52 Natura Sloveniae je osrednji slovenski znanstveni medij za sporočanje novih odkritij s področja poznavanja flore, favne in funge na podlagi terenske- ga dela. Objavlja prispevke z območja osrednje in jugovzhodne Evrope ter zapolnjuje vrzel v znanstveni literatu- ri s področja biodiverzitete in terenske biologije. Prvi letnik revije je izšel v letu 1999; v letu 2023 pa je izšel jubi- lejni, že 25. letnik, ki je poleg bogate vsebine prinesel tudi mnogo novosti. V letu 2023 so prvič izšle kar tri številke revije, dve redni in ena posebna izdaja. V prvi redni številki je izšlo pet prispev- kov, od tega se dva nanašata na poročanja o metuljih. Prvi, obsežnejši, predstavlja najdbe kar 105 vrst dnevnih metuljev na prej slabo raziskanem območju jugozaho- dnega dela Posavskega hribovja in sever- nega dela Suhe krajine. Drugi pa navaja podatke za nočne metulje, in sicer prva opažanja petih vrst v Bosni in Hercegovini ter prvo opažanje ene in ponovno potrdi- tev druge vrste na Hrvaškem. O novi vrsti žuželke pri nas govori še en krajši prispe- vek, ki podaja informacije o prvi nedvo- umni potrditvi pojavljanja kobilice pisa- ne krtovke (Xya variegata) v gramoznici pri Petišovcih. Zadnji dve terenski notici sta posvečeni vretenčarjem. Prva opisuje prvo najdbo rečnega glavoča (Neogobius fluviatilis) v Sloveniji, druga pa najdbo planinskega močerada (Salamandra atra) v jami na Gorjancih. V drugi redni številki letnika je izšlo kar sedem prispevkov. Prične se s pregledom objav in vsebin revije do vključno prve številke 25. letnika, kjer postane takoj vi- den izjemen pomen, ki ga ima revija pri objavi terenskih najdb in prvih/novih na- vedb vrst v tem delu Evrope (povzetek na koncu tega prispevka). Sledi celovit pre- gled vrst pijavk (Hirudinea: Euhirudinea) v Sloveniji, ki je posvečen preminulemu akademiku in profesorju dr. Borisu Sketu, avtorju prvega celovitega pregleda pijavk tudi za naše ozemlje iz leta 1968. Nov se- znam pijavk obsega kar 33 vrst, od teh za tri sledijo še formalni znanstveni opisi. V drugem prispevku je predstavljen pregled vrst rakov enakonožcev (Isopoda) Slove- nije, kar 125 vrst se potrjeno pojavlja pri nas, to pa zajema kopenske, sladkovodne 25. letnik znanstvene revije Natura Sloveniae Besedilo: Maja Zagmajster, Nataša Mori in Damjan Vinko in morske predstavnike. Tako predstavlja celovita predstavitev skupine iz vseh ži- vljenjskih okolij, tudi podzemnih, prvi tako obsežen pregled za Slovenijo doslej. Poleg tega prispevek pokaže, kako ne- usklajena so imena v naravovarstvenih predpisih ter s tem opozori na potrebo po posodobitvi v skladu z zadnjimi znanstve- nimi dognanji. V kratki znanstveni vesti je predstavljeno zanimivo opazovanje po- skusa medvrstnega parjenja dveh vrst ka- čjih pastirjev – črnega ploščca (Libellula fulva) in modrega ploščca (L. depressa), kar predstavlja redko opažanje pri teh živalih. Sledi prispevek s pregledom najdb želve okrasne gizdavke (Trachemys scripta) v naravi v Črni gori, ki omenja tudi potencialno mesto razmnoževanja. Notici prinašata še dve zanimivosti. Prva najvišje opazovanje laškega gada (Vipera berus) pri nas, in sicer na vrhu Malega Kanina. Druga pa poda poročilo o opazo- vanju bobra (Castor fiber) in njegovega počivališča v jami pri Metliki. Tretja, tematska številka je v celoti posve- čena rezultatom raziskav na zgornjem to- ku reke Neretve v Bosni in Hercegovini, ki so bile v glavnem opravljene v času Tedna Odrasel osebek pisane krtovke (Xya variegata) pri gramoznici Lakoš. (foto: Matjaž Bedjanič; Natura Sloveniae, CC-BY-SA) Planinski močerad (Salamandra atra), najden pri- bližno 30 m pod vhodom jame na Gorjancih. (foto: Matjaž Čuk; Natura Sloveniae, CC-BY-SA) Tretja, tematska številka 25. letnika revije Natura Sloveniae je posvečena rezultatom raziskav na zgor- njem toku reke Neretve v Bosni in Hercegovini. 53 znanosti na Neretvi (ang. Neretva Science Week) poleti 2022. Številko sta pomagala sourediti dva gostujoča urednika, ki sta bila sicer vodilna znanstvenika tega raziskovalnega tedna. Številka se prične z uvodnikom, ki poda ozadje tovrstnih Tednov znanosti, katerih namen je pred- vsem spodbuditi znanstvene raziskave in zbiranje podatkov o ohranjenih, a slabo raziskanih območjih narave, ki jih ogroža- jo gradbeni projekti. Zgornji tok Neretve je namreč še zelo ohranjen, to pa se zna spremeniti, če bi se uresničile napove- di o gradnji številnih hidroelektrarn na tem območju. Uvodniku posebne številke sledi kar 13 prispevkov o različnih takso- nomskih skupinah (mehkužcih, različnih skupinah žuželk, ribah, netopirjih, večjih sesalcih), kot tudi vrstah v intersticiju in bentosu reke Neretve in njenih pritokov. Poleg tega dva prispevka podajata natanč- ne opise privzema hranil kot tudi analize emisij metana in ogljikovega dioksida zgornjega toka reke Neretve. Objavljeni prispevki predstavljajo pomemben za- pis stanja zgornjega toka reke Neretve, s tem pa osnovo za nadaljnja raziskovanja, ki vključujejo nova mesta vzorčenj, kot tudi potrebe po raziskovanju drugih ta- ksonomskih skupin. Prispevki dokazujejo prisotnost bogate biodiverzitete na tem mestu, ki jo načrtovane hidroelektrarne in drugi posegi močno ogrožajo. Posebna številka je posebna tudi po obsegu, ki ga verjetno zlepa ne bo presegla katera od drugih številk – ima kar 268 strani. Poleg izjemno bogate vsebine revije pa k lažji dostopnosti do nje prispeva še ena novost; revija je z letom 2023 zače- la izhajati na novem portalu, sistemu OJS Založbe Univerze v Ljubljani (https:// journals.uni-lj.si/NaturaSloveniae). Še po- sebno dragocena novost je, da sedaj vsak prispevek dobi dodeljeno unikatno DOI številko, izboljšan pa je tudi sistem is- kanja vsebine prispevkov preko spletnih brskalnikov. Čeprav je revija prešla na nov sistem v letu 2023, so na portal na- ložene že vse številke preteklih letnikov. To so omogočila sredstva iz sklada RSF Biotehniške fakultete, s katerimi smo lah- ko financirali študentsko delo za prenos vsebine vseh 25 letnikov na nov portal. V letu 2023 smo popravili tudi navodila avtorjem ter način navajanja referenc, ki sledi ustaljenim formatom v urejevalni- kih referenc, s čimer je avtorjem olajšana njihova priprava v enotnem formatu. Do- dajmo še, da je revija med leti 1999–2011 izhajala pod okriljem Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, od 2012 pa jo skupaj izdajata Biotehniška fakulteta Uni- verze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo. Za zaključek pa povzemimo glavne do- sežke revije v prvih 25 letih. V četrt sto- letja, od začetka izhajanja v letu 1999 do vključno leta 2023, je v reviji s skupno 307 prispevki na več kot 3.130 straneh sodelovalo 324 avtorjev, ki so prispevali 146 znanstvenih člankov, 77 terenskih notic, 77 kratkih vesti ter 7 drugih pri- spevkov. Najbolj številčni so prispevki o žuželkah, med njimi pa prispevki o metu- ljih in kačjih pastirjih. Več kot dve tretji- ni vseh prispevkov, poleg žuželk, poroča o sesalcih, plazilcih in dvoživkah. Ostala tretjina prispevkov naslavlja pajke, rake, Zapis v Natura Sloveniae o uspešni tvorbi paritvenega koleslja med samcem črnega ploščca (Libellula fulva) in samico modrega ploščca (L. depressa) ob manjšem potoku v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah predstavlja prvi zapis o poskusu parjenja s tvorbo paritvenega koleslja med vpletenima vrstama. (foto: Matjaž Bedjanič; Natura Sloveniae, CC-BY-SA) V letu 2023 revija Natura Sloveniae obeležuje 25. obletnico neprekinjenega izhajanja. Revija je bila ustanovljena leta 1999 na pobudo skupine mentorjev Raziskovalnih ta- borov študentov biologije, katerih prvotni namen je bil vzpodbujanje objav rezultatov biološkega terenskega dela iz terenskih be- ležnic, predvsem z raziskovalnih taborov. V nekaj letih izdajanja je Natura Sloveniae postala osrednja nacionalna revija za poro- čanja o novih odkritjih s področja floristi- ke, favnistike in ekologije. Sprva geografsko sicer osredotočena na območje Slovenije, revija danes uspešno zapolnjuje vrzel v znanstveni literaturi s področja terenske biologije, biodiverzitete, naravovarstva in ekoloških raziskav v osrednji in jugovzho- dni Evropi. Poleg znanstvenih vsebin je po- slanstvo revije že od njenega začetka tudi podpora mlajšim piscem, predvsem štu- dentom, pri pridobivanju izkušenj s pisa- njem recenziranih znanstvenih prispevkov in pridobivanjem znanstvenih referenc. mehkužce, rastline ter alge, v manjši meri pa tudi ribe in preostale skupine. Visoko citiranost in znanstveno odmev- nost dosegajo zlasti prispevki, ki pred- stavljajo nacionalne sezname vrst ali po- ročajo o novih ali prvih opažanjih vrst v državi. Vabljeni k branju preteklih in novih izdaj osrednje znanstvene revije s področja te- renske biologije pri nas ter k pripravi ob- jav o vaših terenskih opažanjih.