eto 1886. 87 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos VII, — Izdan in razposlan dne 9. februvarja 1886. 19. t Dopustno pismo od 6. jauuvarja 1886, *a lokalni želeinici : a) od nekega mesta dopolnitvenega omrežja priv. avstro-ogerske državno-železnične drnžbe v Poisdorf, na slučaj v Böhmischkrnt ; b) od Jenšovic v Lužeč, na slučaj do brega reke Voltave. i Franc Jožef Prvi, H milosti Božji cesar avstrijski, apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda °tarinški, salcburŠki, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleŠki in Nnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof ^bsburški in tirolski itd. itd. itd. » je priv. avstro-ogerska državno-železnična družba zaprosila, da bi seji enla dopustitev (koncesija) zgraditi nameravani lokalni železnici od nekega <}()^,a dopolnilnega omrežja družbinega med Friittingsdorfom in Staatzom v Pois-«ko ’ Ua s^u^aj do Böhmisehkruta in od Jenšovic v Lužeč, na slučaj do Voltav-brega, in voziti po njih, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist stf « P0(^jetja po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. čila obsežena v §§. 4 do 11 dopustnega pisma od 21. avgusta 1881 (Drž. Št. 107), a ne krateč pravice državni upravi pritegnene vsled §* 6 dogo-Voi'a od 12. novembra 1882, v slučaji, naj kaderkoli pride po 1. dnem janu-Varja 1895, ko bi država odkupila ogerske proge, isto tako pred odkupnim j 0IÛ ustanovljenim v čleuu I dogovora od 1. decembra 1866 (Drž. zak. od ' j-867 št. 7) vse dopuščeno avstrijske proge družbine, med katere spadajo tudi v ..) dopuščeno železnico, odkupiti proti letni renti, odmerjeni na podlogi njih 'l8tih donosov. ^ Ilesno opominjajo vsacega, naj ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta Trstnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Na-1 sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno asta '>na^ 08tr0 111 Rkrbno čujojo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, šestega dne meseca januvarja v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem šestem, Našega cesarjevanja tridesetem osmem. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Pino s. r. I>iiuujcwski s. r. 30. Dopustno pismo od 8. januvarja 1886, za lokalno železnico od Levova mimo Rave ruske do državne meje proti Tomašovn. BI i Franc Jožef Prvi, po milosti Božji cesar avstrijski? apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gaiiški, Vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški m dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. Ker je priv. družba železnice Levo vsko-črnoviško-Jaške zaprosila, da bi se ji dala dopustitev (koncesija), zgraditi lokalno železnico od Levova v Ravo rusko in podaljšek te lokalne železnice mimo Belzca do državno meje proti Tomašovu, ter voziti po nji, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 zak. št. 238), kakor tudi po postavah od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56), 0<* 26. decembra 1882 (Drž. zak. št. 180) in od 28. decembra 1884 (Drž. zak-st. 203), to dopustitev podeliti takö le : §• 1. Dajemo priv. družbi Levovsko-čruoviško-Jaške železnice pravico, zgradb1 lokomotivno železnico, ki jo je izvesti kot lokalno železnico s pravilno razi0' čino, od Levova mimo Zolkeva v Ravo rusko in odtod mimo Belzca do držalo0 mejo proti Tomašovu v stik z ruskim železnocestnim omrožjem ter voziti po DJ!‘ Kos od Belzca do državne meje narediti bode družba dolžna stoprv tedaj) kadar se izvede stik z ruskim železnocestnim omrežjem. Grledé tega morebitnega stika dopuščene železnice z ruskim železnocestnim ["Drežjem in gledé časa, v katerem bode narediti kos od Belzea do državne meje, Dna družba podvreči se določilom državne pogodbe, ki jo bode v tem oziru skle-01ti s cesarsko rusko vlado, ter dolžnostim za-njo iz rečene pogodbe izvirajočim. §• 2. Železnici, ki je predmet pričujočega dopustnega pisma, dodeljujejo se navdaja olajšila: a) oprostitev od kolkov (štempljev) in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine služeče v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa vršba vožnje — do časa, ko se začne ta vrsba, in tako tudi v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice — do konca prvega vršbenega leta; v oprostitev od kolkov in pristojbin za prvo izdatbo delnic z interimal-nimi listi vred, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča; c) oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopu8tnice; d) oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih (štempelj-skih) pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let, računeč od današnjega dne. I §• 3.. Bružbina dolžnost je, gradnjo železnice od Levova do Rave ruske, in pa Dljšek do Belzea precej začeti in najdalje v dveh letih, računeč od današ-J dne, dokončati, dodelano železnico v javno službo izročiti ter vožnje vršbo H)1 ves čas, dokler traja dopustitev, nepretrgoma vzdržavati. n 1 vPa 86 hode držala zgornjega roka za gradnjo, dolžna je družba dati varnost, Da ?z.1^8* efektivno dvajset tisoč (20.000) goldinarjev avstr, veljave v vrednostnih PlrJih, v kakeršnih se smejo varovancev novci nalagati. Pto hi ne dostala zgornje dolžnosti, sme so izreči, da je ta položnina (Ja .. -^a položnina vrni se v tridesetih dnevih po tem, ko bode državna kolav-1Ja dopuščene železnice brez spotike zvršena. §• 4. (J0l y^a izdela dopuščono železnico, dodeljuje so družbi pravica razlastitve po Cl*ih dotičnih postavnih propisov. ‘^ell8ta Prav^ca dodeli se družbi tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se Prav' .narediti, ko bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu na- §• 5. p,>iv |h'užbi se jo ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja J°co dopustno pismo, in dopustnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko mini- sterstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčče postave in ukazi, zlasti postava o dopuščanji železuic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železno-cestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1), in pa postav in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö. Kar se pa vršbe same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vršbe v toliko, kolikor se bode z ozirom na zmanjšano maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljal1 dotični posebni vršbeni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo. §• 6. Družbi se priteza pravica, s posebnim dovoljenjem državne uprave in pod uveti, ki jih ona postavi, za lokalno železnico imenovano v §. 1 narediti novo delničarsko družbo in na-njo predjati vse pravice in dolžnosti, ki izvirajo i0 tega dopustila. Predstvene obligacije se ne smejo izdajati. Nasproti se delničarski družbi, ki jo bode iznova ustanoviti, dodeljuje pra' vica, izdati predstvenih delnic (akcij), ki gledé obrestovanja in razdolžbe uživajo predstvo pred založnimi delnicami, do dveh tretjin vsečiharne delniške glavnice- Dividenda, pristoječa predstvenim delnicam, predno za založne delni00 obveljâ pravica do dividende, — a pri te:n ne bodi nikacega doplačevanja lZ donosov poznejših let — ne sme se odmerjati z več nego pet odstotki. Iznos napravne glavnice potrebuje odobrenja državne uprave. Ako bi po iztečaji prvega vršbenega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali bi se pomnožile vršbene oprave, smejo se dotični troškovi prišteti napravi11 glavnici, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove stavbe ali v p°' množitev vršbenih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo. Vso napravim glavnico treba je odplačati po razdolžnom črteži, ki ga odobr1 državna uprava, v času, dokler veljâ dopustilo. Družbena pravila in obrazci založnih in predstvenih delnic, ki se izdadči potrebujejo odobrenja državne uprave. §•7.................................. Vojaščino bode prevažati po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določuj, o tem in o polajšilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri priv. dmz železnice Levovsko-ČJrnoviško-Jaške. Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovi0’ tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagri nice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in P11^ glednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, ^a° darstvo, ter po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo. Družba se zavezuje, tudi gledč železnico navedene v §. 1 pristati na dog° iprav111 3čjih. vor med avstrijskimi žoleznocestnimi društvi ukronen o nabavi in imetji oprav1 reči za prevažanje vojakov in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih ^ jaških provožnjah, potem na vsak čas veljajoče propise za žolezništvo o vojs ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obvoljavši dodatni dogovor o vožnji ta. bolnikov in ranjencev, katero jo ležeče prevažati ob trošku vojaško blaga)01 Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi yrustvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih prevožnjah vojaščine in na propis o prevožnjah vojaščine po železnicah. Te dolžnosti ima družba samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozi-l0m na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé na-Prave, opreme in cele vršbe zdi biti zvrŠljivo, o čemer pristoji razloka trgovin-8kemu ministerstvu. - Družba ima dalje dolžnost, pri oddajanji služeb v zmislu postave od _• aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati se na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe. §• 8. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) postave o dopuščanji železnic, ^rečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset 0*0) let, računeč od današnjega dne, in mine po tem roku. Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega lQka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o ZaČetku in zvršetku gradnje, potem o začetku in vzdrževanji poslovršbe ter bi 8e gledé prvega slučaja prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. llga, lit. b) Postave o dopuščanji železnic niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami. §• 9. v Državna uprava prihranja si pravico, ako bi se v stiku stoječa glavna proga Voznice Levovsko-črnoviško-Jaške kadar si koli bodi prevzela pod državno poslovršbo, ob enem prevzeti tudi poslovršbo po tu dopuščeni lokalni železnici r voditi v ostalem času, dokler bode dopustitev še trajala. §• io. jj. Državna uprava si prihranja pravico, da more vselej koneesijonirano želez Co> ko bode dodelana in v službo izročena, po naslednjih določilih odkupiti: j 1. Da se določi odkupščina, seštejč se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje j ^ 0 v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti . °dki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se Računi. . 2. Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine rebne za obresti po 5°/o imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna l«L^Va’ *n za nje Vplačilo 0 ßasu, za katerega veljâ koncesija — tedaj se ta 1Ila vzame kot čisti donos odmeri odkupščine v podlogo. 1° veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi prod sedmim letom vrŠbe. •jj^l 8. Odškodba naj se dâ v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minify o'ernu donosu, ki naj se družbi v dobi še ostali koncesije poluletno, 30. junija 1- decembra vsako leto po dospetji plačuje. ïe d. Državi se pridržuje pravica, kadar koli namesto še ne dospelih plačil jj ® plačati njih glavnično vrednost, uganeno po pet od sto na leto, obresti °bresti računeč. Ako se država odloči, da bode to glavnico plačevala, naj jo — kakor si sama izbere — plača v gotovini ali z državnimi zadolžnicami. Državne zadolžnice je pr* tem računiti po ceni, kakorsna se podâ kot srednja cena državnih zadolžnic enake vrste po uradnih zapisih da je v neposrednje poprejšnjem poluletji bila na Dunajski borsi. .5. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država plača vsi od-kupščino brez druge odplate v bremen čisto last in užitek te tukaj koncesijoni-rane proge z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil in zalog materijala, in tako tudi iz napravile glavnice narejenih vršbenib in pričuvnih zalogov, kolikor le-ti niso uže po svoji namembi z odobrenjem državne uprave celo ali deloma pošli. §. 11. Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez odplate neobremenjena svojina in užitek tu dopuščene železnice, in vse premične ter nepremične pritikline, tudi iz napravile glavnice umišljenih in redno obnovljenih vozil in zalog materijala, kakor tudi vršbenih in pričuvnih (reservnih) zalog°v v obsegu, povedanem v §. 10, pod št. 5. .j Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 10), ostaja družbi last pričuvnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar im*1 novcev terjati, po tem last posebnih naprav in poslopij postavljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici. §. 12. J Državna uprava ima pravico, uvčriti se, da so dela železne ceste ter tudi oprava za vožnjo po njej po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, i11 ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. Družbina dolžnost je, pogodbe o gradnji in dobavi pred njih sklenitvij0 položiti v odobrenje pred državno upravo. Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gosp0' darjenje, in sosebno po nadzornikih ob družbinem trošku pošiljanih kakor ji koli pozdi primerno prigledovati, da se delo izvede po projektu in po pogodbi- Ko se napravi delničarska družba, ima cesarski komisar, službujoč pri njej» tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta drugega zastopa, kateri veljâ za družbe načelniŠtvo, in pa v glavno zbore, tel ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne postavam, dopustila ali družbeni'0 pravilom, oziroma kvarne državni koristi. Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja družba Levovsk0' Črnoviško-Jaške železnice, odnosno družba, ki se ustanovi za lokalno železu'00’ ne opravlja, dokler se drugače ne naredi, nikacega povračila v državno blagaj"0'. Dokler železnice ne bode staknena z ruskim omrežjem, bode družba od zana dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestno vrsbe od 16. novembra 1°° (Drž. zak. od 1. 1852 st. 1) gledč povračila večjih troškov, ki bi so nabrali p policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledč dolžnosti, zastonj nabavit' ' vzdržavati uradne prostorije. §. 13. Državni upravi se dalje prihi anja pravica, ako bi se poleg vsega poprejš-J svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, UoPu8tnih uvetih ali v postavah, poprijeti se naredeb, primernih postavam ter ^ bolnostih — še predno izteče koncesija, — izreči, daje ista ugasnila. Desno opominjajo vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-lca> in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči Pustu >ati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj 0 skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja. Vl> y dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, ; asem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, osmega dne meseca varja v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem šestem, Našega rJevanja tridesetem osmem. Franc Jožef s. r. ï'aalfe s. r. Pino s. r. \ Dnnajewüki ». r. Popravek. kosu Državnega zakonika, izdanem dne 5. januvarja 1886, namreč it. mii)ister8tva za poljedelstvo od 20. decembra 1885 (Drž. zak. od 1. 1886 ^inist ° k°mi8ijah, katere na strani političnih deželnih oblastev in poljedelskega Ha j* kot pridodani jim strokovni sveti v reččh trtne uši službujejo, naj ptav ai",22, pod IV, v 2. odstavku, 2. vrsti namesto „ustanovljenih načel“ A UsDtuovljona nadela“. se čita '■'•"'M Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane bode v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarniee na Dunaji, I. okr., Singe^ strasse št. 26, tudi leta 1886 izhajal v nemškem, laškem, češkem, p0^ skem, rusinskem, slovenskem, ilirsko-hrvatskem in romanske111 jeziku. .1 Naročnina za cel letni k 1886 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdate; iznaša za en eksemplar 2 gld. 50 kr. — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnin6 prosto pošilja. Letniki 1849 do vštevno 1863 veljajo 30 gld.; letniki 1864 ^ vštevno 1885 veljajo 44 gld. Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se : Letnik 1849 za 2 gld. 10 kr. 1850 » 5 1851 „ 1 1852 „ 2 1853 „ 3 1854 „ 4 1855 „ 2 4856 „ 2 1857 „ 2 1858 „ 2 1859 „ 2 1860 „ 1 1861 „ 1 1862 „ 1 1863 „ 1 1864 „ 1 1865 „ 2 1866 „ 2 1867 „ 2 25 30 60 15 20 35 45 85 40 70 50 40 40 40 Letnik 1868 za 2 gld. — kr. 7) 40 * 1869 „ 3 1870 „ 1 1871 „ 2 1872 „ 3 1873 „ 3 1874 „ 2 1875 * 2 1876 „ 1 1877 „ 1 1878 „ 2 1879 a 2 1880 „ 2 1881 * 2 1882 « 3 1883 a 2 1884 „ 2 1885 „ 2 20 30 30 30 30 20 20 50 50 50 Letniki 1870 do vštevno 1885 ostalih 7 jezikov so na prodaj po tisti kakor nemška izdatba. cen1 *' 1 * lri ^ NB. Z a državnega zakonika liste, ki naročniku celo niso došli ah K mu nedostatno došli, treba soje zadnji čas v štirih tednih pooglašati- ^ Kadar potečo ta rok, bodo so državnega zakonika listi izročevali sa010 plači 1 o prodajno cene polo po 1 kr.). ^ ))C Od letnikov 1864 do vštevno 1885 moči jo iz zalogo c. kr. dvorno in th'za t tiskarniee za prodajno ceno ('/* polo po 1 kr.) dobiti vsak posamičen k°3 od letnikov 1849 do vštevno 1863 moči jo posamične kose za omenjeno p dajno ceno dobivati samo tedaj, češe niso pošli.