No. 77
UPriska Domovi ima
J	AM€k»*AM in spirit	^	i,iMi™yrM|
^R€I^N m ©Wltf National and International Circnlation (HOWim© HGWSPAPm	<
CLEVET.AND OTTTO WTEE^IESTl A "V TVT/^'DXTT'VTr^ A'D'DTT in in£*r7	^rnT7»Tr r ■KTTr xrr\T t vr-
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 19, 1967,
mornin© nempAim
ŠTEV. LXV - VOL. LXV
Okreplfve na sever
^oleg 196. lahke pehotne brigade je bila poslana na Področje 1. armadnega zbora v Južnem Vtetnamu še 2. brigada 1. konjeniške divizije.
SAIGON, J. Viet. — Šele vče-rai so objavili, da so poslali na Področje 1. armadnega zbora, ki obsega pet severnih provinc Južnega Vietnama, 2. brigado b konjeniške divizije že 8. apri-a- Zavzela je položaje v pokra-■j'ui Quang Ngai, okoli 100 milj Južno od demilitarizirane cone ^od Severnim in Južnim Viet-^urnom. Včeraj in danes je v sPopadu z rdečimi dosegla kar lePe uspehe. Sama ni imela niti Jucat mrtvih, rdečih pa je padlo Preko 100.
. ^udi 196. brigada lahke pehote Je v provinci Quang Ngai, le da Je ta zavzela položaje ob obali PjJ Chu Lai, od koder so se ma-pomaknili dalje proti seve-ru, kjer so postali rdeči zelo na-Pudalni in kjer pričakujejo nji-ovega obsežnejšega n a s t o pa. ruijo, da je severno od demili-arizirane cone zbranih tri divi-Severnih Vietnamcev, južno °b nje pa še okoli tri divizije rJečih v oddelkih razne jačine.
, Južnovietnamski pionirji in U'Zenirski oddelki ameriških ma-ritl°v čistijo in urejajo utrjeni ^as južno od demilitarizirane co-kot je to sklenila južnoviet-^Uiska vlada. Amerikanci ne Ujamejo dosti v vrednost tega Ranega pasu, največ zato, ker al bi tekel le od morja 12 milj ieč preko obalne ravnine do ^0ra- Rdeči se le redko spuščajo 0 tem predelu proti jugu, redno P°rabljajo za to gorati, porasli ?°rski svet, kjer se lažje krije-v°- doslej so imeli marini pri či-enju tega pasu na področju
tom11 3,200 ;iardov že 17 mrtvih
Novi grobovi
John Rome
Včeraj je umrl po dolgi bolezni v Cleveland Clinic 52 let stari John Rome z 18714 Kewa-nee Avenue, mož Ruth, roj. Zi-bert, oče Judith, Kennetha, The-rese, sin pok. Johna in pok. Mary, brat Esther Semick. Pokojnik je bil veteran druge svetovne vojne in član SNPJ št. 158. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.30, v cerkev sv. Pavla na Chardonu ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Albert F. Pintar Sr.
Po kratki bolezni je v Cleveland Clinic umrl 67 let stari Albert F. Pintar Sr., rojen v Indianapolisu, Ind., zaposlen pri Pintar Plumbing and Heating Co. na Bishop Rd., vdovec po lani umrli ženi Mary, oče Alberta, Roberta, Williama, Ivana in Mary, 5-krat stari oče, brat Edwarda Benedicta, Ludwiga, Stanley j a Benedicta in Mary Drager. Živel je pri hčeri Mary na 2918 Bishop Rd., Willoughby, O. Pokojni je bil član Order of Eagles No. 2221 Euclid. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev sv. Felicite ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Nemški posvet na vrhužens&®s® inolile,
moški imajo siiisosll!
lo”S SVOj° moS°čno “ognjeno si-možnostjo naglih premi-
J na vsakih 200 jardov enega V ^!Ve§a- Rdeči ovirajo to delo edn0 vneteje.
k dm. Sharp je na tiskovni
dep^erenci v Pentag°nu v pone-dejal, naj rdeči kar uda-preko demilitarizirane co-v > bodo dali ameriškim oboro-jih 1111 sdam vsai priložnost, da lo”
°v Pokončajo.
retjina Amerikancev ve ničesar o med-ftarcdni politiki
je	Harbor, Mich. — To
vatl°^al Po večletnem razisko-Voc/U poseben raziskovalni za-Prj t na Michiganski univerzi, ji^g ern ie ugotovil, da se ta tretji SQre^rutira največ iz tistih, šolo°vkomaj dokončali osnovno ki ’.C® So j° sploh, in iz tistih, dosQ i °V* ^etni prejemki niso ®e§li $7.500.
da	je fudi ugotovitev,
vSaj °r ničesar ne bere ali pa malo bere, ne najde na ljiVe televiziji dosti razum-godi^a razJaganja dnevnih dole pa°V’ Zaključek preiskavanja 2iratl- 2e^° “nesodoben”: organi-0dda^e Posebnih televizijskih b}» Za “zamudnike v izobraz-
Vodnik Vzhodne Nemčije Ulbricht je predložil sesta nek zahodno nemškega k a n c 1 e rja Kiesingerja s predsednikom vlade V z h o dne Nemčije Sto-phom.
BERLIN, Nem. — Odkar, je v Zahodni Nemčiji na vladi koalicija krščanskih demokratov in socialistov, je ta bolj naklonjena neposrednim stikom med obema Nemčijama. Sam kancler Kie-singer je pretekli teden v parlamentu pozval k izboljšanju odnosov z Vzhodno, po komunistih vladano Nemčijo in ob tej priliki priznal, da ima tam oblast Ul-brichtova komunistična partija. Dotlej so vedno v Bonnu govorili o “sovjetski coni”, kadar so imeli Vzhodno Nemčijo uradno v mislih.
Na odprtju 7. kongresa Ul-brichtove komunistične partije pretekli ponedeljek je vodnik Vzhodne Nemčije, ob katerega strani je stal glavni tajnik ruske Komunistične partije L. Brež-njev, predložil, naj bi se sestala zahodnonemški kancler Kiesin-ger in vzhodnonemški predsednik vlade Stoph in se ob sodelovanju delegacij strokovnjakov dogovorila o sodelovanju in mirnem sožitju obeh nemških držav, ker je njuna združitev pri sedanjih razmerah nemogoča in misel na njo nestvarna. Ulbricht je istočasno znova zavrnil atomsko orožje, se zavzel za razorožitev in priznanje obstoječih meja v Evropi.
Moskva bo organizirala svojo mrežo komunikacijskih satelitov
MOSKVA, Rus. — Moskva je bilo povabljena, da se vključi v našo mrežo komunikacijskih satelitov znano pod imenom Comsat. Povabilo je odklonila. Sedaj poroča TASS, da so evropske komunistične države, pa tudi Mongolija, Kuba, Severna Koreja in Severni Vietnam sprejele rusko ponudbo, naj se udeležijo organiziranja mreže komunikacijskih satelitov.
O vseh podrobnostih so se pogovorile delegacije prizadetih držav na sestanku, ki se je vršil v Moskvi med 5. in 15. aprilom.
Zanimivo je, da se Jugoslavija sestanka ni udeležila. Kot se vidi, se sedaj Moskva in Beograd še, vedno le ruski satelit, ne pa zopet pisano gledata.	! neodvisna država.
Zastopnik vlade v Bonnu je k Ulbrichtovemu predi ogu pripomnil, da je ta zelo “enostaven”, da pa se na tak način vprašanje ne da rešiti. Ulbricht hoče namreč s takim sestankom doseči od strani Bonna priznanje Vzhodne Nemčije kot neodvisne države, kar pa Bonn odklanja. Zahodna Nemčija se smatra za zastopnico vseh Nemcev in celotnih nemških interesov, za njo je Vzhodna Nemčija
TOKIO, Jap. — V Tokiu so imeli županske volitve. Tam so dolga leta županih konservativni politiki. Pri zadnjih volitvah se je pa vse spremenilo. Dogodilo se je namreč, da se je ravno dva dni pred volitvami mleko podražilo za dva centa pri kvar-tu. To je volivke — ki jih je v Tokiu več kot volivcev — tako ujezilo, da so glasovale za levičarskega kandidata, dr. Minobe-ja. Dobil je 2,200,000 glasov, njegov konservativni tekmec pa samo 2,063,000. Na volišča je šlo okoli 5 milijonov volivcev. Ostali kandidatje so pobrali nekaj manj kot milijon glasov.
Dr. Minobe je sicer marksist, vendar ne ravno prehud. Ce je treba, ga tudi konservativne u-prave kličejo na posvete. Vsekakor je mož rekel, da bo skrbel, da draginja ne bo tako hitro rasla, kot je do sedaj.
Na mestni upravi bo zapihal drug veter, ki sedanji vladi predsednika Sato ne bo ravno po volji. Do sedaj je njegova li-beralno-demokratska stranka bila “vladna” stranka tudi v mestni upravi, sedaj bo pa opozicijska, dočim bosta socijalistič-na in komunistična postali “vladni”. Komunisti bodo ta položaj gotovo porabili za demonstracije in izgrede, s čemur so se zmeraj redi pečali. Zato je treba računati s tem, da bo v Tokiu sedaj več protiameriških izgredov, kot jih je bilo pod prejšnjo mestno upravo.
DRŽAVLJANSKA VOJNA V JEMEKU BO SPET OŽIVELA
Vzrok za novo bojevanje, obširnejše in zagrizenej-še od dosedanjega je v sporu za bodočnost Adena in Južno-arabske federacije. Egiptovski Naser bi rad dobil ta predel Arabije pod svojo oblast kot izhodišče proti petrolejskim ležiščem ob Perzijskem zalivu, savdski kralj Fejsal pa je odločen to preprečiti zaradi lastne varnosti.
SANA, Jemen. — Kmalu bo da so zmeraj pripravljene, da net let. odkar je Al-Badr zgubil gredo tudi na južno obalo Arab-iemenski kraljevski prestol in skega polotoka. Fejsal se te ne-prepustil prestolico in glavno varnosti dobro zaveda, zato bi mesta republikanskemu režimu, rad ukrotil Naserjeve čete v Jedočim se je sam s svojimi pri- menu, še predno bi Anglija za-
i Iz Clevelanda i
in okolice
Nemci se pogajajo s Kitajci o trgovini
^BONN, Z. Nem. — Zahodno-nemška vlada se na skrivaj pogaja v Bernu v Švici s predstavniki rdeče Kitajske o povečanju medsebojne trgovine in izmenjavi trgovskih zastopstev.
Nemška trgovinska delegacija se med tem pogaja v Peipingu o postavitvi velike jeklarne na Kitajskem, ki naj bi stala okoli 196 milijonov dolarjev. Njeno gradnjo bi financirala skupina nemških, francoskih in belgijskih družb.
staši umaknil proti severu, kjer je našel oporo in pribežališče pri savdskem kralju Fejsalu. Pred dvema letoma je bilo sklenjeno premirje formalno med Al-Bad-rom in republikanskim režimom, v resnici pa med Naserjem in kraljem Fejsalom.
Premirja se pa točno nista držali ne ena ne druga stran. Sedaj grozi obnova državljanske vojne, kar pa ni posledica vojaškega in političnega položaja v Je-menu — ravnovesje sil med kraljem Al-Badrom in republikanci je ostalo nespremenjeno — ampak posledica politične nevihte, ki se pripravlja ob južni obali Arabskega polotoka. Prihodnje leto se bo Anglija umaknila iz svoje postojanke v Adenu in o-balo prepustila svoji usodi. Obala sama z Adenom Vred je formalno neke vrste federacija, ki pa sploh še nima podobe prave države.
To obalo želita dobiti pod svojo kontrolo Naser in Fejsal, Naser bi rad prišel do naftnih vrel cev in vpliva v Perzijskem zalivu, tega pa Fejsal noče. Ako bi namreč Naser dosegel svoje cilje, bi obkrožil od vseh strani Fejsala in počasi dobil v roke tudi Savdsko Arabijo.
Naser je zato poslal že pred leti nekaj svojih divizij v Jemen, da tam na videz pomagajo republikanskemu režimu. V resnici imajo Naserjeve čete namen,
Seja—
Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje^ ima jutri, v četrtek, ob 1.30 popoldne sejo v navadnih prostorih. Vsi člani vabljeni. Po seji bo okrepčilo in zabava.
Prijavite se—
Dečki in deklice, stari nad deset let, ki obiskujejo šolo sv. Vida, ste vabljeni, da se prijavite v uradu Ameriške Domovine za raznašanje lista v šentviški okolici.
Zadušnica—
Jutri, v četrtek, ob 8.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Matijo Cotmana v spomin 11. obletnice njegove smrti.
Ženska ranjena pri policijskem ! lovu za tatom—
I Včeraj okoli poldne sta detek-| tiva Howard Feist in Michael
pustila Aden. Ukrotiti jih pa ne more brez obnove jemenske državljanske vojne, na kar se menda zelo resno pripravlja.
Ker ima dosti denarja, je že nakupil ne samo tanke, ampak tudi rakete in jet-bombnike, obenem pa postavil nekaj novih vojnih!o'~
, , :.w .	.w	,	" , Savage lovila ukradeni avto od
letališč m oponsc ravno tam, od-, r, j	j	j
.	. v Broadwayja pod E. 55 St. do E.
kooer lahko dela Naserjevim ce- cr,	~ a m
. v.	.r.\	60 St. m Bonna Ave. Tam sta
tam najvecjo zgago. Ni tudi no-i ,	,	.	,	,
,	, .	, f ., „ , lava fantina skočna iz ukrade-
bena tajnost, da so Al-Badrova1	,	. .	, . ,
, . v	nega avtomooila, ki se je zaletel
plemena postala zadnje case zo- j	.	.	......
,	,	, .	J	v ograjo m skusala uiti pes.
pet zelo bojevita.	Ir. ,	,	,
^	v Detektiva sta se pognala vsak
Ne bomo torej presenečeni, za enjm prj tem je Feist na ako bo v Jemenu zopet začela vrtu hiše 5811 Bonna Avenue divjati vojna. Trenutno je na zadel v jekleno žico za obešanje tem skoraj bolj zainteresiran perila in se precej ranil na nosu Fejsal kot Naser. Naserjeve četejjn preko oči. Po nesreči se mu so namreč v južnem Jemenu, to- je Sprožil revolver, ki ga je imel
v roki in krogla je zadela Mrs.
rej v sosedstvu z Adenom, dočim so kraljeve čete na severu ob jemensko-savdski meji. Fej-
x^melio Hannon. Oba so v Mt. Sinai bolnici obvezali in odpu-
sal ne more torej čakati, da bi’stili. Policija je kasneje ujela
Stari nemški kapitalizem odmira: nekdanjega Kruppa ni več!
Vremenski
prerok
pravi:
.HajVjg0^na zjasnitev, hladno. Ja temperatura okoli 50,
CLEVELAND, O. — Kdor je živel v Evropi in se le malo zanimal za industrijo, mu je ime Krupp znano tako, kot je vsakemu A m e r i kancu ime Ford. Krupp je bila namreč beseda, ki je vsakomur predstavljala nekaj drugega. Za navadnega človeka je ime pomenilo enega med največjimi bogataši, kamor je še celo cesar Viljem II. hodil v goste. Palača Kruppove dinastije v Essenu se je pa lahko kosala s katerokoli vladarsko v Evropi, tako je bila založena z u-metninami in zgodovinskimi spomini.
Za banke je ime Krupp pomenilo najboljšega dolžnika v Evropi, ki se je pa le izjemoma posluževal bančnih posojil. Če jih je rabil, jih je hitro odplačal. Zato pa so Kruppovi zaupniki šarili v marsikateri nemški velebanki. Za industrijo je pa Krupp pomenil vrhunec gospodarske moči. Ni bil gospodarsko tako obsežen kot na primer Ford v Ameriki, toda pomenil je v Evropi več kot Ford v Ameriki. Vendar pa zgodovina Kruippovega podjetja ni potekala tako mirno kot zgodovina Fordovih _ podjetij.	„
Ustanovnih Kruppove dinastije je začel 1. 1811 z malo livarno v Essenu. Šele njegov sin je podjetje razvil v pravo težko industrijo, ki se je pa morala omejiti na primeroma majhen takratni nemški trg, ki je komaj začel živeti v o-bliki prve nemške carinske unije. Nova doba se je za Kruppa začela šele 1. 1851, ko je njegovo podjetje prodalo prvi kanon egiptovski vladi. Krupp je spoznal, kje ležijo mastni dobički in se je posvetil vojni industriji prav do 1. 1945. N e m š k o-francoska vojna mu je 1. 1870 dala take dobičke, da je razvil svoje tovarne v največje v Nemčiji. Razvoj ni poznal nobene meje, kajti cesarska Nemčija se je pod Viljemom II. začela pripravljati na prvo svetovno vojno. Kruppove tovarne so bile glavni dobavitelj za nemške oborožene sile. Vse zaslužke je Krupp vtikal v nova podjetja, pri tem pa začel delati usodno napako: je vse zaslužke investiral, ni pa skrbel za obratni kapital. Tovarne so bile postavljene, toda niso imele denarja za obratovanje.
Krupp tega ni čutil po prvi
svetovni vojni. Primeroma
hitro si je opomogel, obenem pa sklenil, da se z vojno industrijo ne bo več pečal. Pa je prišel Hitler in odredil Krup-povim podjetjem staro nalogo: delati za oborožitev Nemčije. Krupp se je zopet znašel v vojni industriji in v drugi svetovni vojni zaslužil, da nj vedel, kam z markami. Prišlo je pa leto 1945: Kruppove to_ varne so bil uničene od zavez-i niških bomb, Krupp sam pa obsojen zaradi gospodarskih in socijalnih vojnih zločinov na 12 let ječe. Priprt je bil pa le dobri dve leti. Amerika ga je osvobodila in njegovim podjetjem pomagala zopet na noge. Krupp je postajal 2opet to, kar je bil pred Hitlerjevim nastopom: na potu, da zopet postane vodilna gospodarska sila v Zahodni Nemčiji. pa je napravil zopet nekdanjo napako: preveč dobičkov je investiral, premalo je skrbel za obratni kapital. Med tem mu je pa rastla konkurence v predelovalni industriji, dočim sta nemška premogovna in je_ klarska industrija zašli v kri-zo- Krupp je bil prisiljen, da išče posojila, nemške banke so pa zgubile zaupanje vanj. Nazadnje so mu dale $75 milijonov posojila, toda pod težkimi
pogoji. Moral je pristati na kontrolno komisijo in bankam še preskrbeti jamstvo centralne vlade. To ga je pokopalo. Vlada je namreč zahtevala,, da se družinsko podjetje spremeni v delniško družbo, da delnice pridejo na trg. Krupp se je premislil in šel po drugi poti. Spremenil je podjetje v delniško družbo, toda delnice so postale lastnina posebne u-stanove, ki naj čisti dobiček porabi za kulturne in socijal-ne namene. Torej podobno kot je napravil Ford. Krupp je torej začel davno pred Fordom, končal pa kmalu za njim na podoben način.
Zakaj je Krupp šel po tej poti? Kruppova družina ni bila srečna pri vsem svojem bogastvu. Ustanoviteljev vnuk ni imel nobenega moškega naslednika, cesar Viljem je dedinji preskrbel aristokratskega ženina. Njen sin in sedanji gospodar ima podobno smolo; ima moškega naslednika, ki pa ni za gospodarsko rabo. To ga je prisililo, da je svojemu sinu preskrbel bogato letno rento in se sprijaznil z mislijo, da je njegova družina odšla v nemško gospodarsko zgodovino. Tako mine slava sveta!
Angleži odšli, Naserjeve čete pa porabile priliko in korakale v Aden. Vidi, da mora na vsak način Naserja prihiteti in zato ne bo mogel dolgo časa odlašati svoje akcije. Če bo prišlo zopet do prelivanja krvi, bo ravno Fejsalova zaskrbljenost glavni vzrok zanj.
nekega fantina in zaradi zaslišanja.
ga pridržala
Mihajlov: Jugoslavija še lotalitarna država
General, tajnik SE ATO za povečanje napadov
na Severni Vietnam
WASHINGTON, D.C. — Na predvečer posveta zunanjih ministrov SEATO držav je glavni tajnik te zveze filipinski general J. Vargas predložil razširitev letalskih napadov na vojaške cilje v Severnem Vietnamu kot sredstvo povečanega pritiska na Hanoi k pogajanjem, ki naj vojskovanje končajo.
Posvetovanja SEATO se udeležuje le 6 do 8 zunanjih ministrov. Francija je dejansko prenehala biti član SEATO, Pakistan pa ni poslal svojega zunanjega ministra, ampak samo poslanika v Washingtonu, ker se jezi na Ameriko, ki je objavila, da ne bo Indiji in Pakistanu več
Prof. Mihovo Mihailov je pred sodiščem dejal, da je monopol Komunistične partije v oblasti nad državo sovražnik socializma, ne pa on.
BEOGRAD, SFRJ. _ Prof.
Mihajlo Mihajlov, ki je v ječi zaradi svojega javnega nastopa proti komunistični diktaturi na temelju lanske obsodbe v Zadru, | dobavljala orožja, je znova pred sodiščem. Obtožen je sovražne propagande proti državi in njeni socialistični ureditvi. Tekom razprave je odločno branil svoje stališče in spravil pri tem v zadrego sodnika, kateremu je javno dokazal, da ne j loči med jugoslovansko ustavo (iz leta 1963 in Stalinovo ustavo Sovjetske zveze.
Včeraj je v nadaljevanju razprave pred nabito polno dvorano zatrjeval, da so nekatere razlage njegove kritike jugoslovanskega režima napačne in brez okusa, pa poudaril znova svoje temeljno gledanje, da je Jugoslavija še vedno totalitaristična država, kjer ima v rokah vso o-blast Zveza komunistov.
“Ta protiustavni monopol je sovražnik socializma, ne jaz,” je pribil Mihajlov.,
Opozoril je na dejstvo, da je danes marksizem bolj živ na zahodu kot pa v komunističnih deželah, po njegovem zaradi pomanjkanja javne in odkrite razprave.
Sodišče bo danes razglasilo
Dr. King nanoveduje izgrede v “10” mestih
NEW YORK, N.Y. — Dr. King je zadnjo nedeljo izjavil na tiskovni konferenci v New Yorku, da letos pričakuje izgrede v “desetih mestih”. Navedel jih je imenoma, a med njimi je tudi Cleveland. Dr. King se pa bolj boji nemirov v južnih naših državah, kajti tam ne bodo potekale tako mirno kot v severnem delu naše dežele.
Kot navadno, je ostro zanikal, da bi bili udeleženci demonstracij komunisti. Ognil se je pa izjavi, da bi bili komunisti zamešani v organiziranje obhodov in izgredov.
jen na temelju zakonov, po katerih je obtožen, do 12 let ječe, vendar prevladuje prepričanje, da bo obsodba mila. Jugoslovanskim oblastem je brez dvoma vsa reč v sedanjem trenutku, ko so komaj objavili načrt o “ločitvi Partije in države” in govore _	toliko o demokratizaciji življe-
sodbo. Mihajlov je lahko obso- nja, precej neljuba.
m &QMMM
•>**•	.*—'f
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
EubUshed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
'to Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $3.00 za 3 mesec« to Kanado in dežel® izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $8.00 for 8 months; $5.00 for 3 month* l anada and Foreign Countries:
$18.30 per year; $8.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
S3
No. 77 Weds., April 19, 1967
Ob otvoritvi Ukrajinske univerze s slovenskim oddelkom v Buenos Airesu
Ukrajinska katoliška univerza sv. Klementa v Rimu je nastala iz duha Vatikanskega ekumenskega koncila, ki se ga je udeležil tudi najvišji predstavnik ukrajinske grško-katoliške Cerkve vrhovni arhiepiskop in metropolit galicijski Josip Šlipij. Ta je do tedaj bil čez 15 let v sibirskih komunističnih ječah, iz katerih ga je osvobodil papež Janez XXI11. in ga takoj imenoval za kardinala. Že januarja 1966 je ustanovil Ukrajinsko univerzo v Rimu, kateri je papež Pavel VI. dal svoj posebni blagoslov.
V	koncilskih pogovorih s tukajšnjim apostolskim vizi-tatorjem Ukrajincev prevzvišenim škofom Andrejem Sa-peljakom pa je vstala ideja, da bi spomin na 70-letnico prvih ukrajinskih vseljencev v Argentino poudarili s tem, da se ustanovi v Buenos Airesu podružnica te univerze v obliki Humanistično-filozofske fakultete. Ta se je ustanovila z dekretom kardinala Šlipija 1. okt. 1966, ki je postavil za protektorja fakultete škofa Sapeljaka, za organizatorja pa prof. dr. Bogdana Halaczuka. Tako je nastala ukrajinska univerza pri katedrali na Ramon Falconu 3950, v najbližji soseščini Slovenske hiše.
Ta univerza ima namen vzgajati predvsem ukrajinski znanstveni naraščaj duhovno-krščansko in ukrajinsko-na-rodno, pa tudi Argentincem posredovati vrednote vzhodnoevropskega sveta. Ukrajina je naravnost poklicana, da vzdržuje most med Zahodom in Vzhodom, tako v vseh panogah filozofsko-humanističnih disciplin (jezik, literatura, kultura), zlasti pa v znanstvenemu pripravljanju zedinjenja Cerkva v ekumenskem smislu. V velikem ima torej to nalogo proti Vzhodu, kot jo je imela in vršila Slovenija v smeri proti Balkanu; obema pa je skupna tudi težnja, da s svojimi problemi seznanijo Zahod, ki nas tako malo pozna.
V	tej težnji so prišli ukrajinski in slovenski znanstveniki do soglasja, da slovenski znanstveniki pomagajo ukrajinski univerzi, oni pa dajo Slovencem slovenski oddelek, kjer bi mi mogli sami v svojem jeziku na visokošolski gladini obravnavati svoje narodne znanosti in vzgajati v teh panogah svoj znanstveni akademski naraščaj oz. mnogim pomagati, da dovrše akademski študij.
Tako je ukrajinska fakulteta tudi — slovenska! In to je treba dvakrat poudariti. Emigracija po drugi svetovni vojni je razvila s tem svoje šoldtvo od najnižjih otroških vrtcev, preko ljudskih šol do slovenske gimnazije in zdaj — do visokošolske stopnje in pomembnosti. Vse z idealizmom in žrtvami.
Pomen tega dejanja za prestiž emigracije je poudaril dr. Krek. Imamo del slovenske visoke šole v daljni Argentini! Imeli smo jo že: bogoslovno fakulteto v Adrogueju, ki pa je s smrtjo škofa Rožmana prenehala, ker je bila osebno vezana na škofa kot ordinarija. V vsej 600-letni avstrijski zgodovini je nismo imeli in še v Jugoslaviji je šla trda borba zanjo. In zdaj so uspeli slovenski emigranti, da so za najvažnejše slovenske vede — (jezik, zgodovina, literatura, umetnost, narodopisje) dobili visoko šolo v svojem jeziku. Ta daje možnost, da Slovenci, ki so v Sloveniji, tu ali kjerkoli (taborišče) dobili v Argentini priznano srednješolsko izobrazbo (gimnazijsko maturo, trgovsko akademijo, srednjo tehnično šolo, učiteljišče itd.) brez predhodnega dopolnilnega izpita in brez prevedenih dokumentov vstopijo na univerzo in dopolnijo svoj nedokončani študij. Koliko je takih med nami, ki se čutijo manjvredni, ker jim po usodi ni bilo dano končati študije, kajti življenje jih je vrglo iz tira. Zdaj — čeprav v letih — imajo priliko, da z žrtvijo dveh večerov (predvidoma v petkih in sobotah) in študijem doma morejo dopolniti svoje znanje v narodnih vedah. Ni to vprašanje akademske časti, je vprašanje samozavesti in energije, kako se rešiti občutka manjvrednosti. Res da žrtve ne bodo prinašale materialnih dobičkov, prinašale pa bodo izobrazbo, veselje za znanstveno in kulturno delo, utrjevale in utemeljevale bodo slovensko problematiko v preteklosti z namenom boljše jo presojati in u-smerjati za sedanjost in bodočnost. Dajte nam mladine, ki bo segla po tej priložnosti in nekaj časa posvetila tudi svoji slovenski višji izobrazbi. Če bomo imeli takšno mladino, bomo imeli bodoče voditelje slovensko zavedne, temeljito
pa tistih, ki so to fakulteto ustanovili in jo protežirajo in organizirajo. Tem moramo biti iz srca hvaležni.
CHICAGO
NEKDAJ
rm
SLOVENSKA NASELBINA prebave pa ne bodo motile ob-
OKROG SV. ŠTEFANA dobiva zadnje čase nov obraz. Par tednov nazaj je prišel nek rojak iz Indiane na pogreb sorodnice. Ko se je vozil od Ashland ceste proti zapadu po Cermak cesti, je bil iznenaden, ko ni videl ob južni strani na vzhodnem koncu bloka od šole sv. Štefana pa tja do glavnega urada SŽZ nobene stavbe ob Cermak cesti. Čudil se je in sam je omenil, da je mislil, da ni v pravem kraju.
Najbrže se je zdelo še komu drugemu tako iz drugih krajev, ko je zadnje mesece prišel v ta kraj.
Da je ta blok med Damen Ave. in Wolcott cesto dobil drugo lice, je vzrok znan. Vse stavbe od urada SŽZ je kupila znana vele-tvrdka Jewel Food Stores, ki zdaj gradi na tistem prostoru obsežno prodajalnp.
To je spremenilo lice tega kraja.
Nekaterim je to po volji, nekaterim ne. Bo pa tako, kakor se razvija ta kraj. Mnogim bo u-godno, ker bodo imeli- dobro založeno trgovino v svoji bližini in v njej veliko izbiro, jim ne bo treba hoditi daleč po jestvine in drugo. Zopet nekaterim, zlasti seveda malim trgovinam to ne ugaja, ker bodo imeli velikega konkurenta. Sicer slovenskih trogcev z jestvinami v tej okolici je zdaj zelo malo. Je pa še precej poljskih doli okrog Lea-vit ceste, pa litvinskih trgovin in po Oakley cesti vse tja do 25. ceste tudi precej italijanskih prodajaln. Novim razmeram se bodo morali privaditi vsi.
Govori in čuje se tudi, da bo prišlo do nekih preureditev pri nekaterih dosedanjih narodnostnih župnijah. Gospodarske težave tarejo mnoge. Pri Sv. Pavlu z veliko cerkvijo, šolo in drugimi poslopji tožijo, da je vzdrževanje drago. Stare nemške družine so pomrle, mladi so se izselili v druge kraje in predmestja. Isto se godi Čehom in že tudi Poljakom, dasi slednji še dobro vozijo, a tudi ne več tako, kakor nekdaj. Čehi so premnogi že pred desetletji odhajali v za-padne dele mesta in predmestja in so v več krajih ustanovili svoje fare, šole itd. Pisati in omenjati ta dejstva ni nič kaj prijetno, a pomagati se ne da, ko pa razmere postavljajo ta dejstva pred naše oče in odločevanja.
Te spremembe bodo šle odslej vedno hitreje naprej. Kako jih bodo sprejemali novi rodovi recimo čez deset let, ko bodo ta dejstva in njih skrbi in teže začele padati na njihove rame?
Tako je. Vsaka doba in vsak čas imata svoja bremena in težave. Junaško in odločno jih je treba sprejemati, drugače ne gre. Druge rešitve ni.
° KAKO SE SUČEJO IN POTEKAJO DRUGE ZADEVE v našem velikem Chicagu? To je zelo veliko vprašanje. Dvomim, če je vse zadeve in probleme, ki jih ima naš Chicago, varno razlagati. Preveč je vse križem kra-žem politično in drugače prepleteno. Ko bodo tele vrstice zagledale beli dan, bodo županske volitve že za nami. Kako bodo izpadle, se mi zdi, da je moje mnenje že ko to pišem, ugotovilo izid volitev. Le kako izredno iznena-
poučene v slovensko preteklost v zvezi s celotno srednjeevropsko in vzhodnoevropsko problematiko, še celo s spo-	__________
znanjem slovanstva kot takega, kar je bilo vedno slovenska denje bi to preprečilo in zavrglo, težnja, odkar se zavedamo narodnosti, zdaj ne v smislu ro- ’ rnantičnih ali političnih panslavističnih gibanj, ampak notranjega stvarnega spoznavanja.
Lahko bi še naprej razlagali, zakaj moramo biti ponosni na ta slovenski emigracijski uspeh, poudarili oa bi radi samo to: ne dajte, da bi zaradi neudeležbe propadla slovenska visoka šola! Doseženi prestiž bi se izgubil v pesku — prav.
po krivdi skupnosti —, ne po krivdi profesorjev, še manj Politične in druge vse vrste
katerega pa najbrže ne bo ________
(oprostite, jaz tako skromno sodim). Po mojem Daley bo nam še županih To ugotavljam skoro teden dni pred volitvami. Izid volitev bo pokazal, če sodim
stoječega stanja in načrtov samo zadnje volitve. Stotine in stotine drugih zadev in problemov bo motilo in pretresalo obstoječe ravne gospodarskega, političnega in socialnega in naj dodam za dobro in glavno mero še gibanja rasnih razlik med nami.
Kar se tiče nas Slovencev problemi in zadeve, ki jih povzročajo rasna gibanja, nas ne razburjajo tako, kakor pa Čehe, Litvin-ce in Poljake, dasi tudi nam ni vse prav, kar kdo priporoča v tem. Kdor bere lokalne liste slednjih, ta ve, kako Čehi, Lit-vinci in Poljaki gledajo na te probleme. Z zelo ostrimi leviti odgovarjajo vsem, ki jih skušajo pripraviti za boljše razumevanje teh problemov. Voditelji gibanja za “civilne pravice” (katere oni tolmačijo in razlagajo tako, kakor je in bi bilo njim prav), napovedujejo, za letošnje poletje ulične obhode in parade po južnozapadnih delih mesta, kakor tudi okoliških predmestjih. Vse to, če bodo to izvajali in če bodo oblasti kaj takega dopuščale, da bo ustvarjalo eksplozivna ozračja. V tem oziru so oblasti premehke, ki to dopuščajo, da hodijo dražit naselja in ljudi v njih, to ljudje, ki ničesar ne posedujejo v takih krajih, ne plačujejo ne kakih davkov v takih krajih, pa prihajajo izzivat ljudi k nemirom. Vsaka stvar ima svoje meje, kako da jo nima ta? Dolžnost oblasti bi bila paziti, da bi tudi te stvari imele svoje meje.
Skozi take vrtince življenja se vozimo v Chicagu. Ni še tako kritično, lahko pa bi bilo boljše in manj sitnosti, kakor pa jih je. Zgleda pa, da smo ljudje taki, če sitnosti nimamo, jih pa sami delamo, da se v njih lahko kregamo in lasamo. Morda bi bilo nekaterim dolgočasno, če bi ne bilo na svetu krega in ravsa.
• ENA IZ HRVATSKIH KROGOV ZA DOBRO VOLJO. — Neki moj znanec mi je pred kratkim pripovedoval, kako je neki hrvatski seljak pojasnil neki žalujoči vdovi, kaj pomeni beseda “amen”. Bilo je takole:
— Neki slovenski svečenik je bil nastavljen na hrvatsko faro za dušnega pastirja. Kmalu se je privadil med Hrvati in je kar dobro hrvatsko govoril.
Slučaj je nanesel, da je v isti fari preminul neki dobrostoječi seljak srednje starosti okrog 45 let. Pred par leti se je še poročil z mlado devojko, rodom iz Like. Ona je bila skoro polovico mlajša od njega. Lepo sta živela in na videz vsaj je izgledalo, da sta bila zadovoljna drug z drugim. Pa je zadivjala po deželi morilka “španska influenca” in mož te mlade Ličanke je moral z belo ženo smrtjo na drugi svet.
Vršil se je pogreb in ko je svečenik odmolil molitve ob grobu, je glasno zaključil: “Amen!”
Nato so se podali v vaško gostilno, da so dali pogrebcem ma-lo prigrizka in nekaj pijače. Povabili so tudi svečenika in ker je L ubij družbo, se je odzval. Pri dobri kapljici so se pogrebcem in drugim kmalu razvezali jeziki- Tolažiti so začeli mlado vdo-vo, ona pa se je solzila in pla-
Še ipredno je svečenik skušal omenjeno besedo “amen” pojasniti, se že oglasi drugi seljak in ji pojasni besedo “amen” takole:
“Če bereš besedo “amen” nazaj, se glasi “nema”. To pomeni, da kadar ženi muž umrje — nema više muža — treba je, da si najde drugoga!”
— Vsem iskren pozdrav in dosti dobre volje!	R.
Zopet doma
CLEVELAND, O. — Po dolgem času sva se zopet vrnila iz sončne Floride, ko je sonce pregnalo sneg in ogrelo zemljo že tudi pri nas v Ohiu. Hvala vsem prijateljem in znancem za pisma in kartice, naj lepša hvala upravi Ameriške Domovine, ki nama je list pošiljala v Florido, da sva sproti zvedela za vse novice.
Sedaj sva že nekaj časa doma na svojem domu.
Prisrčne pozdrave vsem!
Frank in Rozi Rupert
Pojdimo na pianino!
CLEVELAND, O. — Naša najbolj znana in najbolj ljudska pesmica, katero znajo tudi naši naj mlajši, se takole glasi:
Na planincah luštno biti, gor je dosti mleka piti, pastir pa prav’: juhej, juhej, na planincah luštno jel
Ta pesmica opeva naše slovenske planine in košenine, na katerih je res luštno in lepo. Opeva pa lahko tudi naše clevelandske planince, naš priljubljeni Maple Heights, kjer bo v nedeljo, 30. aprila 1967, lep koncert pevskega zbora PLANINA. Maple Heights ali po slovensko Javorjev vrh, je predmestje Clevelanda, katerega dičijo lepi domovi, okrašeni z zelenim grmičevjem in lepimi cvetlicami, med domovi pa se vijejo lepe, bele ceste. Na Maple Heightsu imajo Slovenci lep narodni dom na 5050 Stanley Ave.
Pevski zbor Planina prireja svoje koncerte že dolgo in redno vsako pomlad in vsako jesen. Pevci in pevke tega zbora so res neutrudljivi, in kdor je bil že kdaj na njihovem koncertu, mora priznati, da so tudi pravi u-metniki v petju in podajanju.
Za letošnji spomladanski koncert se že pridno pripravljajo in prepričan sem, da bomo s koncertom in s sporedom prav vsi zadovoljni. Koncert se bo začel točno ob štirih popoldne. Po koncertu bodo pa fantje hitro pospravili stole po sredi dvorane, godba bo zaigrala, mladina se bo zavrtela po gladkem podu, mi, ki nas je veselje do plesa že minilo, bomo pa šli v spodnjo dvorano, se vsedli k mizam, nakar nam bodo mlada dekleta lepo in s smehljajem na ustnih postregla. Nič ni za stare ljudi prijetnejšega kot občutek, da se mladi ljudje prijazno in Ijubez-njivo z njimi razgovarjajo, da niso ošabni in oholi. Ob tem se vedno spomnim, da smo bili tudi mi nekoč mladi.
Namignil sem Vam, kam naj bi peljala Vaša pot v nedeljo, 30. aprila. Vas smem prav vljudno povabiti na koncert? Pridite poslušat lepo slovensko pesem, pridite med svoje ljudi, poveselite se s prijaznimi Javorčani, ki spadajo med najboljše ljudi na vsem svetu. K dobrim ljudem pa je vedno prijetno iti. Pridite na planince, sicer ne bo dosti mleka piti, pač pa sladek kofe-tek, dobro pivo in vino, pa še dodatek za korajžo.
Pri vsem tem veselem me žalosti je eno, da dolgotrajnega
Vas, dragi clevelandski prijatelji, pa še enkrat najlepše vabim na koncert. Če imate v avtu kaj odvečnega prostora, povabite s seboj še koga drugega. Pevci in pevke zbora Planine bodo zelo veseli vaše udeležbe, saj za kulturno delo ni lepše nagrade kot lepo zasedena dvorana.
Najlepše pozdravljeni in na svidenje v nedeljo, 30. aprila, na koncertu Planine.
Jakob Resnik
Olas iz l!y v Minnesoti
Ely, Minn. — V zadnjem poročilu, ko sem pisal o rudnikih v našem kraju, sem pozabil o-meniti še en rudnik 4 milje vzhodno od Ely, ki pa je bil v o-bratu le okoli 5 let. Ime naselbine je bilo Section 30. Naglo je rastla, dokler je bilo v rudniku delo, pa se prav tako naglo zmanjšala, ko je bil obrat ustavljen. Ostalo je le še nekaj hiš. V onem rudniku sta se smrtno ponesrečila naša rojaka Matija Dejak iz Ribnice in Jakob Južna iz Podzemlja v Beli Krajini.
International Nickel & Baker Co, poroča, da bo v kratkem zgradila tisoč čevljev globok jašek, da bi dognala, kako globoko sega ruda.
Te dni se je osnoval odbor v Duluthu in v Železnem okrožju z nalogo, da podreza vladne organe v St. Paulu, da stopijo v stik z družbami, ki bi vzele v najem področja, kjer leži nikljeva in bakrena ruda, in se lotila izkopa rude. Ljudje komaj čakajo, da bi dobili redno zaposlitev. V tem odboru je tudi Matija Ver-tin Jr., sin hotelirja M. Vertina iz Ely j a.
Zdi se mi, da lezemo proti Sibiriji, 10. in 11. aprila smo imeli le 20 stopinj nad ničlo, pa pravijo, da smo že sredi pomladi in do majnika ni več daleč! V Sibiriji, kjer leži v njenem vzhodnem delu mesto Jakutsk, imajo le 4 mesece poletja!
Msgr. J. L Miffrer je konca! svojo po!
pevca Ludvika Vrče ni več v kala, kaj naj počne sama brez'zboru. Za vedno nas je zapustil “muža”?	lin morda prepeva v nebeškem
“Kaj? Drugega si dobi,” so za-1zboru večno in najlepšo Glorio! čeli svetovati, “pa je amen!” To’Rad se ga še vedno spominjam ji je posebno naglasil neki se- in vem, da se ga tudi drugi ro-ijak.	i jaki na Maple Heightsu. Dober
Mlada vdova se ozre proti sve- človek je bil, rad in lepo je pel, čeniku in ga vpraša: “Kaj pa ta zato naj mu bo ohranjen lep in
beseda “amen” pomeni?”
blag spomin.
	
CHISHOLM, Minn. — Pretekli torek, 11. aprila, je umrl na svojem domu upokojeni župnik msgr. John E. Schiffrer v starosti 83 let. Pred svojo upokojitvijo lani v avgustu je bil od jeseni 1911 župnik pri tukajšnji katoliški fari sv. Jožefa.
Pokojnik je bil rojen v Stari Loki na Gorenjskem in je prišel v Ameriko leta 1902 kot abitu-rient in stopil v semenišče v St. Paulu v Minnesoti. Po šestih letih študija je bil 11. junija 1908 posvečen od nadškofa Johna Ire-landa v St. Paulu. Novo mašo je imel v Carrollu v Iowi.
Julija 1908 je bil poslan v Ely nadomestovat msgr. J. Buha, ki je bil na obisku v Evropi. Oskrboval je tudi Indijansko šolo v Towerju. Kasneje je pokojni na-domestoval rev. M. Rieger j a, ko je bil ta na dopustu. V tem času je deloval v krajih, Hinckley, Scanlon, Carlton, Wright, Cromwell, Moose L a k e, Barnum, Floodwood, Beroun, Finlayson, Rice Lake, Rice Station in v Villa Sancta Scholastica v Duluthu, ki so jo prav tedaj odprli.
Leta 1910 je organiziral župnijo sv. Jožefa v Gilbertu in deloval kot misijonar v McKinley-ju in na Moutain Iron. V Chis-holmu je bral prvo sv. mašo v nedeljo, 17. septembra 1911. O-skrboval je od tam tudi Buhi, Kinney, Kitzville in Togo. Po'
svojem prihodu v Chisholm j® pokojni monsignor kupil ve"c parcel okoli stare cerkvice, P°' večal nato leta 1918 župnišče in obnovil leta 1933 cerkev. Leta 1948 je zgradil farno dvorano, leta 1952 sestrsko hišo, leta 1958 pa novo cerkev.
Za monsignorja je bil imenQ' van 18. septembra 1951. leta. Le' ta 1958 je v novi cerkvi bral svO' jo zlato mašo, leta 1961 pa praz-noval 50-letnico svojega dela v Chisholmu.
Skozi dolga leta je bil pokojni monsignor zaveden Slovenec, re' den naročnik in čitatelj Ameri' ške Domovine. Svojo slovensko zavednost je pokazal tudi Pr* gradnji nove cerkve, kjer je pre' cejšen del umetniške opreme iZ' ročil v delo slovenskemu kipar' ju g. Francetu Goršetu. Bil je na široko spoštovan in upošto* van ne le med svojimi farani; ampak v vsem Chisholmu. To je bilo posebno očitno v lanskem avgustu, ko je vse krajevno Ča' sopisje na široko pisalo o njego' vem delu in zaslugah za ChiS' holm in njegovo okolico.
Pokojnikovim sorodnikom na' še sožalje, njemu pa plačilo za njegovo delo pri Njem, ki mu je vse življenje služil.
AD
Springfield, Wis. — Cenjen0 uredništvo! Pošiljam nakaznic za obnovo naročnine.
Rad bi Vam še malo napis* svoja razmišljanja. Zdi se mi, c zopet živimo v čudnih časih i da nekaterim ljudem srce od ve' selja poskakuje, ko tam v kom11' nističnih deželah našim dipl0' matom • tako prešerno hrbet ka' žejo, namesto da bi jih sprejeli’ kakor se spodobi. Jaz bi imenoval zarukance in nehva' ležnike. Seveda takrat, ko se jiI1j je šlo za življenje, ko jim je N hudobni Hitler za petami, o ja’ takrat so na kolenih prosili na' šega dobrega strica Sama, da je rešil Hitlerjeve sužnosti 111 grozot.
Pa se lahko zgodi, da nas bod0 zopet prosili, saj se dobro zaVe' dajo, da jim Kitajci delajo Pre glavice. Namesto da bi nam P° magali končati vojno v Vietn*1 mu, dajejo Severnemu Vietn3 mu orožje, da mori naše fante N da vojsko podaljšuje. Tako, vi01 te: dobrota je sirota. Jaz ima^‘ skušnjo pri mojih 82 letih..
Pred leti, ko je bil HruščeV
krmilu, se je na vse pretege rokoustil, da nas bo pokopal- J3’ očka Hruščev, le pazi na sv0)^ domovino, da jo Kitajci ne P kopljejo. Pa tudi tega ne poza. da kdor drugim jamo kopu sam vanjo pade.
Hruščev je poslal ruske ,
stvenike na Kitajsko bombe 01 ^
lat. Pa jih res hitro produd1^
jo. In ko so jih Rusi izučili;
rim
jim pa Kitajci rekli... pobe se, odkoder ste prišli, sedaj ne potrebujemo več.
v	bi ^
Po Hruščevem računu so u c te bombe seveda namenj6^ nam, Amerikancem, da bi
' c
naS
dal0’
Že'
vse pokopale. Kam bodo Pa' bomo pa videli. Jaz močno ^ lim, da ne bi nikamor, da bi Bog vsem vladarjem razum pravo pamet, da bi se pobra in ljubili med seboj.
Pa bi bilo že konec te če se ne bi taki ljudje vmes ^ kali, ki se nič ne razumejo, sa da marširajo in podplate tr„ -pa mislijo, da je patriotizm11^
Tudi jaz sem bil zoper Ko pa^sem videl, kaj je ^^a' počenjal, sem prišel do sP°Lir nja, da so včasih vojske P° .\e ne in opravičene. Vojske s°^e^o in vojske bodo, če se n° spametovati, pa naj bo tako- ■ dar bo Bogu zadosti neum11 pa naj nas uniči.
Lepo pozdravljam vse tatelje, želim, da bi se porn ^e, kakor bi se rad jaz, a slab0 ker me vse kosti bolijo- ^ Frank ZUP
/Z NAŠIH VRST


si'

Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE
XXVI. poglavje.
Včasih so dobivali malčki pri Opitih v šoli taka-le vprašanja: £*va voznika zapuščata isto mesto v presledku petnajstih mi-nut ter imata konje različne hitrosti; — kje se bosta srečala?
Klasičen odgovor je bil: v Prvi krčmi.
Odkar se je razvil promet z avtomobili, je postala ta šala Nerabna.
Filbert je vedel, da se ustavi avtobus nekaj časa v la Gueri-niere, potem v Barbatre, kjer izstopijo ljudje in oddajo prtljago, ter dospe — zmerom dovolj natovorjen — v la Fosse.
S temi tremi postajališči je računal in vedel, da bo že pravočasno prispel tja.
Vozil je tako hitro, da je prehitel avtobus v Barbatre, pustil na levi za seboj pusto pot, hi pelje v Goa in dospel na po-niol v le Fosse nekaj hipov preč Prihodom aytobusa.
Tam je skočil s kolesa in se 2ačel sprehajati po nekdanjem Pristanišču ameriških hidropla nov.
Tedaj se je začel obotavljati. Ali naj počaka potnici pri postajališču avtobusa, sredi banalnosti kovčegov in prtljage in množice potnikov?
Ali naj gre na pomol in se postavi pred parnik, ki čaka na odhod proti kontinentu?
In — kaj bo pa storil potem? Prvič se je Filbert vprašal, haj mu je storiti.
Ko je na polju slučajno izvedel, da odhaja Rolanda v Pariz, jo imel eno samo misel: da jo Vidi!
Oblastna, neukrotljiva, skoro divja je bila misel.
Brez obotavljanja je skočil r*a kolo in dirjal kakor brez uma najprej v Noirmoutier, nato v ta Fosse.
2daj je tu ... Gospodični bo-sta zdaj zdaj izstopili... Kaj mu je storiti?
Ali ima pravico do kakršnega si bodi očitka?
Kapram Rolandi? Napram Ro-iandi, da mu ničesar ni rekla ... ničesar sporočila, o kateri je iz-Vedel le slučajno, da odhaja istega dne?
Pač. toda Rolanda ni bila sama; spremljala jo je teta in Fil-bert je vedel, da ji njegove namere niso posebno všeč.
Ali naj se jima približa? Ali naj jima želi — o porogljivost!
srečno pot? Ali naj da duška svojemu presenečenju, svoji nemirnosti, svoji bolesti?
Kaj neki bi mu odgovorila teta v tem slučaju? Morda tako-le;
Kaj pa Vas vse to briga, gospod?”
Resnično, kaj ga ima vse to brigati?
, ^orej ni bilo prav, da je pri-mtel? Kdo pa ima svoje srce v ° masti v trenutku, ko je izpo-^tavljeno nevarnosti?!
Tako je Filbert zašel v neod-ecnost... Sicer pa mu čas ni °Puščal, da bi razmišljal, kako ^aj se postavi, kajti tam doli vri kameniti ograji, kjer se zadnja pomol, sta se že prikazali a in nečakinja, dva mornarja a peljeta za njima na vozičku ee tegjn]-! kovčegov...
Kocka je padla!
Ka ozkem hodniku, kjer je ob s,.0rju stal, se Filbert ni mogel ■miti pred njima, niti se nare-m, da ju ne vidi...
Ali bi govoril? bi molčal...? ares ... čemu govoriti...! ^,/bogi Filbert! Še nikdar se 'Sl čutil tako majhnega kakor s. tem odločilnem trenutku. Ti Pač le preprost človek, kakor
vsak drugi kmet na otoku; z ni čemer se ne moreš pobahati, razen s svojo veliko ljubeznijo.
Ljubezen je lepa reč! Genlji-va in bogata v knjigah mestnih ljudi... V praktičnem življenju pa, na trgu ženitev, ima kaj malo cene. Trezni ljudje jo po-gostoma sumničijo ter ji očitajo, da potvarja resnico.
O tem se je kmalu Filbert prepričal.
Teta Cecilija ga je ugledala v njegovem skromnem kotičku, naslonjenega ob leseno ograjo pomola. Bila je že dovolj razdražena in nevoljna zaradi svoje stiske v avtobusu in se ni mo-^gla ubraniti jezi, ki jo je po-padla ob pogledu na tega nepridiprava, ki je stal tam, oh, povsem slučajno, kajti kdo neki bi mu bil povedal? Sicer pa ni izključeno, da je vendarle izvedel. ; "• h V V i; ■'. ,
Noirmoutierski fantje, so vam strašni, neverjetno predrzni, kadar so zaljubljeni!
Filbert je opazil, kako je teta vsa razburjena nekaj dopovedovala svoji nečakinji, ukazovala nemara, da ne sme pogledati na tisto stran... da ne sme videti njega. Otok je dovolj raz-sežen, da moreš po njem krožiti, ne da bi ti bilo treba srečati tega zaljubljenca! Zlasti če odhajaš na dolgo potovanje, imaš pravico, da se izogneš vsemu nevšečnemu.
Filbert je uganil.
Stal je nepremično v kotu nasproti vhodu v ladjo; videl je potnici previdno vstopiti po lesenih stopnicah. Izročili sta mornarjem svojo ročno prtljago, a na enem izmed kovčegov, ki so jima sledili, je utegnil razbrati: Gospodična Rolanda You pri gosp. Roger ju Maude, ulica Charles-Nodier, Paris-Montmartre. Njegovo oko je nehote preči-talo, požrlo ta naslov, ki se mu je ponudil v kopici kovčegov .. . Prečital je, ne da bi se zavedal tehtnega pomena ... nenadoma mu je šinila kri v glavo.
Rolanda You? pri g. Rogerju Maude? Montmartre? ... Saj to je vendar kolonija iz “Stare Rakovice”? Roger Maude? Saj to je tisti mladenič, ki ga je srečal v avgustu pred vrati “Zavetja!!’ listi, ki je prihajal ves mesec redno vsak dan po vodo na vrt, .cakor da je tam doma ... tisti, ki ga je bil zapazil v gozdu la Blanche, ko je pela Rolanda: Mnogo sem jih pozabila, tudi njega zapustila .. .
. Tisti, o katerem je dejala Rolanda, da je zelo prikupljiv? Torej? Torej?
Omamljen od nenadnega, jasnega odkritja nepričakovane katastrofe, je Filbert zatisnil z rokama oči, kakor da se boji videti razdejanje svojih sanj, svojih prelepih sanj! Kar je bilo nemogoče, je postalo resnično. Prvi gizdalin, ki se je pojavil na otoku, je imel večjo moč nad srcem te ženske nego on, ki mu je z vso vnemo od nekdaj udva-rjal.
“O moj Bog, kako to boli!”
Ko se je Filbert spet upal pogledati, je videl mornarje, ki so cončavaii poslednje priprave za odhod. Rolanda in njena teta sta sedeli na klopi ter mu kazali hrbet. Ladja se je odmaknila, okrenila, in Rolanda je bila obr-
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd„
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr.
Richmond Hts., O. 44121
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 II. Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O., 44119
HI. Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, 0.44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O.
Publication Organ: AMERICAN-HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.

Himules of Supreme Board ieefing of the Sloveniaii Hen’s Ussooiafion of America held on April 2nd, I §67*
President Doganiero opened ning of 1967.
the meeting at 3:00 p.m., with all members present, except 1st Vice-President John Leskovec, who was absent because of illness.
The minutes of the last meeting of September 1966 were read and approved. Secretary Jadrich reported the standing of the Treasury for the last six months of 1966. The standing of the Treasury on the 30th of June 1966 was $21,240.28. The balance on deposit on December 31, 1966 was $21,944.85, ..showing an increase of $704.57 for the six-month-period.
A motion was made and seconded to approve the report. Motion passed.
A financial report will be mailed to all Branch secretaries.
President of the Auditing Commit tee Joseph Ponikvar stated that the audit was made and the books were found to be in order. Approval was also given by Treasurer Frank Perko and Auditors Harold Volpe in Damjan Tomazin.
The Board approved the Audit Committee’s report.
Secretary Jadrich submitted a membership report, giving the total of the seven branches as being, 388 adults and 29 juveniles.
The Board was also saddened
At this time, there were no specific reports to be given by the Board members. The Board was advised that under the sponsorship of Branch No. 3, with Bro. Kennick in charge of affairs, that a Banquet dinner and dance will be held April 9, 1967 at Slovenian Home on Holmes Avenue, Cleveland, Ohio.
Supreme Board members will speak and Charter members will be honored. Notification was said to have previously appeared in the pages of this newspaper, inviting all S.M.A. members and friends.
With no other communications or other business to consider, a motion was made and seconded to adjourn, and President Doganiero closed this meeting at 3.40 p.m.
Frank J. Sajn, Assistant Secretary
branih besedah pozdravil vse navzoče, za kar je dobil lepo priznanje z aplavzom. Mr. William Kennick, bivši Councilman 23. varde, odvetnik in profesor, je poudarjal, kako velikega pomena je za naš mlajši rod, da se uči svojega materinega jezika in da se naša lepa slovenska govorica ohrani kolikor dolgo bo mogoče. Mr. John Jadrich, glavni tajnik SMZ, je pa pokazal finančno stanje in kaj pomeni biti član naše organizacije, katera je bila ustanovljena na družabni in narodni podlagi.
Dr. Frank J. Kern, 80-letnik, je pa podal lep del zgodovine prvih slovenskih naseljencev po Ameriki. Poudarjal je dela in zasluge prvih duhovnikov, misijonarjev in škofov. Njegov govor je bil velikega zgodovinskega pomena, le žal, da ni bil pismeno podan, da se ohrani kot važen del naše zgodovine.
Kot govorniki so nastopili še Frank Mačerol, Frank Sajn, Damjan Tomažin in Joseph Ponikvar.
S tem je bila zaključeno prvo dejanje slavnosti, nakar se je začelo drugo dejanje: Grabnarjevi muzikantje so tako okrogle igrali, da so se mnogi vzdignili s svojih sedežev in šli poskušat svoje noge, če je že kaj revmatizma v njih. Tako je postalo vse veselo in živo. Prijatelji so se srečevali, podajali si roke in domačih pogovorih obujali pretekle spomine tako, da je bil to res lep družabni dan, ki bo ostal vsem navzočim še dolgo v lepem spominu.
Podružnici št. 3 pa lepa hvala za vse!
Joseph Ponikvar
kaj več, kot ga dejansko porabijo, pozimi pa manj.
Vključitev v ta način plačevanja je enostavna. Treba je le zaznamovati na predvideno mesto na račun, ki ste ga dobili. Lahko pa seveda kličete tudi telefonič-no ali sporočite v pismu ali osebno.	A. D.
Bil je Sep im pri p@dr, §1.3 31Z
CLEVELAND, O. —- Nedelja, 9. aprila, bo gotovo ostala v lepem spominu pri podružnici št. 3 S. M. Zveze. Ta dan je ta podružnica priredila svoj banket, kateri je bil lep in velik uspeh podr. št. 3. Poleg dobre postrež-
-------- be v vseh ozirih je nastopilo tudi
to hear of the passing of five of: več govornikov. Glavni predsed-our members since the begin-1 nik John Dugoniero je v lepo iz-
East Ohio Gas Company nudi plačevanje po proračunu
CLEVELAND, O. — Se držite proračuna? Velika večina se ga, ker je to potrebno za redno gospodinjstvo kot za podjetje.
Kar veliko,ljudi pri nas ne ve, je možnost vključiti v proračunsko plačevanje tudi plin. To možnost nudi East Ohio Gas Co. vsem gospodinjstvom in podjetjem na področju, ki ga oskrbuje. Tisti, ki sprejmejo ta načrt, plačujejo plin v enakih mesečnih obrokih skozi vse leto.
Namen tega programa je razdeliti stroške ogreva v zimski dobi na celo leto. To je posebno važno in seveda tudi ugodno za upokojence, ki morajo živeti ob določenih, omejenih stalnih dohodkih. Doslej se je odločilo za ta način plačevanja že preko 70,000 odjemalcev East Ohio Gas Company.
Načrt izgleda takole: Če plačujete letno za plin $144, boste plačevali vsak mesec $12. Račune za vse leto namreč seštejejo in dobljeno vsoto razdele na 12 mesecev. Tako plačajo odjemalci plina v poletnih mesecih ne-
Mine menjale gospodarja
HANOI, S. Viet. — V Ham-phongu blizu Thanhhoa je železen most, ki veže promet med severnim in južnim delom Severnega Vietnama. Ta most so poskušali naši bombniki več kot stokrat bombardirati — tako trdi vlada v Hanoiu, pa se jim ni posrečilo. To je bil eden med razlogi, zakaj so ameriški bombniki reko minirali.
Komunisti tega niso mirno gledali. Pazili so, kam bombe padajo. Kar jih ni eksplodiralo, so jih rdeči potapljači polovili in spravili na varen kraj, kjer so jih strokovnjaki demontirali. Vendar ne vseh. Nekaj jih ima rdeči režim še na zalogi za rabo za vsak slučaj. Vse to pa ni propaganda. Časopisje v Hanoiu je prineslo slike teh min, ki niso plod fantazije. Na njih se lepo vidi, katera mina je kontaktna in katera magnetna.
Alabame, Floride, Georgie, Mississippi j a in Teksasa bodo morali delati naglo, če hočejo imeti za jesen pripravljene načrte v smislu določil odločitve Vrhovnega zveznega sodišča. To je leta 1954 izjavilo, da je segregacija po rasah v javnih šolah v nasprotju z ustavo, pa je priznalo, da bo njena odprava težavna in je dovolilo, da naj se ta izvaja postopno. Sedaj je od tedaj minilo 14 let in Vrhovno sodišče je mnenja, da sedaj ni več časa za odlašanje.
Južne države se še niso sprijaznile s tem odlokom Vrhovnega sodišča in iščejo pota, da bi se izognile njegovemu izvajanju. Alabama in Georgia govorita o prevzemu vseh javnih šol od strani države, nekatere druge države pa namigujejo, da bodo izvajanje odloka Vrhovnega sodišča ZDA “prepustile” zveznim oblastem.
Vrhovno sodišče noče nobenega odlašanja v integraciji šol J»ga
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je zavrnilo poskus države Louisiana za odložitev šolske integracije, ki je določena za prihodnje šolsko leto jeseni. Odločitev sodišča velja tudi za ostale države Juga, ki so hotele integracijo javnih šol zavleči še dalje.
Šolski odbori držav Louisiana,
Razprava o drevju
“Proč z drevesi smrti!” je zahteval poslanec v francoskem parlamentu in predlagal, da bi posekali vse drevje vzdolž pomembnejših deželnih in avtomobilskih cest. “Drevje ob cesti je med poglavitnimi vzroki prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami.”
Nasprotniki predloga so opisali drugo stran medalje: če bi podrli vse drevje ob cestah, bi se kaj lahko zgodilo, da bi bilo prav toliko nesreč zaradi uspavajoče enoličnosti in bi čez nekaj let ponovno sadili drevje ob cesti.
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go.
S784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corj-.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
Ženske dobijo delo
Delo za konec tedna
Iščemo žensko za lahko delo od soboto opoldne do nedelje zvečer. Ostane čez noč. Likanje. $30. Pišite na American Home, Box 134, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.	(78)
MALI OGLASI
PEKARIJA NA PRODAJ na 632 E. 162. St. - Tel. 851-7117
Poslopje, vse mašine za peko z vsemi pritiklinami. — Dobra kupčija! Lahko pridete pogledat ali pa telefonirate vsak dan od 10, do 10. zvečer, razen v sredo ali soboto.	(89)
njena.
Je-li bil to samo pojav v njegovi razdraženi domišljiji, ali je bila resnica? Filbertu se je zdelo, da je slišal... prav zares slišal dva verza iz znane kitice: O Magali, ma tant amado, Mete la testo au fenestronu.
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
Naprodaj
Na 1028 E. 74 St., Duplex hiša, eno stanovanje ob drugi, 6-6 sob, lot 47x175. Cena $14,500.
-(80)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 5-5, podkletena, dva nova furneza, dve garaži, na Carl Ave. Kličite 391-8084.
—(12,14,17,19 apr)
TUNY KRISTAVNIK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0365 za brezplačen proračun
ENGINE LATHES MILLING MACHINES
V najem
Lepo 5-sobno neopremljeno stanovanje - zgoraj - se odda odraslim na 870 E. 75 St. Za pojasnila kličite do 4. popoldne 391-8875.	—(19,21,24 apr)
NEDELJSKA ZABAVA NA VZNOŽJU ^"UDZIJAME — Fudžijama je najvišja in najbolj znana gora Japonske, je skoraj njen simbol. Slika kaže Japonke in Japonce, ko se zabavajo na njenem vznozju na zimsko ned zljo.
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLACA od ure in DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebne od 8.15 dop. do S. pop.
*Ii kličite 341-1706 za čas sestanka
An Equa’ Opportunity JEmplover
(78)
V najem
Dvoje 5-sobnih neopremljenih stanovanj na 902 Wheelock Rd. blizu St. Clairja. Informacije dobite v stanovanju št. 3, ali če pokličete HE 1-2953.
—(81)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 6-sobno hišo v Collinwoodu, 3 spalnice, kopalnica in pol, blizu cerkve, trgovin., in busov. Zmerna cena. Kličite 442-1141.	(81)
Blizu E. 185 St.
Privlačen bungalov, 4 čiste sobe. kopalnica, bakrene cevi, porč, klet, zidana garaža, krasen vrt. Cena samo $12.500.
Severno od bulevarja, blizu Neff Rd. zidan venir, 5-sobni bungalov, lepa rekreacijska soba, sončna soba, priključena zidana garaža.
Za popolna pojasnila pokličite
JOHN KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. IV 1-9980
&
i
s
I
i
%,
FR. JAKLIČ:
i
Peklenei svoboda

'3.

Prvo poglavje.
Konjsko meso in “hudičevi krempeljci”.
Nastopajoče leto 1848 se je začelo v naši deželi z debelo zimo. Sneg je zapadel ceste in pota, da je zastal ves promet po njih. Mesta so životarila, vasi so se pa pogreznile v zimsko spanje, ko jim je segla bela odeja že čez glavo. Nikogar ni bilo, ki bi bil skrbel, da bi se odprle ceste, da bi oživel promet. Ljudje niso čutili niti naj-manjš^ potrebe po cestah in pojemanj oči promet jih ni vznemirjal. Domorodci po mestih so občudovali pesniški vzlet Koseskega—“Koseski, o sladko ime,”
•— ki bi bil takrat skoraj zatemnil slavo Prešernovo, in se ra-dovali novih pesnikov Valjavca,
“Norec! Ta bi šel prostovoljno na tlako!”
Tako je ostala Kovačeva beseda glas vpijočega v puščavi, četudi je to potožil v “Novicah”.
V Trbojah se pa še gosposke niso ustrašili in se niso genili, da bi preorali Peste, čeprav jim je bilo ukazano. V smleškem kantonu so 'imeli snežen plug ali kakor so mu pravili takrat: “nadlogo”, ki so ga rabili za oranje snega po cestah. Smled-ničani so preorali cesto od Smlednika do Trboj, Trbojcem je pa ukazala kantonska gosposka vleči plug do Šenčurja, da bi se tako nekoliko svet odprl. Župan je šel ukazovat od hiše do hiše in prosil, naj ubogajo gosposko, da ne bo kakšnega sakacjona, toda Trbojčani so se
Poženčana, Cegnarja in drugih, postavili pokonci in po vsej vasi ki so se porajali teden za ted- je šlo:
nom v “Kmetijskih in rokodelskih Novicah” in netili sveti ogenj v srcih. Uradnik je pa tudi prigazil zjutraj do pisarne in zvečer do bližnje gostilne, čeprav je bil sneg še tako debel. In kar je bilo prav uradniku, je bilo prav tudi mestnemu rokodelcu in vaščanu, ki si je pač odkidal sneg do skladanice in naredil gaz do soseda, kamor je hodil vasovat, ki mu pa še na um ni prišlo, da bi snegu na cesti in poti napovedal vojsko.
Vsi so bili edini v načelih in so mislili samo eno, že od vekov resnično:
“Bog ga je dal, Bog ga bo vzel! Čakajmo!”
Vendar so se pojavljali med množico tudi novotarji, ki so hoteli prevrniti stari red in bi bili radi Očetu nebeškemu nekoliko pomagali pri vladanju sveta. Tako je bil v Šiški neki Fr. Kovač, kakor se je podpi-saval, v resnici se je pisal Schmied. Po podatkih, ki jih imamo o njem, je bil vsekako brihtnejši kakor so bili šiškarji tiste dobe. Ta je sosedom, ki so z njim vred gazili sneg iz šiške v Ljubljano — da je bilo to daleč, spoznate, ako povem, da je bil Figabirt zadnja gostilna in najbrž tudi edina od šiške do Ljubljane —, pripovedoval, kako bi bilo prav in pametno, ako bi ob novem snegu vsaka šišenska hiša dala enega delavca, da bi vsaj stezo za mlekarice prekidali, da bi ženske tako težko ne hodile in padale po snegu in mleka ne polivale.
“Kaj nas to briga! Bo že gosposka ukazala!”
Tako so mu pregovarjali v obraz, za hrbtom so pa zijala kazali, trkali se po čelu in si govorili:
“Kaj? Tega nismo še nikoli delali. Nova tlaka je to, pa nič drugega. Nobene nove tlake več! Ubijemo ga, kdor bi se pritaknil tiste ‘nadloge’!”
In snežni plug je ostal na vasi. Šenčurci so pa bili drugega mnenja. Ponoči so prišli po plug, ga odpeljali in preorali vse ceste in pota po svoji fari.
“Norci!”
“V Šenčurji — so sami Jurji!
Po njivah ni dela,—pa ceste orj o!”
Tak glas so poslali Trbojci za Šenčurci in po vsem Gorenjskem je odmevalo: “V Šenčurji so sami Jurji!”
Kaj malo so se zmenili Trboj-ci, da jih je bil dal nekdo v “črne bukve”, kakor tudi Šen-čurcem ni nič pomagalo, ki so bili takrat v “zlate bukve” prišli.
“Norci! Po njivah ni dela, pa ceste orjo!”
In zvedeli so v Loki in zvedeli so v Kamniku, kaj se je zgodilo v Šenčurju.
“Za Bogom popravljajo!”
Teh misli so bili vaščani in meščani in vsem so se zdeli
Pa navzlic zimskemu miru, ki je vladal takrat v naši deželi, ko noben svoboden glas ni smel motiti grobne tihote, je nekaj šumelo in vršelo, kakor vrši in poka v gori, kadar zadene jug ob gozd in zamaje drevje, ko je še spodaj v dolini vse v miru. Tedaj prisluškujemo, odkod prihaja nemir. Oblaki priplavajo izza gor in ko še to gledamo, se zavrti tudi okrog nas in vihar divja po gori in dolini. Vršelo in šumelo je takrat in bobnelo tam daleč na zapadu in oznanjalo viharje. Takrat še ni bila razpeta žica po deželi, noben časnik ni smel pisati resnice o političnih rečeh, ni smel prinašati novic, ki bi bile vznemirjale vladajoče kroge. Vendar, ko je nekoliko zagrmelo, je takoj vedelo vse, da se je zrušil francoski kraljevi prestol in da je Ludovik Filip Orleanski ob žezlo in krono.
Marsikoga je splašilo bobnenje. Možje po pisarnah so stek-nili glave in vsem je bil na jeziku: “Metternich, rešitelj naš!” Vrli domorodci so se v duhu gnetli okrog “presvitlega Cesarja, milostljivega Očeta Ferdinanda”.
Radecki je pa na Laškem stal in je grozil nemirnim Lahom, da bo potegnil meč iz nožnice in varoval mir laške dežele pred puntarji, ki si predrzno prizadevajo pokopati mir in srečo.
Tedaj so se pokazale na zasneženih cesarskih cestah vojaške kolone, ki so se pomikale polagoma proti laški deželi. Od hrvaške strani po Dolenjski, od štajerske strani po Dunajski cesti so se pomikali vojaki vseh vrst, vozovi za prevažanje živeža, bolnikov in streliva ter topovi. Vojaki od hrvaške strani so bili skoraj sami graničarji, ki so se vedli kakor bi bili v sovražni deželi.
To je bilo šumenje pred viharjem.
Po vaseh, v snegu zakopanih, od koder niso videli vrvenja po cesarskih cestah, je pa delala šumenje draginja ih lakota.
Škocijanska kronika pravi, da ljudje tistikrat niso poznali kruha. Krompir jim je bil šegnil in žito požrl črv. Povsod so jedli močnik iz smrdljive “ljubljanske koruze”. Kjer so pa imeli krompirjeve žgance, je bilo kakor svatovščina. Navadno so jedli samo enkrat na dan, in sicer ob desetih močnik, za ve-
st., Willowick, O.:	nadzorniki:
John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik z” klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo pla-5uje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 meseč-ao. Za sprelem ali pregled novih čin nov so vsi slovenski zdravniki. Za na-ialjne informacije se oprnite na oiu ttvene zastopnike.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO
Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd„ IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
ko Rožman, Franc Fujs. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Marchello Lumpert, tajnica Barbara Cerar, 5818 Bonna Ave. tel. 391-9057, blagajnik Stane Mrva, voditeljica skupine ga. Eda Vovk, odborniki:	Frank Vidmar,
Nevenka Cerar, Marta Potočnik, Nežka Ovsenik, nadzornik Ivan Zakrajšek. Redna seja se vrši vsak prvi torek v mesecu.
MAPLE HEIGHTS POULTRY & GATERING
17330 Broadway
Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpotag1-vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
mm H00EVAR m SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Predsednik — Ha j ni Stalzer. I. podpredsednica Helka Puc. 2. podpredsednik — Janez Arko. Tajnica — Tončka Burgar, 1702 Linden St, Brooklyn, N.Y. 11227. Blagajnik, Tone Arko. Urednik glasila “Odmevi” — Jaka Okorn — 388 Harman St., Brooklyn, N.Y. 11237.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Milan Rihtar, podnačelnik France Rihtar, tajnica Zalka Zupan, blag. Frank Tominc, načelnica ženskih skupin ga. Nada Kozjek, gospodar Lojze Petelin ml.
BALIN CARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, I. pod-preds. George Marolt, II. podpreds. Tony Novak, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Tony Primc T. Umek in. Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik John Mršnik; Kuharice in pomoč pri bari: Rose čebul, Jennie Marolt, Rose Ribar Albina Mršnik, Bertha Dolgan, - Jennie Prince, Dorothy Ferra. Prosvetni odbor: Tony Novak in, Jos. Ferra Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer.
Šenčurci neskončno majhni in čerjo so šli pa spat.
nespametni.
(Dalje prihodnjič)
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
JANITOR - DISHWASHER WANTED
Home for Aged. Good salary, including room & board, vacations with pay. Free Blue Cross. NE 1-4856.	(80)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE & LIGHT HOUSEKEEPING
Motherless home. 2 children, 3 & 11. Small salary. Room & board. Call 4 to 6 p.m. 422-6974.	(78)
HOUSEKEEPER — CHILD CARE Children ages 3 & 1. To Go. Excellent salary. Must have references. Call Sandburg Village. 664-7890 i	(77)
Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Fred Krečič, podpredsednik Anton Perusek, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Mark Herak, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Andy Hočevar, Anton Perusek. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV „ ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, podpreds. Mrs. Anna Močilnikar, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Flor-ian Močilnikar, zapisnikar John Tavčar. Nadzom, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh' starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
Jack Marinko, Rose Paulin, in Marianne Bashel. Seje • so vsaki drugi torek V mesecu ob 2. ur pop. v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Avo.
Predsednik Anton Škapin;. I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. pod-predsed. Anna Kozel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Jos. Barbish zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Jos. Ferra, John Habat Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik:	Miodrag Savernik,
676 Birch Drive, Cleveland, Ohio 44132; Podpredsednik: Karl Gum-zej; Tajnica: ga. Julka Eerkulj, 1109 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103; Blagajnik: Lojze Ferlinc; Gospodar: Jože Zelenik; Pomočnik gospodarja: Rudi Kristavčrik; Zapisnikar: Mirko Antloga; Odborniki:	Karl
ga. Rozika Jaklič, ga. Fajs., Branko Senica; Nadzorni odbor: Tone Meglič, Milan Goršek, Rudolf Rožman; Razsodišče: Dr. Jože Felicijan, Vin-
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik Jože Košir, podpred. Tone Mrva, tajnica Helena Mihelič, 1200 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, tel, 391-1878, blagajnik Milan Rihtar, odborniki: Marija Kamin, Marjeta Švajger, Franc Kogovšek, Ivan Kamin, Marcelo Lumpert, preglednika: Pavle Košir, Franc Sever, duhovni vodja č.g. Jošt Martelanc.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fišher Streets, Marquette, Michigan)
Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in. organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik Matija Hočevar, podpreds ga. Vida Rupnik, tajnik Milan M. Dovic 370 E. 226 St., Euclid, O. 44132, tel. 731-8947, blagajnik Franc Rupnik, nadzorni odbor: gdč. Agnes Sodja, Matija Golobič, Lojze Jurkovič, zapisnikar Janez Dejak.
Seje: Vsaki drugi mesec, na tretjo nedeljo.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Qhip 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Arthur Zanutic, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Stephanie Novak. Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
federacija klubov slov. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik Wm. Kenniclj, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Joseph Babnik. —- Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik John Ažman, podpredsednik Louis Dular, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., 541-3172, zapisnikarica Ursula Branisel. Nadzorni odbor:
AMERIšKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Anton Misich, tajnica-blagajničarka, Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Platner, Frances Žagar, Anna Boh. Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1144 L. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E
St. Tel HE 1-9183; blagai-mk John J. Leskovec, 377 E. 320
Želife imeti oni 67 gladki
modni izgled?
DOBITE ELEGANTNO
^L^lndre obuval
TRAJNO KODRANJE
Vaše najočarljivejše — in najtrajnejše!
Veselite se enega od teh finih, kvalitetnih, krasno izvršenih splošno priznanih trajnih kodranj, po naši čudovito nizki ceni! Spretno izvršeno po naših strokovnjakih. Naravni izgled, lahko česanje v današnje najmodernejše pričeske. Bodite gotovi, da Vam bomo napravili najlepše kodranje, četudi so Vaši lasje fini suhi sivi, beljeni ali barvani. (Zajamčeno seveda)
Krasno $20.00 NESTERCREME
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnih src naznanjamo, da je umrl naš ljubi brat in stric, ter naš dragi prijatelj,
Jožef Omahen
GOSPOD ga je poklical k SEBI v večno življenje 27. marca 1967. leta. —
Jože je bil rojen 9. maja 1908 v Krki na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1951.
Bil je član in delničar Slovenske pristave in Slov. Nar. doma na Holmes Ave.
Pogreb se je vršil 30. marca 1967 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi, po opravljenih pogrebnih obredih, na pokopališče ALL SOULS, kjer smo njegovo truplo položili k večnemu počitku.
S tem se iskreno zahvalimo Father Matiji Jagru za molitev rožnega venca v pogrebnem zavodu, Father Hobartu pa za pogrebne obrede in molitve v pogrebnem zavodu.
Srčna hvala vsem, ki so ob krsto pokojnega položili tako lepe vence cvetja. — Vsem, ki so darovali za sv. maše in vsem,
ki so ga prišli kropit in ga spremili na pokopališče. _ Hvala
pogrebcem, prijateljem pokojnega, ki so nosili njegovo krsto._
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče, kakor tudi vsem, ki so izrekli svoje sožalje ustmeno ali pismeno.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so v dnevih smrti pomagali, da je pokojni Jože bil pokopan z ljubeznijo. Posebno se zahvalimo za vso pomoč njegovemu prijatelju Mr. Johnu Suhadolniku.
Posebno pa se zahvalimo osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi za vso ljubeznjivost, ki so jo izkazali pokojnemu pri vzorni ureditvi pogreba in za vse delo in skrbi po pogrebu!
Dragi brat, stric in prijatelj, počivaj v miru v tej Tvoji novi domovini in lahka naj Ti bo njena gruda!
Žalujoči:
ALBINA ZGONC — sestra
NEČAKI IN NEČAKINJE IN OSTALO SORODSTVO PRIJATELJI
Cleveland, O., 19. aprila 1967
/:Y:Yr:'c; Mr-Vy-'./y-	m: ^	•-
$4-95
Izrano $30.00
VITA-CREME
%-95
Oboje vključuje umivanje, friziranje in striženje
Oboja v osnovrem ali regularnem kodranju Sijajna podlaga za vse današnje pričeske
Umivanje in friziranje	1 95
Striženje
Pristriženje	*70
Kremasti obliv Zastonj
Barvanje, vkl. umivanje in friziranje	5.45
Roux barvni obliv .75 Stiliranje lasulj 3.95 Čiščenje lasulj	2.50
Ob petkih, sobotah in pred prazniki friziranje, barvanje in kodranje samo 50c več.
PRIHRANITE Vi P«1 FINIH KVALITETNIH 100% NARAVNIH
DELNIH LASULJAH	I	LASULJAH	I	KITAH
kes. $25 (Jo $36	J	keg. $60 do $160	j	Reg. $80 do $160
12.50 do 17.50	I	29.50 do 79.50	|	39.50 do 79.50
Izberite si odgovarjajoči barvni odtenek — Po meri napravljeno in stilirano.
-Andre bbuvat
FRIZERSTVO • LASULJARSTVO
EAST
•	Downtown
•	Southgate
•	Eastgate
•	Severance
781-3161
663-6346
449-3435
382-2600
382-2569
WEST
•	Southland
•	Westgate
•	Parmatown
•	Midway Mall
Elyria
Lorain
845-3400
333-6646
884-6300
324-5742
233-8020
GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvsl.	1853 East 62nd Street
KFnmore 1-6300	HEndersou 1-208S
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealer*

|
NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM
AMERIŠKO D0N0YIK9
KOT DARILO ZA
Materinski dan
Naročite telefonično: 431-0628
Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $......
Moje ime in naslov: ................................