Sfrae
M arflinH fi V P P P U V I ff 7«?r* V Mariboru, Hrte 2 1 X T T . ‘ 1920.
M i l i
3317
AKADEM/KI PLE/ 4. JANUARJA 1930
DVORANA UNION JONNY-IAZZ
Stoletnica rojstva skladatelja 
dr. Benjamina Ipavca
Slovenski glasbeni svet praznuje 
danes stoletnico rojstva skladatelja 
dr. Benjamina Ipavca, najljubeznji- 
vejše osebnosti v naši glasbeni pre­
teklosti. Prijazni Šent Jurij ob j. žel. 
slovi po svojih glasbenih Ipavcih. V 
njem sta zagledala luč sveta brata 
Benjamin in Gustav Ipavec, ki sta ta- 
korekoč orala ledino na našem glas­
benem polju, in istotam se je rodil tu­
di Gustavov sin Josip, ki je hodil že 
m oderna pota. Nobenega izmed njih 
ni več med nami, a sadovi njihove­
ga, zlasti Benjaminovega in G ustavo­
vega prosvetnega dela, so povsod 
očitni. Kakor si je Gustav s svojimi 
drobnimi, narodno navdahnjenimi 
zborčki na mah osvojil vsa tedanja 
slovenska srca, tako je njegov par 
let starejši brat Benjamin v istem ča­
su skušal dvigniti slovensko glasbeno 
produkcijo do neke tehnično in um et­
niško izdatnejše stopnje in tako, če­
prav skromno, pokazati naslednikom 
pot napredka v glasbeni umetnosti, 
ki je do tedaj imela pri nas svoje naj­
boljše predstavnike v prav pohlevnih 
pijonirjih, kakršni so bili Rihar. Flajš- 
man, Potočnik i. dr.
Dr. Benjamina Ipavca moramo sm a­
trati za razvoj naše glasbene um et­
nosti kot epohalno osebnost, ki ji je 
dala smer. Ni bil nikak novotar v po- 
tenčnem sm islu; nasprotno: dolgo ča­
sa je hodil poleg ostalega, široko raz­
m aknjenega evropskega glasbenega 
sveta, ne da bi zajel iz njega kaj vpli­
vov. Njegova zasluga je poglavitno 
v tem, da ni ostal pri enostavnih zbo­
rovskih budnicah in podoknicah, tem ­
več, da je nudil svojemu ljudstvu ko­
pico občutenih liričnih samospevov, 
prisrčnih klavirskih piješ in instru­
m entalna dela večjega obsega. Benja- 
ihin Ipavec je prvi slovenski glasbe­
nik, ki je spisal večje kantate za zbor 
in orkester ali klavir (»Kdo je m ar?«, 
»Na Prešernovem domu«), prvi, ki je 
pisal tudi za orkester sam (»Serena­
da« za godalni orkester); od njega so 
Slovenci prejeli svojo prvo skromno 
operetico »Tičnik« in od njega tudi 
prvo pravo opero »Teharski plemiči«, 
dasi se zlasti poslednja poslužuje prav 
priprostih izraznih sredstev. Toda 
svoji dobi je dokazal, da je sposobna 
tudi za močnejše izraze umetnosti in 
Je pozneje, ko so pod žilavim vod­
stvom dr. Gojmirja Kreka začeli iz­
hajati »Novi akordi« in propagirali 
smisel za sodobno glasbo, sam tem e­
ljito revidiral sebe, pridno se učil in 
nam kljub visoki starosti podal cel 
šopek najlepših glasbenih biserov, ki 
so se kmalu vsem priljubili, kakor: 
»Če na poljane rosa pade«, »Ciganka 
Mairija«, »Menih«, »Božji volek« itd., 
ali pa zbori, kakor: »Ej, te d a j...!« , 
»Zapuščen« in druge.
Kot komponist je Benjamin Ipavec 
vplival s svojo izredno prijetno melo­
diko, v kateri mu je bil vzor Mozart, 
In s fino občutenim izrazom. Vso 
njegovo muziko preveva neka tajno- 
stna srčna mehkoba, polna one tihe 
liubeznjivosti, ki izvira iz kristalno- 
čistega um etniškega čustvovanja in 
sl neprisiljeno utira pot do vseh ljudi 
nepokvarjene volje. Njegov poklic 
(Bil je zdravnik v Gradcu) ga ni prav 
nič motil v ustvarjanju vecjno novih 
In svežih dele; rekel b i^d a ga je pri 
tem celo bodril, ali vsaj mu vedno 
»nova prilival ono dobroto, ki ga je di- 
fiila ne le kot človeka (znan je bil 
kot izredno človekoljuben zdravnik, 
ki ga imajo v najhvaležnejšem spo­
minu zlasti bivši slovenski visokošol- 
cl v Gradcu), tem več je prihajal ja­
sno do izraza v njegovih skladbah kot 
odsev njegove žlahtne duše.
Benjamin Ipavec pa za svojo dobo 
ni bil samo glasbeni naprednjak. On 
je tud! Imel duh časa in je v dobi, ko 
je začel ustvarjati, v politično težkih 
letih, po l. 1848., pošiljal med zaspane 
In potrte Slovence pesmi ljubezni do 
rodu in jezika, in ako tedaj ne bi bil
uglasbil drugega kot samo ono večno 
lepo »Bodi zdrava, domovina«, bi 
ostalo njegovo ime vedno v najhva­
ležnejšem spominu vsakega našega 
človeka. T a pesem je našla pot do 
vseh jugoslovenskih src in pel jo je 
tudi bivši potujoči pevski zbor Dimi­
trija Slavjanskega, dasi jo je ta na 
program ih podajal kot hrvatsko him­
no in je bil šele leta 1906. na svojem 
koncertu v Gradcu, v Rittersaalu, od 
komponista sam ega opozorjen na zmo 
to, kar je naslednjega dne pohvalno 
zabeležila tudi sam a »Tagespost«. 
Ker sem že omenil ta časopis, naj do­
dam še to, da je isti napisal pokojne­
mu dr. Benjaminu Ipavcu v svoji šte­
vilki od 21. dec. 1908 krasno posmrtni 
co, v kateri je posebno naglašal nje­
govo veliko človekoljubnost, čudovito 
darežljivost in velike skladateljske v r­
line. Sodba nem šega časopisa mora 
biti za nas še posebno merodajna.
*
Naša sveta dolžnost je, da se z vda­
nostjo in pobožnim srcem spomnimo 
človeka, ki nam je odpiral pot v glas­
beni hram. Naša Glasbena M a ­
ti c a pa se kot glavni in reprezenta­
tivni zavod naše in Benjaminove ožje 
domovine zaveda svoje posebne dolž­
nosti in je sklenila proslavitiumlhvv 
nosti in je sklenila proslaviti spo­
min velikega Ipavca s posebnim kon­
certom, ki se bo vršil v najkrajšem 
času, in na katerem se bodo izvajale 
nekatere izmed njegovih najlepših 
zborovskih skladb. Pevski zbor je 
m arljivo na delu za častno proslavo 
moža, ki je znal tako enostavno in 
vendar globoko govoriti svojemu na­
rodu v njemu razumljivem glasbenem 
jeziku. Koncert pa bo počastil Benja­
mina ne le z njegovimi skladbami, 
tem več tudi s skladbami drugih in si­
cer novejših komponistov, sodobni­
kov iz zadnjega desetletja njegovega 
življenja in poznejših, kajti ti so bili 
mogoči le po pripravljalnem delu 
Ipavca. Z omenjenim koncertom bo 
torej Glasbena M atica in z njo naše 
m esto na najprimernejši način se od­
dolžila prvem u večjemu slovenskemu 
komponistu, ki mu sicer v materijei- 
nem oziru glasbena sreča ni bila mila.
V. M.
Naši sveti večeri na obmejni
Muti
IZ SPOMINOV NA PREDVOJNO IN VOJNO DOBO.
S
i o ( i Mn«
(prejme za slučaj smrti in dožlvetj« »sc ■ 
zdrave osebe od J. do 90. l*t* i« UpUča I 
do najvet Din 51.000 - na podporah. 1 
Zahtevajte brezplačno pristopno Izjavo R
Izpiti usposobljenosti za motocikliste.
Dne 31. decembra poteče rok za pola­
ganje izpitov za vodstvo enotirnih motor­
nih koles z motorjem 170 cm* in večje 
cilinderske vsebine. V bivši zagrebški o- 
blasti so morali ta izpit položiti vsi mo­
tociklisti že tekom 3 mesecev po uveljav­
ljenju uredbe o zaščiti javnih cest in var­
nosti prometa. Zato se vsi motociklisti, ki 
še niso položili izpita, pozivajo, da to čim- 
preje storijo, ker se bo od 1. januarja 1930 
naprej proti vsakemu motociklistu, ki ni­
ma šoferske legitimacije, postopalo po za­
konu z občutnimi kaznimi. Prošnjo je vlo­
žiti pri policijskem komisarijatu v Mari­
boru. odnosno pri onem sreskem načel­
stvu, kjer ima prosilec svoje stalno biva­
lišče. Prošnji je priložiti: krstni list, do­
movnico, uradno zdravniško spričevalo, 
nravstveno spričevalo, 2 fotografiji in 
takso 180 Din. Navesti je tudi, pri kom 
se je naučil voziti in s kako tipo motor­
nega vozila se namerava zglasiti k izpitu. 
Komisija bo poslovala v Mariboru. —
Vallka kavarna SS. in 26.
B o žičn a p le sn a č a ja n k a
ob 5 v Palal* da Dansa
Jaz se često spominjam svetih ve­
čerov na Muti, ki sem jih preživel ne 
samo v krogu svoje družinice, ampak 
v krogu naših obmejnih Slovencev še 
v predvojni dobi. Družina Slovencev 
na Muti in v njeni okolici v tisti dobi 
sicer ni bila velika po številu. Zakaj 
prehud je bil pritisk nasprotnikov v 
gmotnem in moralnem oziru in takrat 
je bilo treba resničnega junaštva, če 
se je kdo tudi na zunaj kazal Sloven­
ca. Saj se je s tem izpostavil zasm e­
hovanju, zasram ovanju in neštetim ši- 
kanam, ker so imeli nasorotniki oblast 
in denar. Vendar se je ta maloštevil­
na četa Slovencev odlikovala po tr­
dnem narodnem prepr canju in je v 
tistih težkih časih stala neomajno na 
braniku ter uspešno kjubovala nem­
škim in nemškutarskim valovom. In 
k temu so kolikortoliko pripomogli tu­
di naši slovenski sveti v cč;ii.
Kakor vse leto, tako je bila sloven­
ska šola Ciril-Metodove družbe na 
Muti tudi na sveti večer odprta vsem 
onim, ki so ostali zvesti m aterini be­
sedi in svojemu narodu. Saj je bila na­
menjena njim, ki jih ni upognil teror 
nasprotnikov: bila je njihov drugi dom 
in zatočišče, kjer so se zbirali v vese­
lih in žalostnih urah. in vse leto je 
bilo obojih dovolj. Zato je bile samo 
ob sebi umevno, da se je ta, po oko­
liških hribih tako raztresena sloven­
ska družina zbrala tudi na ta večer 
v slovenski šoli in preživela sveti ve­
čer deloma vsaj tudi v svojem drugem 
domu.
Naše ljudstvo ima silno rado pol- 
nočke. Obiskuje jih tudi v najslabšem 
vrem enu, pa čeprav m ora prehoditi 
ure in ure dolgo pat do farne cerkve 
v največjem sneženem m etežu in v 
najhujši burji. Le starci, starke in otro 
ci ostanejo doma. Kar je pa krepkih 
fantov in deklet, zrelih mož in žen, 
ti se pa dvignejo in gredo k poln očki.
Tako je menda povsod v naši do­
movini; seveda prav nič drugače jii 
v Dravski dolini.
Na sveti večer pa na^ človek ne po­
seda rad v gostilni, čeprav se je dru­
gače ne izogne. Zato ure rajši v pri­
vatno hišo k znancem in prijateljem, 
ako pride prezgodaj k p ilnočki, da ne 
prezeba v cerkvi, ali pa kje zunaj. 
A ker slovenski okoličani niso imeli 
mnogo takih znancev in prijateljev na 
ponemčeni Muti, je bilo docela narav­
no, da so prihajali v slovensko šolo in 
so ondi čakali polnočnice. Ker so pa 
vedeli, da so jim vrata slovenske šole 
vedno odprta ter so se tu počutili vsaj 
kakor doma, če ne še bolje, zato so 
prihajali že zgodaj zvečer. Ko so od­
pravili domače pobožnosti, pa so šli 
na pot. In tako so se zbirali pri nas 
že kmalu po sedmi uti zvečer pa tja 
do polnoči. Največ je bilo seveda Pri- 
možanov n. pr. Poitiiikovi, Pohterni' 
kovi, Glavarjevi, Repatčevi. Zavcer- 
jevi, Zavrtnikovi in drugi. Skoro no 
ben sveti večer pa tudi ni manjkalo 
vsaj nekaj zastopnikov iz hudo po 
nemčene Gortine, kjer je kraljeval ne­
ki Janesch. Tudi oddaljene Pernice, 
hribovski Št. Jerner in pa Trije Kralji 
so bili skoro vedno udileženi. Tako 
se je naša silno prostorna — nekdaj 
graščinska kuhinja — napolnila vsak 
sveti večer do zadnjega kotička žen 
in deklet, a tudi mož in fantov.
Naši hribovci so okorni tudi v go 
vorjenju. A ob takih večerih se jim je 
razvozljal jezik tako, da je bilo prav 
živahno. Vsak je vedel kaj povedati. 
Najpreje smo se razgovarjali o domu 
in gospodarstvu. Potem smo vsaj po­
vršno obrali vse nam prijazne, pa tu­
di sovražne sosede. P a smo prešli k 
resnim dogodkom, pravljicam in po­
vestim. Na mizi je bi! cel kup sloven­
skih knjig, po katerih je zlasti listala 
mladina. Na ta večer smo navadno s 
fanti in dekleti izbrali igro in določili 
. igralcem vloge. Zakaj pozimi je na de­
želi največ časa za pripravljanje ta ­
kih stvari. Moja ženka je prav pri­
dno posegala v govor od štedilnika, 
kjer se je kuhal v velikem loncu ja­
bolčnik, ki je skrbel za to, da je jezik 
tekel bolj gladko. Velik hleb kruha je 
vabil udeležence kar sam, da so se 
ga lotili. Ko^ pa smo odpravili resni 
del, smo pričeli z zabavnim. Dasi ni­
smo bili gladkih grl, smo kliub temu 
katero »rekli«.
Največ zabave in smeha pa so vzbu* 
dile razne družabne igre, katere so 
priljubljene zlasti na sveti večer. Vli­
vali smo svinec jn iz njegovih oblik 
prerokovali bodočnost vsakem u posa­
mezniku. Seveda je bilo treba pri tem 
precej domišljije, da si razbral iz ne­
razločnih oblik vsaj nekaj podobnega. 
Mnogo lažje in enostavneje je bilo 
drugo prerokovanje. Na mizo smo 
poveznili šalice. Pod vsako smo skrili 
nekaj drugega, n. pr. denar, kruh, 
ključek, prstan, oglje, culičico. fantka, 
punčko. Ce nismo imeli zadnjih dveh 
figuric pri rokah, smo si jih kratko- 
malo napravili iz curj, oziroma iz le­
sa ali krompirja. Ko se je ;ačelo to 
prerokovanje, je nastala ob dolgi mizi 
velika gnječa. Vse je z napetostjo gle­
dalo, kako mešam šalice sem in tja. 
Ko pa so bile dobro prem ešane, pa 
sem pozval to ali ono deklino, da od­
krije in vidi svojo bodočnost za pri­
hodnje leto. Če je zadela prstan, je 
pomenilo, da se prihodnje leto vsaj 
zaroči, če že ne poroči; ključ ji je dal 
oblast gospodinje; s culičico bo mo­
rala od hiše; denar ali ključ značita 
bogastvo v izobilju; punčika ali pa 
fantek pa nista bila nič kaj razvese­
ljiva za dekleta. Najhujše je pomenilo 
pač oglje, nam reč — smrt.
P ri teh igrah je bilo seveda polno 
smeha in medsebojnega draženja ta ­
ko, da nam je pretekla ura, kakor bi 
pihnil.
Ako nam je preostajalo še kaj časa, 
potem smo se pa spravili na m etanja 
— copate. P ri tem sicer ni bilo to­
liko smeha' radi prerokbe, tem več ra­
di izvedbe. Copata je mogla nam reč 
pokazati samo dve m ožnosti: da osta­
neš prihodnje leto v hiši če je bila 
obrnjena v sobo; ali pa da pojdeš od 
hiše, ako je kazala proti vratom . Pafi 
pa je bila izvedba za okorne kmečke 
postave precej težavna, še bolj pa 
smešna. Če tudi so to igro izvajali 
večinoma fantje in samo še korajžnej- 
ša dekleta, vendar je copata m arsika­
terem u padla le na glavo, mesto, da 
bi jo zalučal sede z nogo za hrbet.
, Tako in podobno nam je potekel čas 
do polnoči. Ko so pa zapeli v farni 
cerkvi zvonovi in vabili k polnočki, 
smo si voščili vesele praznike te r o d ­
šli v cerkev.
Tako je bilo nekdaj ob svetih ve­
čerih na Muti. Še danes se jih rad 
spominjam. In najbrže pridejo tudi še 
m arsikaterem u takratnih udeležencev 
na misel, če ne drugače, pa vsaj na 
sveti večer.
—skt.
Kolinsko cikorilo
ima vsaka gospodinja najrajši, / ker 
lahko z njo skuha res dobro belo kavo. 
Priporočamo pa tudi našo »Redilno 
kavo«, ki ne potrebuje nikakega druge­
ga dodatka in je sama z mlekom prav 
okusna in zdrava 7« s
Preklicana zaroka.
»Zakaj pa si preklicala svojo zaro­
ko, Lojzka?«
»Ker me je zaročenec nalagal. Pt' 
misli samo, ko je pred kratkim odpo­
toval. mi je rekel, da bo ostal zunaj 
tri dni, in kaj se je zgodilo? Vrnil sc 
ie še isti večer in me zasačil v druž­
bi nekega mladeniča.«