Listek. 125 ki jih izdaje jugoslovanska akademija. Drugi slovenski spis, ki ni Vergerijev, ampak Trubarjev, razglasil sem jaz v letopisu ^Slovenske Matice" za 1882. in 1883. pod naslovom: Droben spisek Truberjev. S tem se torej popravlja neljuba pomota. M. Valjavec. „Droben spisek Truberjev." Prof. M. Valjavec obširno govoreč v „leto-pisi .,Matice Slovenske" za 1882. in 1883. leto" na str. 55—63. o „Drobnem spiski Truberjevem": Ena Molitou tih Kerszheni kou, kir fo fa volo te praue Vere Viefufa Criftufa pregnani itd. pravi, da se je do objavljenja Ljubičevega ,,Ogledala književne paviesti jugoslavjanske. Knjiga II. Riečki 1869" vedelo samo za jeden izvod te ,,molitve", ki se hrani v dunajski dvorni knjižnici. Ivan Kukuljevic Sakcinski piše v ,,Bibliografiji hrvatski, dio prvi. Tiskane knjige. Zagreb 1860" pod štev. 1717 nastopno: Senjanin Anton. Razgovaranje medju Papistum i jednim Luteranom. Stu-mačeno po Senjaninu A. Štampano u Padove miseca setembra po Graziose Per-kačine. Godisče 1555. 16 str. 39 — na str. 24 počimlje P. Vergeria: Ena molitev kersčenikov, kir so za volo te prave vere Jezusa Kristusa pregnani. S prevodom taljanskim. (Od prem riedke ove knjige čuva se jedan odtisak u Mletcih, u knjižnici sv. Marka. J a imam prepis. J. K. S.) Vzemimo v roke knjigo: P. P. Vergerius, papstlicher Nuntius, katholi-scher Bischof und Vorkampfer des Evangelium's. Eine reformationsgeschichtliche Monographie von Christian Heinrich Sixt. Mit Verger's Brustbild und 44 Origi-nalbriefen aus dein geheimen Archive zu Konigsberg in Preussen. Braunschweig, Schwetschke und Sohn 1855", in ako čitamo zadaj: ,Index librorum a Vergerio editorum', najdemo na 601. strani med 89 navedenimi Vergerijevimi deli: 86) Enamolitov tih Kerszhenikou, kir so sa volo te praue vere Viesusa Cristusa, pregnani. Oratione de persequitati e forusciti per lo Evangelio, e per Giesu Cristo. (Auch in lat. Uebers. erschienen.) Zdolaj je brati opomnjo: ,,Obgleich dieses Verzeichniss reichhaltiger ist, als das von Niceron, .... so kann doch dasselbe auf Vollstandigkeit schon um dess-willen keinen Anspruch machen, weil ich nur diejenigen Schriften nenne, von deren Dasein und Echtheit ich mich selbst iiberzeugt habe". Ni li ta izvod tretji, morebiti celo drugega izdanja? Od kod bi Sixt sicer znal, da je prišel na svetlo tudi latinski prevod, o čemer molče Kopitar, pl. Kukuljevic in Ljubic. L. Ž vab. „Prinos k naglasu u novoslovenskom jeziku." Pod tem naslovom g. prof. M. Valjavec v Zagrebu nadaljuje študije svoje o našega jezika naglasu v 76. in 77. knjigi „Rada" jugoslavenske akademije ter razpravlja o naglasu pri glagolih III. vrste. V posebnem dodatku ometa teorijo, katero je o slovenskem naglasu priobčil dr. Strekelj v lanskem ^Ljubljanskem Zvonu" na 236.—244 str. Na koreniti spis Valjavčev opozarjamo vse tiste naše jezikoslovce, ki se pečajo s tem ravno tako teškim, kakor važnim vprašanjem. Japljevo pismo iz 1. 1803. G. dr. K. J. Petelenz, profesor na c. kr. gimnaziji sv. Hijacinta („šw. Jacka") v Krakovu priobčuje v šolskem poročilu za 1. 1885. pod naslovom „Listy do B. Lindego" pisma, katera je ta slavni pisatelj znanega poljskega „Slovnika" prejel od raznovrstnih imenitnih mož, ki so ga podpirali pri sestavljanji njegovega monumentalnega dela. Med dopisovalci njegovimi nagajamo poleg drugih slavna nemška zgodovinarja in učenjaka J. v. Miillerja in Engela, bavarskega kraljeviča in poznejšega kralja Ludovika I. in tudi našega