročevalec, ki se v potu svojega obraza trudi celo ljubo dopoldne in še dalje v deželni zbornici in se hoče okrepčati s čašo brizganca ali četrtinko vina. Brizganee po 40, četrtinka vina po 60 vinarjev. Pripomnimo, da ima postrežbo v oskrbi — hotel »Union«.
Telovadno društvo »Sokol« v Šiški naznanja svojim brstom članom, da je preminul v Ljubljani njegov ustanovni k brat dr. Milan Iv. Hribar. — Častna dolžnost slehernega člana je, da spremi pokojnega brata ustnnovnika k večnemu počitku, zato podpisani odbor bratsko pozivlje, da se bratje člani v čim največjem številu udeleže pogreba. Zbi ral ište v društveni telovadnici; odhod točno ob polu 4. — Odbor.
Narodno žalovanje v Rožni dolini dne 11). t. m. se je izvršilo zelo dostojno. Več posestnikov je razobesilo žalne zastave. Na Viču je seveda morala obče zaničevana čtikulada prirediti javno telovadbo naraščaja in veselo igro. Proti deveti uri je vajence Fran Knez peljal čukarski naraščaj domov. Prišedši do telovadnice »Sokola« je pokvarjeni čukarski naraščaj poskusil demolirati telovadnico, menda v izraz narodnega žalovanja čukarske sodrge. Potem so seveda bežali tako, da si je človek mislil, da bežo demonstrantje pa dra-gonci, pa je bil le ubogi čukarski naraščaj, zapeljan in pijan. Gredoč v Kožno dolino so ti čuki mladiči na neki narodni gostilni zapazili žalno zastavo in začeli tuliti: Živio orli — proč s Sokoli. F boga čukarska rev-šeta! Proti 11. uri sta dva telovadca gredoč domov srečala pijano čokolado, prihajajočo iz žganjekuharne, po domače Fakinove vile. Nekaj vajencev iz čukarske vrste jih je naliruliio z besedami, ki jih noben list ne more natisniti. Lepih stvari se nauči čukarska sodrga pri duhovnih. Ce bodo ti fantiči po vsaki veselici žehtali šnops kar na »sauerbruiierce«, bodo še večkrat imeli pogum razgrajati. O polnoči je prišel neki klerikalni somišljenik domov in zaslišal pod oknom čukati nekega čuka, ležečega na pesku. Zasmilil se mu je, vlekel ga je domov in ga položil kamor spada tako pijano bitje, pred hlev. Tam je čuk prenočil. Kakor se vidi, je čukarski naraščaj deležen posebno lope vzgoje. Starši, ki privoščijo svoji mladini tako vzgojo, naj jo le pošiljajo k čukom; pri Knezu, njih vaditelju, se bodo lepih reči naučili.
Odbor »Dolenjske podružnice Prosvete« naznanja, da se vrši letošnji občni zbor dne 1. vinotoka 1909 ob 9. uri dopoldne v gostilni Tu-ček v Novem mestu.
Iz Helokrajine. Dan za dnevom nam prinaša slučaje, ki nam jasno kažejo, kako nizko so padli klerikalci v njihovem boju, kako podlih sredstev se poslužujejo, ako hočejo kaj doseči. Lep slučaj se nam je zopet pokazal v Bclokrajiui. »Sokol« iz Črnomlja in Metlike je priredil v Semič zlet, ki je izborno uspel. To je tamošnje klerikalce v farovžu tako razjezilo, da niso vedeli kaj bi začeli. V njihovi onemogli jezi so se pa poslužili tako nizkotnih sredstev, kakor jih lahko pričakujemo samo od pristašev in vojnih petelinov klerikalne stranke. Ker niso mogli drugega storiti, denuncirali so tamošnjega dijaka — srednješolca, da je aranžiral celi zlet ter hoteli tako prisiliti vodstvo novomeške gimnazije, da bi dotičnega kaznovalo, čeravno je dotični dijak popolnoma nedolžen. Ta slučaj je jasna slika klerikalnega delovanja in z gnjusom in sovraštvom v srcu se moramo obračati od teh ljudi, kajti kdor ne trobi v njihov rog — ta naj bode pogubljen, — Sramota denuncijantom.
Na adreso ravnateljstva c. kr. državne železnice v Trstu. Piše se nam: Prepričani smo, da ravnateljstvo c. kr. drž. železnice v Trstu ne ve, kako se obnaša neki mladi uradnik na Jesenicah,  ki čuje  na ime
Lampel, nasproti domačinom in potujočemu občinstvu slovenske narodnosti. Konec je naše potrpežljivosti. En slučaj med mnogimi: Pride dne t. m. neka ženica v pisarno in naprosi službujočega uradnika Lam-pelna, seveda v domačem jeziku, nekega pojasnila glede voznega listka. Arogantni uilečozobni aspirant se zadere nad njo: »Reden Sie mit mir deutsch, ich verstehe nichts slove-niseh«. Seveda to ni eden slučaj, s katerim je ta arogantni fantalin žalil nas domačine, naš narodni čut in vse kar je slovanskega. — Tako n. pr. ni ta železniška korifeja nič kaj zadovoljna z novoimenovanim podravna-teijem Auredničkom. Nazivlja g. s »Sehurlnom«. To pa kar tako mimogrede. Z vso resno bo zahtevamo pa v imenu domačinov, v imenu celega slovenskega naroda, katerega ta človek neprestano žali, da se ga postavi v kraj, kjer mu ne bo nikdar in nikoli več dana prilika žaliti oni narod, katerega kruli je. Ravnateljstvo državne železnice, posebno pa objektivni c. kr. vladni svetnik, sedanji vodja ravn. g. Galambos bode gotovo dal zadoščenje žaljenemu slovenskemu narodu !f
t C mrl je dne 17. t. m. v Postojnski bolnišnici g. Janko Nadrah, c. kr. poštni asistent v Trstu, bolehal je že nekaj let. Bil je povsod priljubljen in zelo blaga duša! Naj v miru počiva!
»Slovensko  planinsko  društvo <
naznanja, da so dosedaj oskrbovane še vse planinske koče razven Orožno-ve na Crni prsti. Kamniška koča zatvori se v nedeljo 2(3. t. ni. ostale pa o*, oktobra. Turiste iu izletnike opozarjamo, da se nudi v jesenskem času obiskovalcem planin najčistejši razgled. Jako hvaležna partija glede krasnega razgleda je sedaj na Golico.
V Hrastniku se snuje samostojno društvo »Sokol«, izvor zadnjih prireditev. Pravila so se že poslala v Gradec. Hrastniški nemčurji skušajo prikriti velike tatvine na njih »veselici«. 5" tatove so poslali za mejo, da ostane stvar nezasledovana. Sramota ne izgine: poleg Dczepičke, Leil-lerja, Burgerja so sedeli tatova, ki so kradli vse, kar jim je prišlo pod roke. — V ponedeljek so imeli gla-žarji pogreb; vračali so se iz Dola totalno pijani, med njimi nemški uadueitelj Sehueu, ki je vpil nad slovenskim mladeničem: Heil imd Sieg,
den--auf den   Strick. Vredno
nemškega turuarja.
Javna telovadba   v Trbovljah. Več in več tal si pridobiva sokolska ideja,   mnogoobetajoče   gibanje pa opažamo na tem polju zlasti po savski doiini. Dolgo časa je samoval Zagorski Sokol, a v zadnjih 2 letih so se mu pridružila bratska društva v Brežicah, Krškem,    Hrastniku. Trbovljah in Litiji. Radeče, kdaj se prebudite in stopite v naše   vrste? — Zadnjo nedeljo se je   pokazal trbov. Sokol, ki si je pridobil tekom tega pol leta vse simpatije, z veliko javno telovadbo pri   g. Forteju   na Vodah. Poldanski vlaki so privedli Sokole in Sokoliće z naraščajem   iz Zagorja, dalje Sokole iz Hrastnika in zastopnike brežiškega Sokola.   Sprejem je bil nad vse prisrčen, tem veselejši, ko smo videli, kako se je v tem kratkem času opomoglo   bratsko trbov. društvo. »Kot toča« so leteli po dolgi trboveljski dolini na nas šopki, živahno pozdravljanje je bilo v dokaz, kako  ljubi smo  bili  vrlim Trbovelj-* em. Raz šole so vihrale zastave, občinska hiša je bila okrašena s troboj-nieo — kar nam je bilo v nepopisno zadoščenje. — Poznamo   g. župana kot izvrstnega govornika, a   v tako lep, dovršeii govor pač še   ni ovil svojih misli, kako je to storil s svojim pozdravom.   Navduševal nas je k vstrajnosti, opominjal, naj   si ne krepimo samo telesa,   tudi duševna moč mora rasti, značaji   se utrditi. Veseli ga, da vidi med Sokoli zastopane vse sloje in posebno toliko uči-teljstva. Gromovit na zdar je odmeval po trboveljski dolini, ko je kon: čal pozdrav nje vrli župan. Zahvalil se mu je brat Koprivec iz Zagorja, častitajoč Trboveljcem k takemu županu. —■ Telovadba se je pričela točno ob 4. uri s celjskimi prostimi vajami, ki jih je izvajalo   50 telovadcev; smelo trdim, da se te vaje doslej še niso nikjer s toliko točnostjo in sigurnostjo izvajale.   Čudili smo se, zakaj se je določilo, da telovadijo Trboveljei na orodju ločeno, telovadba nam je dokazala vzrok. Nastopili so v treh vrstah menjaje na drogu, bradlji) konju in skok, z dovršenostjo, ki je vzbujala silen aplavz; neverjetno, da se je moglo toliko doseči v tem času.   Castitamo jim iskreno k odličnemu uspehu. Nato   so sledili Zagorjani z dvema in Hrastničanje z eno vrsto — prvi, stari telovadci, kažejo vedno napredovanje, pa tudi zadnji ne zaostajajo. Najbolj so ugajale dve skupine na bradlji. Zagorske Sokoliće se odlikujejo povsod —-dobre telovadko so, pridne, požrtvovalne. — Isto nam je izreči o naraščaju. — Nad 3 tisoč   občinstva je prisostvalo tej javni telovadbi, kako veliko, plemenito delo vrše v teh dolinah Sokoli! Le krepko, smelo na-
prej! —"Portejeva dvorana se je do" zadnjega kotička napolnila po telovadbi. Radost je sijala z obrazov Sokolov, zadovoljno, veselo je'bilo občinstvo, ki je ponovno klicalo na oder pevce glasbenega društva Zagorje* in one trbov. »Zvona«. Bil je lep dan!
Celjski perfum. Od Savine se nam piše dne 23. septembra t. 1.: Bolj nesramnih pisačev jih ni, nego so oni pri celjski »Deutsche Wacht«. Tem pisunom ni nič svetega, vse oblij o z nesnago umazanega svojega peresa. V zadnjem času so se spravili zlasti nad okoliško občino celjsko, o čemer je pisal že parkrat tudi vaš list. — Okoliška občina celjska je spet povod, da to kulturno trobilo slovitih celjskih »Nemcev« pozabav-lja našim prvakom ter jih nazivlje poneumnevalce naroda, kateremu baje ne privoščijo — a la dr. Kuko-vec! — znanja nemščine. Ob tej priliki se smeši »D. W.« tudi z našega jezika in sicer na tak način, kakor to le morejo ljudje, ki ravno le žive ob zabavljanju. — Le norčujte se iz našega »idioma«! Čembolj to delate, tembolj kažete, da vendarle uvažuje-te važnost tega jezika! Brez znanja slovenščine bi si Celjani niti ne mogli prislužiti — kropa. »Wer schimpft, der kauft«. — Ce pa mislite, da bodemo — liki vi — tudi brodil po blatu, se motite; to delajo le — svinje. Dalj časa so »svinjarije« stalna rubrika v »valiti«, patent na nje ima znani — Gussenbauer. Ta mož velikega telesa, a zmedenih možgan, zdaj z Dunaja meče smrdljive svoje bombe na okoliško občino celjsko. On si domišljuje, da jo bo vendarle »reformiral«. Revše, le brodi dalje in rij po blatu! Kar pa zriješ, to od-kidaj v »valiti«; saj ona ljubi to dišeče blago . . . Bon appetit!
Nesreča v gorah. Pretečeno nedeljo v mraku poslovil se je učitelj v Cadrgu nad Tolminom, g. Josip Tavš od svojega tovariša gospoda Semuliča iz Zadlavea ter krenil proti svojemu nad 2 uri oddaljenemu v gorah ležečemu službenemu mestu. Med potjo postal je v neki kmečki hiši ter se z gospodarjem kratek čas razgovarjal, nato se pa poslovil. — Kmet mu je odločno odsvetoval naj ne hodi v mraku po strmi, nevarni kozji stezi, posebno pa ne brez luči. Komaj 241etni krepki mladenič, iz boren turist, se mu je nasmehnil, ter rekel, da je že neštetokrat prekorakal to stezico ter je odšel. Nad prepadom Jalovnica mu je najbrže spodletelo in revež je padel v nad 100 m globok prepad, ter obležal nad 2 m globo kim tolmunom. — Kot potovalnega učitelja za Cadrg in Laz se ga ni takoj pogrešilo, ker so ljudje mislili, da je v CadTgu ali pa na Lazu. Sele v sredo se je pričelo po njem po praše vati ter iskati. Nad zgoraj omenjeni 111 prepadom našli so njegov klobuk, ter to sporočili v Tolmin. — Takoj so se podali na lice mesta njegov intimni prijatelj c. kr. okrajni gozdar g. Viktor Presl, Gatej, Maks pl. Prernerstem, F. Sili, Klementi in različni sosedni kmetje, ki so našli g. Tavša v prepadu mrtvega. Po truda-polneni, opasnem delu pod vodstvom g. Prešla in Gateja po strmih stenah se je končno posrečilo, da so z vrvmi in drugimi pripomočki izvlekli ponesrečenca po nekem kaminu na piano. — Gore pač zahtevajo leto za letom svoje žrtve, le žal da je zopet mlad nadebuden mladenič na ta grozni način končal.
Iz Šoštanja. Veselica, katero je priredil minolo nedeljo Sokol pri gospodu Basistu v Družmirju, je izborno uspela. Pred vsem smo občudovali čvrste telovadce šoštanjske pod krepkim vodstvom brata načelnika g. Lukmana. Veselo je bilo videti toliko zdravih, zastavnih niladeničev, toliko narodno čutečih, svežih src: Priznani domači diletantje so se tudi to pot izkazali; pri vprizoritvi »Brat Sokol« igral je sleherni z vnemo in dobrim umevanjem igre. »Brat Sokol« izzval je mnogo neprisiljenega smehu in veselja. Nato pa se je oglasila iz dekliških prsij ubrana slov. pesem. Pevovodja g. Tajnik žel je s svojim zborom hvaležno odobravanje in le želeti je, da si svoje slavce trajno ohrani in z veseljem posveti izpopolnjevanju svojega zbora. Najbolj vesel je bil pojav, da se je veselice v tako lepem številu udeležilo naše kinetsko ljudstvo. Prodalo se je blizu 300 vstopnic. Pokazali so s tem, da znajo ceniti sokolsko društvo, ki z bistrim očesom čuva nad slov. Šoštanjem. Pod večer je brat odstarosta v lepem govoru vzpodbujal čile mladeniče k pridnemu delu, novo vstopiv-ši član pa je napil sokolski misli ter končal svoj govor z zlatim rekom: Slovenec vsak naj bode Sokol Slovenka vsaka Sokolića potem bo tudi Slovenec na svoji zemlji svoj gospod! Z naglico razširila se je med našimi nemčurji vest, da pride na sokolsko veselico nad 200 Sokolov. Med tem ko Sokolom samim niti na misel ni prišlo, pričakovati tujih gostov, so nam to uslugo naredili postrežljivi nemčurji. Ves »šenštajner ksindel« hitel je na kolodvor »dostojno« sprejeti Sokole. Dva
tovarniška delavca bila stanalaščna-jeta in sta stala dobro oborožena na kolodvoru, da bi izzvala kak prepir in bi prišlo do boja. V obrambo so si postavili ti lačenpergarji policaja in dva žandarja. Vlak prižvižga, obrazi naših tajčgesint purgarjev so bili še bolj zeleni, kakor železniški vozovi, a čudo čudovito glej: Sokolov ni bilo. Mati Germanija je bila izven nevarnosti in junaki so jo ucvrli kakor politi kužki osramočeni domov, oba delavca pa sta šla s svojima pipcem a krompir lupit in korenje strgat. Heil Priigelkultur!
Izpred mariborskega sodišča. Dne 21. septembra t. 1. je sedel na zatožni klopi 22 let stari Franc Lah, delavec v Zgornjih Jablanah radi hudodelstva uboja. Dne 24. julija t. 1. je popival s svojim tastom Jurijem Kmetccem v Cirkovcih, dokler nista bila oba precej pijana. Ko sta prišla domov, sta se začela prepirati. Med prepirom je vrgel Lah proti svojemu tastu količ, ki ga je zadel v spodnji del života. Cez tri dni je Kmetec umrl. Porotniki so stavljeno vprašanje o uboju zanikali, pač pa potrdili vprašanje glede prekoračenja silo-brana. Lah je bil ofeoojtia   na osem
mesecev težke ieče.
Dne 22. t. m.
sta se zagovarjala 11 letni Heribert Kasper in 17 let ni Josip Gonza iz Budine pri Ptuju radi hudodelstva pešk 11 še nega umora. Ko je prišel dne IS. julija t. 1. ravnatelj ptujske hranilnice. Ivan Kasper, pozno ponoči do svoje vile v Budini, hi hotel na vrtni strani odkleniti vrata, tedaj je počil v bližini strel. Kroglja je zadela Kasperja v levo roko, radi česar mu je padel ključ na tla. V desnici je imel samokres, ki ga je ponoči vedno s seboj nosil, ter je ž njim ustrelil v smer, iz katere je prišel strel. Takoj nato je zopet irtičilo, in Kasper je bil zadet v desno roko. Tekel je na cesto, kjer je kričal, da je napaden, in da naj mu žena vrže njegov drugi samokres. Tega samokresa ni bilo mogoče nikjer dobiti. Pozneje se je dognalo, da je bil Kasper ustreljen s svojim izginolim samokresom. Zanrli so ženo, s katero je živel Kasper v večnem prepiru. Ker se ji ni moglo ničesar dokazati, je bi, la izpuščena iz zapora. Dne 2. avgusta t. 1. se je pri sodniji javil Kaspcr-jev hlapec Josip Gonza, ki je izpovedal, da je on hotel ustreliti ravnatelja Kasperja, ker ga je k temu nagovoril njegov 11 letni sin Heribert. Aretirani Heribert Kasper je priznal, da je res nagovarjal Gonzo, naj ustreli njegovega očeta, in mu je zato dal očetov samokres in 10 nabojev. Kot vzrok je navajal to, da ga je oče vedno pretepal, 1 »osebne kadar je prinesel slabo spričevalo iz šole. Pri glavni obravnavi Hribert vse to taji; pravi, da je hlapni samokres samo posodil, da pa ni vedel, kaj bo ž njim naredil. Bilo je zaslišanih več Heri-bertovih součencev, ki so potrdili, da jim je večkrat pravil, da bo ustrelil svojega očeta. Oče zagovarja sina. češ, da ni imel nobenega povoda za tako dejanje, ker ga je on vedno rad imel in mu je tudi vsako željo izpolnil. On je prepričan, da se gre v tem slučaju za navaden rop, pri katerem ne moreta biti njegova žena in sin prav nič prizadeta. — Porotniki so (Kitrdili vprašanje poskušenega umora glede Josipa Gonza, zanikali pa so vprašanje o nagovarjanju k umoru po Heribert 11 Kasperju. Josip Gonza je bil nato obsojen v ISmesečno teško ječo, Heribert Kasper je bil oproščen. — Dne 23. septembra je bi: rad: uradnega po ne ver jenja etaojea deželni pismonoša Matija Mari nič iz Iljašoveev pri Ljutomeru na 15 mesecev težke ječe.
V Celovcu se je včeraj ustanovila zveza slovenskih županov na Koroškem.
I. zborovanje avstrijskih tesarskih mojstrov se vrši na Dunaju v dnevih od 25.—28. t. m. Na tem shodu se hode razpravljalo o raznih prevrnili točkah tega stavbenega obrta. Med drugim se l>ode poslala resolucija za prejiotrebno reformo stavbenega zakona iz leta 1893. Na vspo-redu je tudi velezanimiva točka »Brandprobe« poskus požara na raznih objektih. Shodu predseduje trgovinski minister dr. R. Weisskirch-ner. Nadalje se udeleže razne korporacije in stavbeniki, ki se zanimajo za razvoj in napredek stavbarstva. Iz Kranjskega se udeleže: Fr. Ravnikar, tesarski mojster v Domžalah in nekaj drugih stavbenikov.
Požar je uničil dne 21. t. m. Mariji Kurnikovi v Tupaličah hišo z vsem premoženjem. Škode je okrog 5000 K; zavarovalnina znaša samo 1400 K.
Zabodena je bila 22. t. m. bivša gostilničarka pri »Fasselwirtu« v Mariboru, Karolina K 6 n i g. Dala je kolarskemu mojstru Francu Eggerju dve zaušnici, kar je tega tako razjezilo, da jo je z nožem sunil v trebuh. Poškodba je teška.
Brat in sestri obsojeni na vesela. Pred porotnim sodiščem v Ogrskem Hradišču so bili 22. t. m. obsojeni radi roparskega umora na smrt na vešalih 271etni brat, 24 in 341etni sestri Cap.
Madiariiaeija Bane. Madžarsko
društvo »Magvar Eg vesti let« v Sarajevu je sklenilo, da uvede sledeče poučne tečaje: 1. Tečaj madžarskega jezika za odrasle. 2. Tečaj madžarskega jezika za otroke od 7. leta naprej. 3. Tečaj hrvatskega jezika za Madžare. Madžari delajo, »bratje« katoličani, pravoslavni in moslemi se pa prepirajo za oslovo senco.
Elektroradiograf »Ideal«, Franc Jožefov« cesta št. 1 ima od srede 22. septembra do petka, dne 24. septembra sledeči spored: Klobuearska obrt. (Po naravi.) Nicolo de* Lapi. (Zgodovinska drama.) Od jajca do pečenke. (Po naravi.) Perutninarski zavod. Oropani policijski komisar. (Komično.)
Prvi kinematograf Pathe prej Edison, Dunajska cesta 22   ima od
srede, dne 22. do petka 24. septembra 1909 sledeči si>ored: Buča plesalka. (Komično.) Več nego uboštvo . . .! (Drama.) Prihod kralja v Benetke. (Po naravi.) Nevesta Cowboya. Blazna za šalo. (Komično.)
Amerika in družba sv. Cirila in Metoda. Piše se nam iz New-Yorka: Poročali smo že, da smo se dne 4. julija t. 1. zbrali newyorški Slovenci v češkem »Narodnem domu«, da ustanovimo po celi Ameriki podružnice šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Pri posvetovanju se je sklenilo, da se v svrho lažjega poslovanja imenujejo podružnice po številkah. Podružnica v Ne\v Torka naj bi imela kot glavna podružnica št. 1. Izvolil se je takoj odbor in sicer: predsednikom Josip Rems, tajnikom Ivan Zupan in blagajnikom Vincenc Zevnik. Done-daj so se ustanovile: podružnica štev. 1 v New Vorkii, štev. 2 v Dunlo, Pa., štev. 3 v Bridgeport, Obio, štev. 4 v Pueblo, Col. in štev. 5 v Cuniberlan-du, \Vyo. Upamo, da bodo v dogled-nein času ustanovljene podružnice po vseh slovenskih naselbinah. Pri posvetovanja dne 4. julija se je tudi sprožila misel, da bi se uplivalo na slovenske delavske Jednote v Ameriki, ki štejejo približno 500 društev z nad 25 tisoč člani, da se pri glavnih zborovanjih določi za vsakega člana letni prispevek za Ciril Metodovo družbo na Kranjskem od 1—5 centov. Na leto prav gotovo lahko najnbož-nejši delavec daruje 5 centov, kar hi pa pomenjalo za glavno družbo letni prispevek (5250 kron! Da bi se le ta lepa misel uresničila! A žal, da se slovenski časopisi v Ameriki, za zatirane brate v Avstriji preklicano malo zmenijo. In vendar bi lahko uplivali, da bi vsak amerikanski Slovenec položil »mal dar, domu na altar«. — O razmerah in zatvorit v i »Avstrijskega doma« v New Torku ste že poročali. O tej stvari izvolite priobčiti še sledeče: Predsednik »Avstrijskega doma« je dr. Breitenfeld, rodom Zid. In ta predsednik se je prav čifutsko izmazal iz zadrege. Javil je namreč naselniškemu uradu na KI lis Islandu, da pridejo v »Avstrijski dom« največ Slovani, ki so pa v omiki tako daleč zaostali, da niti ne znajo jesti z noži in vilicami, da ne znajo rabiti oh risa če in da so ne dekleta, prisiljena (?) h kopanju, obrisala s svojimi krili. »Iz teh krajev«, je rekel ta čifutski predsednik, »prihajajo ljudje, ki so še od domovine navajeni, da se z njimi grobo in grdo ravna!« To je sicer dragoceno priznanje, ker dokazuje, da so avstrijski Slovani po. mnenju »nemških« Avstrijcev ljudje manj vredne vrste, pojasniti pa moram, da prihajajo v ta »Avstrijski dom« skoraj izključno Slovenci, da je torej ta nesramni čifut žalil v prvi vrsti nas Slovence. Sramotno pa je, da je pri-ganjač in misijonar za ta dom, znani slovenski frančiškan p. Kazimir Zakrajšek, izvajanja čifuta dr. Brei-tenfelda v polnem obsegu potrdil. Ta p. Zakrajšek je oni človek, ki je skušal zasejati med amerikanske Slovence starokranjsko, klerikalno politiko. Iz Clevelanda ga je nagnal škof, ker so bili cerkveni računi v neredu, in ker je sejal med tamošnje Slovence prepir. Našel je zavetje v »Avstrijskem domu« v New Yorku .. Ni dolgo tega, kar se je vrnil škof Trobec iz Evrope. Priredili so pri tej priliki banket v »Avstrijskem domu« in tam je sedel slovenski škof zraven Žida dr. Breitenfelda. Ta se je po banketu izrazil: »Obgleich ich ein Jude bin, habe ich doch einem ka-tholisehen Bischof eine Pradigt ge-halten«. Kaj pa mu je »pridigoval«, vam žal ne morem naznaniti, ker mi ni znano. Ker je »Rafaelova družba« s svojim »Avstrijskim domom« tako sramotno propadla, naj se odslej vsak slovenski izseljenec obrne na »Slavonic Imigrant Society na št. 4. Old Slip, New York, City. Ta družba mu preskrbi vse potrebno in to brezplačno.
Vtihotapec. Sinoči se je v neko prenočišče v Kolodvorski ulici vtihotapil nek dosedaj še neznan tat in ukradel spečemu krošnjarju iz Št. Vida nad Cerknico Ivanu Pajku izpod zglavja do 60 K denarja, srebrno žepno uro z verižico in črn suknjen telovnik. Delavcu Jožefu Srebotu iz Košane je vtihotapec ukradel iz žepa 18 K denarja, srebrno uro z verižico
in še precej dobre čevlje na zadrgo. Vojaškemu dopustniku Ivanu Krncu iz Šmarjete na Dolenjskem je tudi ukradel nove, črne suknene hlače in tak suknjič, zelen nov kosmat klobuk s širokim zelenim trakom, v skupni vrednosti 38 JK in denarnico s 4 K 50 h. Delavcu Ivanu Rebi iz Hrvatskega pa je tat izmaknil denarnico, v kateri je bilo 11 K 50 h denarja. Ker denarnice ni znal odpreti, jo je raztrgal, -^pobral iz nje denar in vrgel tja v sobi. Tat je popustil na licu mesta svoje škornje, klobuk in suknjič, v ukradeno obleko se je pa oblekel in izginil. Nekateri trdijo, da je bil vtihotapec star okoli 30 let ter da je imel temne brke, drugi pa, da je bil star 17 let. -Spoznati ga bode najbolje po ukradeni obleki, sosebno IX) klobuku. Kjer bi utegnil malopridnež prodajati ukradeni uri, naj se ga takoj javi najbližnji varnostni oblasti.
Nepreviden voznik. Predvčerajšnjim je neki voznik, ki je imel dva voza skupaj speta, tako neprevidno vozil, da je na Erjavčevi cesti zadel v kandelaber plinove svetilke in ga ljami! Plinarna ima vsled tega 10 kron škode.
Na tla podrl je včeraj popoldne nek kolesar na Krakovskem nasipu Dietno šolsko učenko Marijo Poto-ka?'jevo, katera se je pri padcu na levi roki in rami telesno poškodovala.
Mačkostrelec. V trnovskem predmestju je nek mizarski pomočnik, ki zelo rad strelja mačke. Te dni je podrl »krasen eksemplar« s flo-bert - puško. Ker se je gospodar živali pritožil, je oblast temu lovcu puško konfiscirala.
S ceste. Ko je včeraj popoldne nesel po Dunajski cesti mizarski vajenec Leopold Jerančič neko polico, pride za njim nek avtomobil ter mu zadene v polico, katera je padla na tla in se zelo pokvarila. Vajencu se ni zgodilo ničesar.
Izgubljeno in najdeno. Gdč. Ana Accettova je izgubila zlato žensko uro z dolgo o vrat no verižico. — Po-
poročila,
Budimpešta, 24. septembra. Klerikalni »Alkotmany« javlja, da se mudi Krištoffy, bivši minister, v Fe jervavjevem kabinetu in provzroči-telj borbe za volilno reformo, že dva dni na Dunaju in da paktira s posredovanjem kršč. soeijaleev in Lu-egerjevih najožjih prijateljev s prestolonaslednikom in z vladnimi krogi.
Budimpešta, 24. septembra. »Egy-etertes« prijavlja različne izreke prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda o ogrski krizi. Najznačilnejše je, da je prestolonaslednik baje rekel: Habsburška dinastija hoče dati na Ogrskem živečim naru. dom splošno in enako volilno pravico, a tisti, ki imajo na Ogrskem oblast v rokah, tega ne pripuste.
Žrtev   »veleizdajniškega«   procesa v Zagrebu.
Zagreb, 24. septembra. V ječi je obtoženega Vasica zadela kap; morali so ga prepeljati v bolnico. Zadela ga je kap vsled trpljenja v ječi, kjer je že 13 mesecev.
Dinastija Karagjorgjevič
Belgrad, 24. septembra. »Dnevni List« poroča obširno o novem hišnem zakonu za vladajočo dinasti jo. Za slučaj, če bi sedanji prestolonaslednik Aleksander umrl brez otrok, preide prestolonasledništvo na bivšega  prestolonaslednika Gjorgj.i.
Vojaška revolucija na Grškem.
Atene, 24. septembra. Zavladala je splošna panika, ker oficirska zveza neče čakati na obljubljene refoi me, nego namerava uveljaviti vojaško diktaturo, da s silo uresniči oficirski program. Signatura splošne zbeganosti je dejstvo, da pošiljajo banke kar morejo denarja v inozem st vo.
sestnik Fran Breskvar je našel nik-ljasto uro z verižico. — Zvedelo se je, v katerih rokah se nahaja dežnik, kateri je 4. t. ni. izginil v kavarni »Union«. Opozarja se dotična oseba, naj nemudoma odda dežnik pri blagajni kavarne »Union«, če ne, se bo sodnijsko postopalo. — Na cesti pod Rožnikom blizu gostilne gosp. Čada, se je našel zlat otroški prstan z obeskom. Dobi se na Drenikovem vrhu pri gdč. Jerici Drenikovi.
»Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira po dolgem odmoru jutri, kakor v naprej vsako drugo soboto v salonu hotela »Ilirija«, Kolodvorska ulica. Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
K inseratu O. Muhr, Trst, ulica S. Francesco d' Assisi 4, ki je v današnjem listu, opozarjamo, da je tr- j govina vredna 50.000 K.
Telefonsko in brzojavna
Dragi bratje!
Po dolgi in mučni bolezni je preminil naš večletni član, brat dr. Ivan Milan Hribar, odvetnik v Ljubljani.
Bratska naša dolžnost je da rajnega brata spremimo v čim največjem številu k večnemu počitku.
Odbor poživlja vse svoje člane, da se pogreba, ki se vrši jutri, v so-I boto, 25. t. m. ob 4 popoldne iz hiše \ žalosti v Gosposki ulici, udeleže poloo-' številno.
Zbirališče je do 3/44. popoldne v j »Narodnem domu».
Na z dar I
Odbor ljubljanskega „Sokola".
Občinske volitve v Škofji Loki.
Škofja Loka, 24. septembra. V drugem volilnem razredu so izvoljeni narodno - napredni odborniki in namestniki. Nasprotniki so ostali v manjšini z enim glasom.
F u rt i maši v Istri.
Pazin, 24. septembra. Včeraj se je tu vršila glavna skupščina »Dijaškega podpornega društva za Istro«. Po prizadevanju škofa Mah-niča so duhovniki napeli vse moči, da iztrgajo narodno premoženje iz sedanjih rok in je spravijo v klerikalne. Duhovniki so pripeljali vse polno kmetov; samo en duhovnik je imel 1900 pooblastil, podpisanih od kmetov, katerim je škofijska kurija plačala članarino. Razprava je bila viharna in je trajala pet ur. Terorizem furtimašev je bil strahovit.. Inteligenca je spoznala, da proti taki podivjani, vsaki pametni besedi ne-pristopni druhali ničesar ne opravi in je zapustila skupščino. Dijaško podporno društvo je s tem prešlo v a£ klerikalne roke. Med inteligenco vla- 5? da največja nevolja. J*
Ogrska kriza. j?
Budimpešta, 24. septembra. Da nes opoldne se je v trgovinskem mi nistrstvu sešel ministrski svet in so vsi ministri podpisali prošnjo za od-(t Pust. £
Budimpešta, 24. septembra. J£ Bančna skupina neodvisne stranke^ je imela danes tajno zborovanje, ki g se ga je udeležil tudi predsednik po-R slanske zbornice Justh. To je dokaz, Ki da hoče ta skupina tudi proti Kos- n suthovi volji nastopiti skrajni hoj. ing;
Budimpešta, 24. septembra. Ca-B; sopisje je kar preplavljeno z najbolj g fantastičnimi konbinacijami glede rešitve krize.   Značilno je, da se obra-
1386 8
onceano
■Irodna nrzeua - ž.-I. znata votla. Mučao arztnikovo. Uspešno pomaga pri krvnih, lit>žn<h, žeuwfeili b. 1*'ei»Oi, malariji in mrzlici Zdravn. priporočeno. Za domače pitno zdravljenje ae dobiva povsod. K :ipaln > iu zraCno let»»^išc*C Roiicegao (Juž Tirolsko)    535    m,   zdraviliški    dt :u.
Grami hoteli, v/ste, park 150.' 0
qm,   podplaninsko   podnebje. Panorama   na   dolomite.   Maj—oktober. Prospekti gratis.
c
..........~—........ m
vo
o/crraval/o
eleznato Klna-VIno
Higij »nična razstava na DnnaJu 1000: Driavno odlikovanja in častni dinlom k »latikolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša in je
rekonvalescentom ===== ===== in nalokrvnlm
selo priporočeno od sdimr-niskih avtoritet
Večkrat odlikovano.
|f£j   Nad aOOO sdravniikih ■prloavftL
čajo skoro vsi list iTproti prestolom;- Bj j. SERRAVALL0, t h ».M sledniku   nadvojvoui Francu Ferdi-**! _TsaiNBarkoTtia._
nandu, dolžeč ga,  da hoče boj proti™ Madžarom.
s m m m m m m m * m m m m m m m m m
att aV 2ff
632^
^830777667817523
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda I
Žitne oene v Budimpešti.
Dr* 24 septembra. 1909
-'fen i ca za oktobe* 1909 _      . april 1910
15        za okt 1909 Koruza za maj , Oves za oktober  19 9
5 vin. ceneje.
sa 60 kg K 138) 50 kg K 13 «3 za 50 kg K 962 za 50 kg K 7-04 za 50 kg K 741
HM o«d morjem so« t   Stadu;! aratef »lak 78f 0 m
= ! Cas V VSEJ* m 1		Stanja barometra v mm	t!	Vetrom	Nebo
23.	9. av.	739 5    14 6		sl.szahod del jasno	
Z pop.
,7i8 8 21*1
si. svzhod del. jasno
Sr«e<n)»   včerajšnji.   fr^pe™^*-**  15 4, ■OfM. 138   PatSsvIna % *34 n»»i> 13 4 mm.
Mlad 3554-1
železninsice in  špecerijske  stroke, se
sprejme pri Fr. Omersist., Kranj.
se sprejme takoj v trajno službo. Kje.   pove   upravništvo »Sloven
o579
kega Naroda«.
i
I
Ustna voda
i „EUODIN" j
Specijalite za kadilec, j   48i 3   Glavna zaloga lekarna        40 j
^ Ob. pi. Trnkoczy v Ljubljani. _!
Jferodna
I knjigarna |
v Ijubljani
na Jurčičevem trga It. 3.
priporoča
E i
k f
f
S
i J
i \
\ \ l i
i t
kanceliski, koncepini, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir.
O    <S» 9
Kasete s pisemskim papirjem.
crgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
09Jemalne knjižice p0 c^čn5h Zalaoga šolsih zvezkov in risank. Zavitke za urade v vseh velikostih. -Velika izber
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk,    kamenčkov,   tablic, gobic, črnila itd.
$arve za šole in umetnike
- Razglednice -
pokrajinske,   humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
jflbumi za slike in dopisnice!
vezane v pliš in v usnje
— poezilske kaige. -
podobice za otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete; risalna ravnila, tuše, čopiče.
Poteši in tintniki.
i
i
Uzioni italiane. i
Con versasione, grtmmatioa, littaratnra. Sanuuucia tal it 41 tfjMStO MM*
Dalmatinova nlica S al piantermo.
V svrho rasalriaala _ kroga neke v Trata obstoječe trgovine z zgotovljenimi   moškimi oblekami, ao
mlad pomočnik
te stroke. Biti mora slovenske narodnosti ter znati nemški jezik ter mora vložiti v to trgovino od 2000 do 4000 K v gotovini. Imel b dobro plačo in bi bil zainteresiran v kupčijah z določenim odstotkom. Poleg tega bi dobival 6% letnih obresti od vložene glavnice, ki bi se pravno zavarovala na trgovini, ki je vredna 50.000 C 3525 3 Ponudbe, ne anonimne, je poslati na naslov: O. Mohr, Trst, nlica S Vrani d1 Asslsl it 4, II nadstr., 1L
Monter
za vodovodno inštalacijo
M takoj apratma proti dobri plači prt hidrotektu K. LOOlmik«, LJnlV
llaaa, laotkovasova mllea 4. 3583 i
za finejša dela. Prikrojevanja zmožni imajo prednost. Delo stalno,plača dobra.
Ivan Smrekar
čevljarski msjster v Hakraaogu.
Hotel Tivoli
3419 11
Nekaj vagonov
(mOitnic) SO dObl proti takojšnjemu naročilu.
Kje,   pove   upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3578—1
3577
šivilja
se priporoča
za finije oblek ii Mren perila i hišo.
Satanska cesta 4, dvorišče, desno.
2
Sprejmem takoj
pomočnika
ki bi bila tudi vešča polaganja parket. Delo trajno pri polaganju ali v
---delavnici. ~~
Ferdo Primožič
mizarstvo in parkete, Ljubljana, Rimska cesta 16. 3575—1
Akad. ter. društvo „Sava" v Ljubljani javlja
svojim p. n. starejšinam, Članom in prijateljem tožno vest, da je danes popoldne preminnl njen preblagi starejšina, gospod
dr. Ivan Milan Hribar
odvetnik v Ljubljani
po dolgi, mučni bolezni, v 35. letu svoje starosti.
Bodi pokojniku blag spomin! 35P4 V Lfnbljani, dne 23. septembra '909
Za akad. fer. društvo »Sava«:
Rudolf Est x
t. č. predsednik.
Miroslav Kukolj x x x
t. č. tajnik.
Rodbina Hribarjeva naznanja tožno vest, da je
dr. Ivan Milan Hribar
odvetnik v Ljubljani
po dolgej, mučnej bolezni, v 35. letu svoje starosti, danes popoludne umrl. Pogreb dražega pokojnika bode v soboto, dne 25. septembra
1909 Ob 4. popoludne iz hiše žalosti v Gosposkej ulici Štev. 12, na pokopališče pri Sv. Križu.
Bodi pokojniku blag spomin!
V Ljubljani, dne 23 septembra 1909. 3555
V imenu rodbine:
Ivan Hribar
ravan.aitelj toanke „Slabije*" In i-u/paaa..
Kdor bi nameraval z vencem počastiti pokojnika, spomni naj se raje naših
narodnih potreb.
Majhen
lep lokal
se odda.
Natančneje se izve pri Fr. IgliČU
na Mestnem trgu. 3571—1
Za polovično ceno proda ljubljanski „Sokol" v Narodnem domu
2 visoki, eno leto rabljeni, dobro ohranjeni 3576-1
železni peči
s potrebnimi cevmi.
Več   se   izve  pri   tajniku bratu
Roglu, Kongresni trg 15, pritličje.
5000 kron zaslužim
, plaćam onemu, kl mi dokaza, da atola
300 kosov »amo za 5 SO K
al priložnostni nakup in sicer: Pristna Švicarska psi. slst. resa. Roskopf
iopaa ara točno regal, in ki natančno gre, s 3letno tvorni&ko pismeno garancijo; ameriška donble-»lata oklepna verižica; 2 amer. doub e-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: manšetni, ovratuiški in naprsni gumbi; amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vsorec po lelji; prekrasna naprsna igla s simili-brujantom; mična damska broža, poslednja novost, koristna popotna toaletna garnitura; elegantna, pristno nsnj. denarnica; par amer. bntonov i unit. žlahtnim kamnom; salonski album z najlepšimi pogledi sveta; prekr. SOlfO I SO na vrat Sli ▼ lase is pristnih j u tro v sk i h i biserov; b in diskih čarovnikov rasvedre vsako I dražbo in Se 2bj rasi. predmetov, koristnih in j netn-pljivih pri vsaki hiši «- zastonj. Vse skupaj j ■ eleg. sist. Roško p f topno UTO) ki j* sama dvakrat toliko vredna, samo 9*50 K. Po po vnetju ali denar naprej (tudi znamke; pošilja
S* IRB1CB, svetovno razpoillolnlco.
krnkei štrv. O)
M. B. Kdor naroči 3 zavitka, ms priden eni zastonj prima angl. britev ali H naj An. plato, žepnih -obeev. Za nengajajoAe denar tako J nazal, vsak -iziko torej izključen. 35b0
Podružnica v Spljetu.
Podružnica v Oalovcu.
bij sat
Podružnica v Trstu.
14—109
Spreji
vloge m njultt is u tcktfi raba tur ju Jg 1|  Oj    Jisijc is sroiija srefte it vrcfsslM papirje vseh vrst
|2 jO
obresti jo oi in vltft jm
PO   taCVlCn sUafaUL
/
4906
2LF
63
Samo 6 dni
am*w Tork
Francoske prekomorske dražbe.
Edina najkrajša črta v Jlmtriko.
v«i|sivn«i vosno Usta In brssplsćne pojasnila dajo aa vsa slovanska pokrs|lns
MT   Saša«« 8049—18
^asi
oblastveno potrjena potovalna pisarna
Cjabljana      Dunajska cesta 18 CJabljans
v novi hiši JUnstsks posolilaloa"
JploHno kreditno društvo
2430 14
v Gosposki ulici št. 7
sprejema hranilne vloge in vlogo na tekočI raenn In jih obrestuje s 1. julijem 1909 po 43 4% kres odbitka rentnega davka; eskomptira menico In dajo posolila na osebni
kredit po 51 2% do 61 ,•/..
Lastno premoženje znaša v deležih in zakladih   K    179 765 55
Skupna aktiva............B  1.242 166 77
Denarni promet v letu 1908........ 6 296 087 46
C. kr avstrijske  ^   državne železnice
Izvleček iz   oznega red
Odhod lz LJubljane (Jui. tal.)
7*03 Zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel, Gorico, dri. šel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Pcdroiico), Celovec.
7-26 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straio-Toplice, Kočevje
9*20 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
11-40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. drž žel., Beljak, (čez Fodrožico), Celovec
•32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
9 23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
7*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. ter. drž. žel., Beljak, juž. žel,, (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
5'42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. dri. sel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel , — Jesenice vsak dan).
Odhod Iz Lf nbllane (državne Železnice):
7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2*06 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7MO zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
i
10- 50 ponoAl: Osebni vlak v Kamnik.
(Le ob nedeljah in praznikih)
Prihod s Llubl{sno dnine železnice
7-12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždac Prage, Beljaka, juž. Žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča.
8*02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11- 23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, dii. žel. Jesenic, Tržiča.
2*08 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
SM5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Gorice, drž. žel, Trsta c. kr. dri žel., Jesenic, Tržiča.
6'40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draž dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Jesenic.
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka. )ui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podro žico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri Žel., Jesenic, Tržiča.
0"07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straie Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
Il*08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovc* Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri Žel., Gorice, dri. Žel., Jesenic.
Prihod s LlaMfaao (državne železnice)
0"40 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika.
lO'OO dopoldne:  Osebni  vlak iz Kamnika
6'IO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
9*00 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in praznikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednj* evropejskem času.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta
'M
Jolske potrebščine
vseh vrst
s« dob« po najnižjih cenah
v Prešernovi ulici ft. I
m     v FrcjCTiiuvi ui
Vajenca
mm krznarsko obrt
mm Erojol v LJnMJaal,
OHOO itOV. S. — Hrana in stanovanje prosto. 3584—1
U4» Mm
3573-1
sodčke
od španskih vin in konjaka po 16, 32, 64 litrov ima naprodaj Fr- Kham,
trgovina s špecerijo m deltkatebami
Kupim VOČJO mnelillO dobro ohranjenih
z vsebino od 8 do 30 hektolitrov.
Ponudbe na naslov: Karel Kovač,
Stari trs pri Rakeku.
Hotel Ilirija
Kolodvorske ulice št. 22.
V soboto, 25. septembra
koncert
Vstop prost. Začetek ob 8.
Za prijazen obisk se vljudno priporoča
■Barija Novak. 3593
H Volk
v Šoštanju, Štajersko
3(emična
pralnico
arejeoa s najnovejšimi stroji na par Ig elektriko se priporoča sa anazenje ICS2     vsakovrstnih oblek itd. 29
Sprejeaialnioa sa Llublfano prt
I. nosnicu
krolata. Miklošičeva cesta it 10.
HOTEL „ILIRIJA"
Kolodvorske ulice it 21
Toči se vsak dan sveto aurteo ta črno granat pivo (a la Mona-
kovo), najfinejša metliška, štajerska in dolenjska sina, dobijo  se ob
vsakem času mnogovrstne delikatese
po najnižji oeni. — Opoldanski in večerni abonma od 52 h naprej.
Pozor!
Kegljišče
se odda se za nekaj dni v tednu.
Za cenjeni obisk se naj ulj u dne je
pripore«. mtfn
3^24-3 hoteli rka
WM      MM       MM Mi
Iv. Bizovičar
umetni in trg. vrtnar
tjiUjuu, JColczijske nL 16
se priporoča aa
rTnPWa perfcov in
in"*
Izirtuc ten, mn li nteti
prilike.
■sta ps
um as
Trprisi i cntliai U.
.000 parov čevljev!
4 peri čevljev aemo K 6-60.
f skd usodnega ogromnega nakopa as
odda ss to nizko ceno: par moških in par •saških čevljev, črnih ali rjavih na trakove s močno zbitimi podplati, n&jnovejse oblik*, dalje par moških in par ženskih modnih Čevljev, elegantnih in lahkih.
Val 4 puri santo f4 ••*<»• Z? naročite? zadostuje dolgost. 3581 Razpošiljanja po povzet;«.
Izvoz avifiv K OH ANE, Krakov it. 31.
Krojaški pomočnik
za veliko ali majhno delo, aa sprejme takoj. 3574-1 Povpraša naj se pri A. Lombarfn v Zgornji tiski.
Sprejme se takoj
pri Karlu Kovaču, mesarju v Starem trgu prt Rakeku. 3562 i
3572 i     Priporočam sledeče specijalitete:
*?S£2r sllvovko In vinsko žganja
od znanega vinogradnika F. Simončiča v Sevnici.
Pristni kranjski brinjevec. — Znane domače brusnice. Češnje v konjaku. — Višnje v Simončičevi slivovki. Tuzemske in inozemske mesne in ribje konserve. Vsake vrate vknbano sadje in sočivje.
BBF~ Kofeina proste žgane kave za bolnike. "TBJg;
Fr, Kham, trgovipa s jjjjffljjj, MtilB«, in vinarna.
Bfa drobno ln debelo!
Zavratnice (kravate)
Iz pm jusoslouaiisRe tvornice T. Mekuži v Ljubljani
se dobe v glavni zalogi pri 3365 5
Ludoviku Dolencu
v Ljubljani, Prešernova nlica 14-
Jfrasne damske klobuke
kakor tudi 3a deklice in otroke,
najnovejše mode, v največji izbiri,
po zelo ugodnih cenah
priporoča
JY[odni salon P. Jrfagrdic
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
3550-2
Šolske knjige
za ljudske in srednje sole, učite Ijišče in licej, za obrtne in stro :-: x x kovne šole x x :-
ima
v najnovejših izdajah
v zalogi
..Narodna knjigarna"
v Ljubljani
v PRftraovi ulici itev. l
3
I?
Izdajatelj in odgovorni uradnik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««
7523
4C
C^+C
3805
410867