D. Dr Jaka Zupan in Dr- France Prešern. Kakor Fr. L. Čelakovsky v čas. Česk. Mus., tako omenja M. Čop v Šafafikovi slovstveni povestnici oba ta dva Slovdnca vkupej — enega za drugim, in to po pravici; vsaj se drugi brez pervega še razumeti ne da. Razkazal sem letos nekoliko bolj J. Zupana, kteri je bil prav res tudi velikan učenosti, ki si zaklade duha Krezove bil je nabral, ter zastavil pero, spisal nekaj in spravil na svetlo sam, še več pa nameraval, 24* kar je razviditi iz prijateljskih pisem tedanjih na pr. mimo Japeljnove boljšo prestavo Biblije menda koj iz hebrejskega in gerškega, legendo Kosegartenovo, Komenskega, duhovne ogovore, pregovore, marsikaj za jezikoslovje slovansko, za zemljepisje iu krajobrazje, za dogodivščino ilirsko i. t. d. Nabral si je bil nektere redke knjige glagoliške in cirilske in sploh dokaj veliko knjižnico; poznal je skoro vse bolj učene bukve tedanje, ki jih je vedno prebiral tiče, dostikrat leže v sredi med njimi. ObČeval pa je dr. Zupan v književnem oziru z najboljšimi možmi svoje dobe; tako n. pr. zbaronom Ž. Zoisom, kar se razvidi iz pisem Kopitarjevih (ut circa baronem, cum barone sies; delibera cum barone i. t d.), in — kako ljubo ga po smerti njegovi ope*va v Čbelici! Občeval je z V. Vodnikom, Dobrovskim, Kopitarjem, kteri mu je vzlasti naročal in pošiljal knjige ter ga budil že 1. 1813 k sodelovanju v ,,2Biener oHgentetne 2iteratur=,8eitung", kjer je za jezikoslovje vse in posebej za slovansko on bil vredovatelj. — V živi vzajemnosti je bil z ljubeznjivim M. čopom, o kterem je po nesrečni njegovi in svoji lastni osodi rekal: ttQtod (Meljrte f)at Sratn Befeffen; ben (Sinen f)at ber SBoIf, ben Stnbent bie @au gefreffen!" — Dopisoval mu je verli Jarnik, po kterem se je še bolj vnčl bil za domovinsko »Carinthia". Drag mu je bil Metelko, dasi zanj prekasen in preboječ, in tiral ga je Zupan nekdaj celo v Karlovce k tedanjemu pravoslavnemu vladiku in pisatelju Luki- janu Mušickemu. — Mnoge prijateljske zveze je imel z rodoljubi slovanskimi po Istri, Dalmaciji, Bosni, Serbiji, Slavoniji in po Hrovaškem, s pravoslavnimi popi, ktere je rad obiskoval na svojih popotvanjih ter pogostoma o njih pripovedoval svojim dijakom. nKnjižica — Ime'n za hasan selskih Skol u Cesarsko-Kraljevskih Daržavah" u Rici 1819 — glasi se spomčnica, kteri je na čelu sam zapisal bil tole: nAndreae Mesutario Jac. Supanus ovofiagiitov xai fivrmovixov itineris sui hypocar- niolano- cratico- flanatico- dalmatico- liburnico- histrico- foroiulio- eso- carniolani 1819. Aemonae Carniolanorum in regno incluto Illyriciano pridie ipsius festi onomastici". — Sploh se reči sme, da je dr. Jak. Z u p a n, vzbujen po Vodniku (Napoleon reče: Uiria vstan'! — Ulyrisches Blatt. .) postal med Slovenci pervi Ilir (Ilirec, Ilirijan), pravi janičar slavščine južnih dežel, kajti v vsem svojem dejaDji in pisanji je meril na veliko Ilirijo (gl. str. 48, kjer Rob popravi v Rab (Arbe) i. t. d.) Bil je veščak v jutrovskih jezicih, v hebrejskem in arabskem, v gerščini in latinščini, v nemščini, izmed slovanskih vzlasti v ruskem, bulgarskem, serbsko-hrovaškem, in v slovenskem tako, da mu v njih verstnikov nikdo ni bil kos. Radi so se zbirali krog njega duhoviti možaki domači, pa tudi ptuji ter se čudili njegovi iskrenosti. Čislali so ga grofje in baro- uje na pr. Hohenwarti, Attemsi, Galovi i. t. d. Posebno priljubil se mu je bil baron J. K. Schmidburg, kterega je razun Cesarja in Cesarice najrajši in časih prav umetno opeval (pr. Dravljanam Savljani str. 34. 35, kjer v zadnji verstici nam. bVde beri bVDe). Rojen je bil baron Jožef Kamilo Schmidburg v Gradcu 1. 1770, izrejen pa v slovanski Pragi, in po njej naklonjen Slovanom, postane 1. 1819 deželni glavar na Koroškem, 1. 1822 poglavar Ilirskega kraljestva, in v tej dostojnosti dobro deluje za naše kraje do 1. 1840, kedar poda se v pokoj na Dunaj, kjer oslepevši umerje 1. 1846. Prednjiki njegovi so bili kovači v Treviru; neki desčik (Ahnherr) otel je cesarja Otona II. 1. 981 po bitki v Kalabriji, in vsled tega je rod njegov povzdignjen bil v plemenstvo s pridevkom ^Schmidburg". — Po duhu svojem Ijubljenec bil mu je tudi nemški pesnik Franz Hermann von Hermannsthal, rojen na Dunaju 1799, cesarski vradnik pri deržavni davkariji nekaj časa v Ljubljani (na kterega prošnjo je najberž poslovčnil sto izrazov davkarskih str. 22. 23.), poznej na Dunaju, kjer je že poprej na svetlo dal bil nekaj svojih pesem (Gerold 8° 1830). Kakor pri viših, tako je po vseh ustih govoril profesor Jaka Zupan pri nižih, pri dijacih ali učencih svojib, ter nektere posebno poprijemal za slovenske reči. Vpliv njegov je znati v Hitzingerja (Podlipski, Znojemski) značaju, pisal sem v Jezičn. XII. 2; isto tako v mnogih, premnogih druzih učencih njegovih. Porok temu je čestitka: Vivat Supan! — ktero so mu v imenu součencev bogoslovcev prinesli na dom trije, a Zupan jih je grobo spodil, da je posredovati moral potem dobri M. Čop med učiteljem in učenci, kar pa na drugi strani očitno spričuje, da ni iskal si nobenega strankarstva. Čestitka na str. 50 natisnjena naj se tu vsaj nekoliko pojasni na pr.: Vskres t. j. vstajenje, z ozirom na slovečo njegovo pesem, str. 41; Janez, Henrik bratje, Kerke sini, pred ko ne baroni Galovi, opevani v čbelici II.; Mand - Šef v Kini t. j. baron Halerstein v Pekingu, v čb. I. in v Illyr. Bl. 1831. Karon v večni mir Sumana t. j. Boga; Alkuin sloveč učenjak za Francijo r. 720, u. 781, kojemu Meceua je bil Karl Veliki; Asan-Aginki str. 45 Serpja t. j. Serbija sestrena; Shakespeare r. 1564, u. 1616; Albion za Plinija že Anglija s Škotsko; Saadi pesnik peržanski r. 1.1195; stariGraji t. j. Greciji večni pevec Ilijona ali Troje t. j. Homer; Demosten, govornik gerški r. 384, u. 322; mojster Ulnjačice t. j. bučelarije v IV. bukvah Georgikon, torej P. M. Virgilij; učenik po staroslovenski discipulus, učitel magister; Erazem Roterodamski r. 1467, u. 1536, humanist, spisoval pregovore, bil dohtar bogoslovja, profesor starih jezikov, koril ali grajal redovnike — cenobite — kakor Zupan, ki se imenuje torej Eražem II. — Prav zato, ker je bil po vseb ustih dohtar Jaka Zupan, je tudi naletel bridko. Žalilo ga je nekaj že 1. 1811, da je Primic prosil ga za božji čas, naj ostane na Kranjskem, češ, post nubila Phoebus. — Svšst si duhovitosti svoje je časih brezobzirno ponašal se pioti verstnikom in celo proti predstojnikom. Bila je tedaj neka napetost med višimi diihovniki. Na eni strani Wolf, Albrecht, Praprotnik . ., na drugi Gollmayr, Pavšek, Zupan . . Bilo je 1. 1832, da je dr. Zupan pridigoval sv. Petra in Pavla dan pri sv. Petru. Ni še temu davno, kar sem sam starega posavskega brodnika nad Litijo slišal pripovedovati o tej sloveči pridigi. Vname se bridka pravda. Zupan oboli. Stori se med prizadetimi gospodi sicer sprava, ali vendar ob službo — dejan v pokoj — moral se je umakniti čez Ljubelj—Zaljubeljski — v Celovec, in kar je jako hudo, duh mu je bil ubit; ni sledu ni tiru ni poslej več o njem v slovenskem slovstvu; zainorili so bili — učenjaka! Prijazno je občeval perve leta J. Zupan sKastelicem, Kosmačem, Potočnikom, sploh z vsemi Čbeličarji; nad vse znamenita pa je duševna vzajemnost med dr. Zupanom pa dr. Prešernom. Kdor pisari Preširen — Preširna, on se pregreši a) zoper zgodovino, kajti nikdar se pesnik sam ni pisal tako; b) zoper pesnika samega, češ, tak velikan, pa se še prav nisi pisati znal; c) zoper prihodnjost, ktera dvoumljati utegne oPrešernuin Preširnu, nista li bila razna to moža i. t. d. Dr. Jaka Zupanin Dr. France Prešern — oba stabila velika duhova, veleuma. Na vnanjščino sim ter tje nista kaj pazila. Bila sta bistrega duha, pa tudi pikrega jezika. Skoro vsakemu sta znala ktero nadeti. Od ust do ust se še pripovedujejo nektere take Zupanove na pr.: Volk po praprati; Korliček - noriček; Servituti et Muscis; Metelčicažabičica; Complimentum - complete mentitum; Canonicus - creatus ad nullum officium . .; Sirija in Mingrelija; Jurja Luku; a Jesu itis; Miko hodi simo — kmet je gospod . . Non multa, sed multum i. t. d. — Kakor ustmeno, tako sta vjemala se i pismeno. Jaka Zupan je pervi streljati jel s ^Pšicami" v Kr. Čbelici I. n. 1. 1830—31, in te so privabile 1. 1832 v čb. III. na dan slovite Prešernove nSeršene", izmed kterih odmenjena sta njemu razun 1. »Pušičarjem", tudi 3. ,,Heksametristam (Tadle — Hvale) in 9. nPevcu brez s in brez c". Oponašali so namreč nekteri slovenščini, da vsa polna terdih z, s, ž, š, č, šč — ni lepoglasna; temu nasprot zloži Zupan nekaj pesem brez vsakterega šumevca in sikavca, na pr.: nVelki Petik" str. 10; BFranu Kralju Ilirjanov" str. 33. 34; „0 njegovem prihodu v Ljubljano" 1. 1832 str. 41. 42 i. t. d. — Leta 1831 prične Jaka Zupan pervi Abecedno vojsko zoper Metelčico v koroški »Carinthia" z Burgerjem (S^riHifirung be3 ttnnbifcfjen SHpljaBeteS str. 16), in na to sostavi France Prešern v čb. III. 1. 1832 svoj sonet »Čerkarska Pravda", in po njem se vsled Čelakovskega sodbe in Čopovega spiska v BIUyr. Bl." vžge glasovita ,,Abecedna Vojska" tudi na Kranjskem. Da se je veršila ustmeno že prej iu slej, to se vč, ter bila sta oba ua čopovi strani. V BIllyr. Bl." 1831 je J. Zupan prevel nXH Gazel Prijatlu", kterim sem z Dunaja dobil pervovirnik, da se poslovenjene lože razumevajo, in po njih pride na svetlo MVU Prešernovih" (Ljubezen je bila, — Ljubezen še bo, — Ko tebe in mene — Na sveti ne bo.) najprej v prikladi k „ Illyr. Bl." 1. 1833, potem v Čbelici IV. str. 18—24, in naposled v Poezijah dr. Fr. Prešerna str. 117—123. Krajnski Plutarčik (Plutarch r. krog 1. 50, u. med 120—134 po Kr., čegar Moralia, Vitae t. j. kratki opisi slavnih mož Gerkov in Latinov slovijo . .) v I. čb. 1. 1830 in Krajnski Nestorčik po Dolničarju (t. j. Janez Gregor Thalnitscher a Thalberg Epitome Chronologica antiquissimae Urbis Labacensis ab anno mundi 2831 et ante Christum 1222 usque ad annum 1713 post Chr. n.) v čb. II. od Metljanov, Emone, od Turkov, Nemka od Krajnic i. t. d. z nekterimi spiski v nCarinthia in Illyr. Bl." o Istriji, stari Iliriji i. t. d. — dala sta v Čb. II. 1831 povod začetku Prešernovega soneta: Očetov naših imenitne dela, Kar jih nekdajnih časov zgodba hrani; Kako Metulum se Avgustu brani, Kaj je Emona strila, kaj terpela, Kako je bramba vere bla dežela, Kako per Sisku Kope so pijani Omagali pred Krajnci Otomani, Vam bo Homerov naših pesem pela. Preslabe peti boje vam sloveče, Poj6 Krajnic lepoto moje strune i. t. d. Kakor iz staroslovenščine, tako je tudi iz bližnje hrovaščine Zupan rad sprejemal besede slovenske, kterih pa mnogi niso umeli ter so mu oponašali, da kranjščino hrovati. Tem je zložil v čb. II. 1. 1831 pesem: BKrajnec dolžen hrovatenja", kjer razkazuje, kako naj se slovenščina množi in bogati (str. 31.). Tej pesmi nasprot prinese Čb. III. 1. 1832 sonet Prešernov nPtujo-Besedarjema: Ne bod'mo šalobarde! Moskvičanov, Gorenci moji! knjige mi berimo, In kar nam všeč bo, uzmat' se učimo Od bogmejov na meji Otomanov. Iz kotov vsih od Skjaptrov do Šamanov Tako, ko srake gnjezdo, vknp nosimo Besede ptuje, z njim' obogatimo (Ne bod' jih treba) jezik nirjanov! Zares prekos'li bomo vse narode, Nar starši med jeziki jezik bode, Ei se iz te čobodre bo naredil; Zakaj govor'li bomo to v Emoni, Kar žlobodral' takrat so v Babiloni, Eo je zidarjem Bog pogovor zmedil. Žalostna osoda Zupanova po neprijetni preiskavi in hudi bolezni je poprijela tudi Prešerna, in brezdvomno se v IV. Bukv. Kr. čb. 1833 v glosi po geslu: Slep je, kdor se z petjam vkvarja i. t. d. ozira tudi nanj: Komur mar iskati vir je Pesem, ki pojo Matjaže, Mar, kar pel je pev'c Ilir'je, Mar čebel so roji štirje, Modri Krajnc mu osle kaže i. t. d. In celo naslednji sonetje (»Popotnik pridevAfrike pušavo; Hrast, ki na tla vihar ga zimski trešne; Komur je sreče dota. bla klofuta i. t. d. str. 7—11 Kr. Čb. IV.") razodevajo nekako bridko Prešernovo sočutje z nesrečnim Zupanom, predno je še v Save vertinčinah smert zasačila mu premilega M. Čopa. — Da sta se v boljši dobi nekako kosala oba pesnika, vidi se iz poslovenjenega predgovora pesmam, ki jih je pod imenom MKita cvitja razlikova" zložil bilslavni Ivan Ivaniševič (r. 1. 1608, u. 1665 cf. P. J. Šafafik's II. S^rifdjeS @d^riftt^um pg. 33. 34.), kteri prevod je Prešern sam pohvalil v »Illyr. Bl." 1832. — Na Zupana meri kolikor toliko novejši zabavljivi napis ali seršenDaničarj e m o slavščini janičarski! — Kakor v marsičem, tako sta slična si oba tudi v tem, da dr. France Prešern dolgo ni mogel dobiti samostojne javne službe, dr. Jaka Zupan pak naglo je moral zgubiti deržavno dostojnost svojo, da torej oba zadeva, kar pel je obema priljubljeni pesnik: Feriunt — summos fulmina montes.  Horatius.