TITO ZADOVOLJUJE HRVATE
ZATO NEZADOVOLJSTVO V DRUGIH REPUBLIKAH
Razmere na Hrvaškem in po drugih socialističnih jugoslovanskih republikah se vedno bolj normalizirajo, ker se je republiškim partijam posamič in jugoslovanski partiji v celoti trenutno posrečilo obvladati razvoj dogodkov v komunistični Jugoslaviji.
Od najvišjih do najnižjih „nacionalistov“ med partijci je bila izvedena pod policijskim nadzorstvom temeljita čistka. „Prostovoljni“ odstopi so se vrstili eden za drugim, tako v republiških partijah in vladah, kakor v fede-deralni, ker je Tito imel vso oporo v vojski, predvsem pa v uniformirani in v tajni policiji. Ta zadnja namreč še vedno vodi „karakteristiko“ vsega prebivalstva, vključno partijcev in ni imela posebnih težav izločiti iz partijskih vrs: nezanesljive elemente-
Tudi hrvaška policija je ostala ves čas izgredov in premikov v republiki povsem lojalna Titu in federalnj vladi v Beogradu. Titu zvesti hrvaški partijci so s pomočjo hrvaške policije počistili partijske vrste, prerešetali študentovske organizacije in hrvaške kulturne ustanove. Zavel je znova centralistični veter po vsej državi.
Iz Titovih in drugih komunističnih prvakov govorov je razvidno, da namerava komunistična partija z najkrutejšimi metodami znova uveljaviti svojo vseobsegajočo kontrolo nad življenjem državljanov, v političnem in gospodarskem oziru. Republiški in nižji partijski odbori pripravljajo strogo kontrolo obveščevalnih sredstev, se pravi radia, televizije in tiska, na katerega od Tita navzdol mečejo eno glavnih krivd za dogodke, ki so se odigravali zadnje mesece lanskega leta v komunistični Jugoslaviji. „Počiščena“ so bila že uredništva mnogih partijskih in nepartijskih časopisov in revij. „Razrednega sovražnika“, kj je vsakdo, ki „se ne strinja s socialističnim sistemom“ se pravi s partijskim režimom v državi, „je treba uničiti. Za protirevolucijo ne velja demokracija,“ je neštetokrat v zadnjih tednih govoril Tito.
Kakor je znano, so na Hrvaškem za
pogon izgredov lanskega novembra u-porabili, s tihim pristankom tedanjih hrvaških partijskih vodij, študente zagrebške univerze. Okrog trideset tisoč
se jih je razlilo na zagrebške ulice, partija, pa jim je v usta položila gesla o „pravičnejši delitvi deviz“. Neznosne ekonomske razmere v državi je tedanje vodstvo hrvaške partije izkoristilo za nastope proti federalni vladi v Beogradu, nakar so se polagoma klici po ekonomski enakosti med republikami spremenili v „nacionalistična“ gesla, dokler ni prišlo do javnih zahtev po neodvisnosti Hrvaške, njenem včla-njenju v ZN itd.
Takoj po novem letu je Tito vpa-ljal novo devizno reformo v državi. Pred koncem lanskega leta je moral najprej znova devalvirati dinar na 17 dinarjev za en ameriški dolar. Istočasno so uzakonili tkim. „svobodno borzo“, lq bo delovala na podlagi prej omenjene nove dinarske vrednosti, katera pa bo smela nihati do tri odstotke nad ali pod uradnim dolarskim tečajem. Devize, ki ¡si jih pridobijo posamezne republike, bodisi z izvozom, bodisi s turizmom ali deviznimi pošiljkami jugoslovanskih delavcev iz tujine, so vse, razen .sedem odstotkov, doslej romale v centralno blagajno v Beograd, do koder so jh potem „delili“: večino tkim. manj razvitim republikam (Bosna-Hercegovina, črna gora, Mačedonija, Srbija), Slovenija in Hrvaška, ki sta uvozili največ deviz, pa sta ostajali močno prikrajšani.
Z novo reformo bo sedaj republika smela zadržati v svoji blagajni 20 odstotkov deviz, pridobljenih z izvozom in skoro 45 odstotkov deviz iz turističnega prometa-
Za novega hrvaškega ministrskega predsednika je Tito na mesto „odsto-nivšega“ Dragutina Haramije postavil Iva Perišina, ki je bil doslej guverner jugoslovanske Narodne banke.
Preureditev finančnih razmer v državi seveda ne bo rešila narodnostnih problemov v komunistični Jugoslaviji. Že z delno zadovoljitvijo hrvaških finančnih zahtev je Tito povečal nezadovoljstvo v drugih republikah, ki niso iiič manj bojevite in ki nimajo posebnih simpatij do Hrvatov. Spomin na ostaški teror med drugo svetovno vojno ie še vedno živ predvsem v Bosni in v Srbiji, prav tako kakor v Zagrebu ne pozabljajo na zlasti gospodarsko zapostavljanje Hrvaške v komunistični Jugoslaviji.
Bengalija Išče priznanje
Skupinsko priznanje Zahodnih držav
Nova državica Bengalija, ki ji sedaj predseduje šejk Mujib, se trudi, da bi dobila priznanje za svoj obstoj. Indija, ki je Bengaliji pomagala do življenja, je bila prva, ki je priznala Bengalijo, takoj zatem je isto storil Butan. Kot tretja država, ki je priznala Bengalijo, je bila, po moskovskem ukazu, Vzhodna Nemčija, za njo pa Bolgarija. Moskva je ukazala svojima najzvestejšima evropskima satelitoma, da sta pohiteli s priznanjem Bengalije, da so tako komunisti dobili pred-
nost pred svobodnim svetom, ZSiSR sama se javno še ni izrekla za Bengalijo, dasi je pomagala Indiji v boju proti Pakistanu.
Pred nekaj dnevi so nato Bengalijo priznale še Poljska, Mongolija, Burma in Nepal.
Pakistan je istočasno prekinjal diplomatske odnose z vsako državo, ki je priznala Bengalijo.
Sedaj se večja skupina držav bivšega britanskega imperija in skupina zahodnoevropskih držav pripravlja na
Mednarodni teden
V Copenhagenu je pretekli teden umrl 72 letni danski kralj Friderik IX. Na prestolu mu bo sledila princesa Margarita II, poročena z bivšim francoskim diplomatom grofom Henrikom de Laborde de Monpezat.
Po poročilih britanske obveščevalne službe je Čuenlaj v zadnjih mesecih izvedel temeljito čistko vojaških častnikov in partijskih vodij, k; so zagovarjali pomirjenje s Sovjetsko zvezo.“
Tri super-stetoskopi, ki ¡so jih ameriški astronavti iz Apolo 12, 14 in 15 postavili na Luni, registrirajo letno več sto majhnih potresov na Luni. Strokovnjaki ugotavljajo, da je treba te potrese deloma pripisovati udarcem majhnih meteoritov na lunino površje, večino pa naravnim premikom lunine skorje. Strokovnjaki izjavljajo, da je Luna še vedno „živa“.
Japonska Toyota Motor Co. je lansko let0 postala tretji največji proizvajalec avtomobilov na svetu. Prva dva s‘a ameriški družbi General Motors in Ford Motors, sledita pa jima prav tako ameriški avtomobilski družbi Chrysler Corp. in American Motor Corp.
NATO je ponudil Malti 33 milijonov dolarjev za letno najemnino pomorskih in letalskih oporišč na otočku, da bi tak0 svobodni svet obdržal to sredozemsko postojanko v svojih rokah. Večino te vsote namerava kriti Washington.
Egipčanski diktator Sadat, ki je lansko leto več mesecev grozil, da bo do konca 1971 „rešil judovsko vprašanje na miren način ali z vojno“, pa je leto minilo, ne da bf se Egipčani zganili, se sedaj izgovarja, da se je „odločil za vojno proti Izraelu že lansko leto, toda mu je je načrte preprečila vojna med Indijo in Pakistanom“. Sadat ni pojasnil, kakšno zvezo naj bi imela Indija in Pakistan s problemom Izraela in Egipta.
Rdeča, zvezda, glasilo sovjetskega vojnega ministrstva, ne ve, kaj poročati, pa se je njen „strokovnjak“ domislil in je napadel ameriški Pentagon, da „pripravlja dihurje“, ki jih namerava poslati v Vietnam in z njimi odkrivati vietnamske gverilce iz skrivališč“. Isti „strokovnjak“ tudi piše, da so Amerikanci „trenirali netopirje, na katere so privezalj majhne zažigalne bombe, da bi z njimi zažigali nasprotnikove postojanke, pa iso načrt opustili, ko se je en netopir vrnil in zažgal ameriško oporišče“.
priznanje Bengalije. Med seboj so se dogovorile, da bodo verjetno istočasno objavile priznanje Bengalije, da bodo tako preprečile Pakistanu, da bi prekinil odnose s tolikimi držvaami.
V indijsko-pakistanskj vojni je v Bengaliji bilo pomorjenih ali pa je od lakote in preganjanja umrlo v devetih mesecih lanskega leta skoro tri milijone ljudi.
Ne svari zasmehovalca, da te ne bo sovražil, karaj modrega in te bo ljubil!
Knjiga pregovorov, 9, 8.
Zmaga opozicije v Čilu
Na nedeljskih volitvah v treh južnih čilskih provincah, kjer so morali izvoliti enega senatorja in enega poslanca, sta kandidata marksističnega predsednika Allendeja Hector Olivares in Maria Eliana Mery propadla. Zmagala je združena opozicija, ki jo vodi de-.»no klilo čilskih krščanskih demokratov.
V provincah 0’Higgins in Colchagua je krščanskodemokratski kandidat Rafael Moreno, ki je kandidiral za senat, dobil 52.6 odstotka glasov, medtem, ko je v provinci Linares poslanskj kandidat Sergio Diez, član Narodne stranke, dobil 58.1 odstotka glasov.
Marksist Allende se nahaja pred novo politično krizo v kongresu, zlasti sedaj, ko je na zgoraj omenjenih volitvah propadel. Gre namreč za vprašanje bivšega notranjega ministra Tohe, k; ga je Allende prestavil v vodstvo obrambnega ministrstva, ko ga je poslanska zbornica ukorila, ker je kršil ustavo.
Allende bj bil moral počakat; še odločitev v senatu, ki je tudi v rokah opozicije, pa je izigral kongres in Toho potegnil iz notranjega ministrstva in ga nastavil za obrambnega ministra. Na Tohovo mesto pa je postavil dotedanjega obrambnega ministra Valdivijo.
Sz življenja in dogajanja v Argentini
POLETNI MANEVRI
Sprememba v ustroju vlade, kj jo opazovalci napovedujejo skoraj že od lanskega novembra dalje, bo zaenkrat še počakala. Vsa gibanja glede imen in ministrskih mest so se doslej izkazala za praznje marnje- Podlago imajo le napvoedi, da ne bo sprememb do febr., potem ko se predsednik Lanusse vrne s svojega potovanja po severnih državah Južne Amerike. Drugo dejstvo pa je, da b; tako predsednik, kakor notranji minister dr. Arturo Mor Roig, rada dobila v vlado predstavnike raznih političnih struj, da bi tako vsaj s politične s+ranj vlada v miru pričakovala časa napovedanih volitev.
Skrb vlade pa ni le pridobitev politikov za mir v tem letu, ki še manjka do institucionalizacije države. Notranji položaj je namreč precej napet. Gverila zadnje čase kljub močnemu nastopu vojske znova pritiska. Čutj se nezadovoljstvo delavstva, pa tudi opazovalci
vedo povedati o nezadovoljnih stališčih v vojskj sami.
Spričo takih dejavnikov je za vlado bistvena važnost najprej, da uredi odnose in vzpostavi mir z delavstvom, s študenti, vsaj delni red na gospodarskem področju, da bo tako lahko kos vsakemu možnemu nesoglasju v lastnih vojaških vrstah.
Kar se delavstva tiče, se težko pričakuje nov sestanek CGT s predsednikom Lanussejem. Ob tej priliki bodo sindikalisti zlasti poudaril; zahtevo po parketnih komisijah. Opazovalci menijo da bi vlada lahko ugodila tej zahtevi, za ceno socialnega miru. Po drugi strani pa je govora, da je možen kandidat za odstop minister za vzgojo dr. Malek, in da naj bi njegov naslednik začel nekoliko bolj elastično politiko.
Ti manevri seveda ne bodo rešili bazičnih problemov, ki puščajo svojo sled v številnih socialnih nemirih, v konkursih podjetij, v nelikvidnosti itd.
MODERNI TEOLOGI IŠČEJO KRISTUSOV NAUK — Francoska revija Informations catholiques internationales je na ovitku prve decemberske številke objavila to risbo Marcusa iz knjige nizfozem. protest, teologa Van Den Berga
Kardelj pere zamorca
Edvard Kardelj, član izvršnega bi- nih republikah lahko izražajo v različ-
roja predsedstva ZKJ je imel z ljubljanskimi komunističnimi prvaki dne
20.	dec. 1971 daljši pogovor. V obširnem uvodnem govoru je Kardelj obravnaval težave komunistične partije in politične razmere v zvezi z zadnjimi dogodki.
Da si bodo bralci sami napravili sliko o položaju, objavljamo brez naših komentarjev nekaj izvlečkov iz prvega dela Kardeljevega govora.
„Povod za naš današnji razgovor so vsekakor dogodki v Zvezi komunistov Hrvatske. Toda to nikakor ne pomeni, da smemo te dogodke obravnavati same zase, se pravi zunaj celotnega stanja 'stvari v našj družbi. Nasprotno, Zveza komunistov Hrvatske ni niti edina in tudi ne prva, ki se je srečala s pojavi in tendencami, s katerimi so se sedaj odločno spoprijeli hrvatski komunisti oziroma najnaprednejše sile socializma na Hrvatskem. Potemtakem ne gre za neke izolirane pojave in dogodke na Hrvatskem. Gre za idejne in politične pojave, ki so značilni za sedanje stanje v naši celotni jugoslovanski družbi in še posebej v Zvezi komunistov, za pojave, ki se v posamez-
nih oblikah pa tudi z različno močjo in pomenom, so pa identični po svoji družbeno-zgodovinski vsebini.
če govorim kritično — kar pomeni tud; samokritično — o sedanjem stanju v Zvezi komunistov Jugoslavije, to nikakor ne pomeni, da gledam na sedanje dogodke oziroma na zaostritev idejnega in političnega konflikta v ZKJ in naš; družbi, kot na nekakšno našo nesrečo, kot na znak slabosti Zveze komunistov ali socialistične Jugoslavije, ali pa kot na nekaj, Česar se .moramo sramovati. Seveda tudi nimamo nikakršnega razloga, da bi se ponašali ¡s tem, da se mora milica na ulicah spoprijemati z demonstranti in da morajo biti sile javne varnosti v akciji in pripravljenosti. Toda kljub temu je boljše danes sprejeti to odločitev kot pa se jutri znajti pred veliko težjimi konflikti, ki bi lahko odprli vrata tujemu vmešavanju.
Kaipak, zdaj lahko doma ter v svetu slišimo različne špekulacije o tem, kaj se pravzaprav godi v Jugoslaviji in kam to pelje. Vznemirjeni ¡so postali tisH, ki si žele, da bi se Jugoslavija pogrezala v čedalje hujše politične te-
žave tako, da bi lahko jutri postala plen kogarkoli in da bi se lahko spopadli za njeno kožo oziroma vadljali za njeno razdelitev. Močno razočaranje so doživeli tudi tisti znotraj Jugoslavije, ki so menili, da so Zveza komunistov in revolucionarne sile bolnik, ki mu je treba zadati samo še zadnji udarec.
Bitka, kj so j0 sedaj sprejele napredne sile nase socialistične družbe, na čelu z Zvezo komunistov, je prvi dejanski in obenem odločilni korak iz resnih težav, v katerih se je v zadnjih letih znašla Zveza komunistov Jugoslavije in kj smo se jih vsi skupaj dobro zavedali že precej časa.
Zato je do sedanjih dogodkov moralo priti. A moralo je prav zaradi tega, ker je v Zvezi komunistov, kljub trenutnim omahovanjem oportunističnega značaja, prevladujoča napredna samoupravna in demokratična socialistična misel, ki se je prej ali slej morala odkrito spopasti z nasprotnimi pritiski __m odpori, alj pa bi sama doživela poraz.
Mislim, potemtakem, da moramo sedanje dogajanje v Zvezi komunistov Jugoslavije ocenjevati samo kot izraz njene moči in še eno veliko zmago progresivnih samoupravnih in demokratičnih sil v naši družbi.“
Nato je Kardelj poudarjal razvoj samoupravljanja in reformo federacije kot pozitiven proces in nadaljeval:
„V take in podobne pozitivne procese pa se je pričel znova vpletati še drug proces, to je prodor antisamo-upravnih in celo antisocialističnih ideoloških in političnih tokov na posameznih področjih našega družbenega življenja, pa tudi v samo Zvezo komunistov. Prej sem rekel, da sta decentralizacija in demokratizacija odprli široko pot razvoju samoupravljanja in reformi našega družbenega in političnega sistema, vključno tudi odnose med republikami v federaciji. Toda široko pot sta odprli tudi drugim ideološkim in političnim tendencam v naši družbi. Razmerje moči družbenih sil se je v novih razmerah izrazilo v polni meri. Pokazalo se je, da s0 sicer sile revolucije oziroma progresivne sile samoupravnega in demokratičnega socializma močne in globoko vsidrane v delovnih množicah, toda da nikakor ne smemo podcenjevat; moči nasprotnika, ki je še sposoben vnesti v našo družbo in celo v vrste Zveze komunistov resna ideološka in politična omahovanja in konflikte glede osnovne socialistične in samoupravne ter demokratične smeri naše revolucije.
Ni šlo več samo za razlike v stališčih in mnenjih glede reševanja posameznih konkretnih vprašanj. Zveza komunistov Jugoslavije se je dejansko znašla pred problemom naraščajoče ideološke in politične neenotnosti glede bistvenih smeri razvoja revolucije in socialističnega samoupravljanja. Seveda javne besede akterjev take ideološke in politične diverzije proti samoupravljanju in ¡socializmu vsega tega niso pokazale. Toda kdo bi se upal odkrito nastopiti proti socializmu in samoupravljanju ne da bi izgubil podporo delovnih množic. Zato pa so pričeli ustvarjati umetno pregreto politično vzdušje, v katerem je tistim komunistom, ki so hoteli delati, a ne se pečati s politikantstvom, bilo vse težje delati, in v katerem sta tako Zveza komunistov kakor naša socialistična družba postajali čedalje manj učinkoviti v konkretni akciji za uresničevanje svojih ciljev in razreševanje perečih problemov v gospodarstvu in na drugih področjih družbenega življenja. V takem vzdušju je pričela prevladovati samo kjriitika, dest)ruk|Hvtno kritikiarstvo in kritično tolmačenje celotnega družbenega dogajanja. Ustvarjalnega dela in konkretne akcije pri reševanju problemov in spreminjanju obstoječega stanja pa je bilo čedalje manj.“
VOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 3
ES LOVEN IA LIBRE
■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBaBBaaBBBBBBBBBBBBBiBBBaBBBaaBBaBaaBBBBBaBaBaBBBaBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBt aaaaBaaaaaaBBBaB
■*raaaaaBBBBBBaBBaia*i
BUENOS AIRES 20. januarja 1972
• ■■■■■i*zaBaaaaaar.iaaaiB
PREB OBČNIM ZBOROM NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV
Narodne manjšine po raznih državah se ne morejo uspešno razvijati, še manj doseči svoje popolnosti, brez pomoči matične domovine. Glede zamejskih Slovencev, tako na Koroškem kot v Slovenskem Primorju smo že večkrat poudarili, da komunistični vladi v Sloveniji pri dajanju kakršne koli podpore ne gre v prvi vrsti za ohranjanje narodnega življa v zamejstvu, ampak za to, da infiltrira svojo komunistično ideologijo med narodno manjšino. —- V goriškem Katoliškem glasu je bivši predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev objavil zanimiv članek, ki je pred občnim zborom NSKS opozorilo na stalno nevarnost, ki preti slovenski narodni manjšini tako na Koroškem kot v Slovenskem Primorju, da ju skrajna levica pod-minira in potem razkroji njune demokratične ustanove.
Castro viajará a Moscú
Después de su visita a Chile y sus escalas al regreso en Perú y Ecuador, Fidel Castro quiere proseguir su política de viajes, que en América Latina le permiten romper el aislamiento en que estaba encerrado a causa de su permanente política de intervnción en favor de la lucha armada. El fracaso total de las guerillas sm duda le ha mostrado que su política era falsa, por otra parte, la imperiosa necesidad que tiene Cuba de la ayuda soviética ha hecho que frenase sus excesos.
Igualmente, tras unos años de relaciones frías —incluso tensas— con la U. R. S. S., Castro piensa visitar oficialmente este año los países comunistas del Este. Irá sobre todo a Bucarest y a Sofía. También irá a Moscú. Esta visita fue decidida durante las entrevistas que tuvo con Kosigyn, presidente del Consejo soviético, durante la estancia de éste en Cuba, en octubre último.
La última vez que Castro estuvo en la Unión Soviética, fue en tiempos de Khruschev. Ahora las circunstancias lo obligan de nueve a acatar sumisamente los dictados de los jerarcas del Kremlin.
Castro bo potoval v Moskvo
Po svojem dolgem obisku v Čilu in po kratkem pogledu v Perú in Ekvador ob povratku, je Fidel Castro sklenil, da bo nadaljeval to svojo politiko potovanj. V Latinski Ameriki mu je ta korak pripomogel, da je predrl zid osamitve, v kateri je bil zaprt zaradi svoje politike nenehnega poseganja v prid oboroženega boja v raznih državah. Popoln polom številnih gveril mu je brez dvoma dokazal, da je bila ta politika zgrešena. Po drugi Istrani pa ga je velika potreba, ki jo ima Kuba do sovjetske pomoči pripeljala do tega, da je nekoliko zavrl svojo ostrino.
Prav tako pa ima Kastro namen, da po dolgih, hladnih, in včasih celo napetih odnosov do ZSSR, v tekočem letu uradno obišče komunistične države vzhodne Evrope, zlasti Bukarest in Sofijo. Prav tako pa b0 šel tudi v Moskvo. Ta obisk je bil sklenjen med Kosyginovim bivanjem na Kubi v oktobru lanskega leta.
Zadnjikrat je Castro obiskal Sovjetsko zvez0 še za časa Hruščova. Sedaj so ga razmere prisilile, da bo zopet pokorno ubogal kremeljske diktate.
Nagrada Hranilnice in posojilnice slovenskih župnij v Torontu dr. Tinetu Debeljaku
„Za kaj, vraga, smo se borili?“
Vprašanje je bilo zastavljeno nedavno. Zastavil ga je sam Tito, glavni vodja partije in države Jugoslavije. Izzvenel je na seji predsedstva sveta zveze sindikatov Jugoslavije, kamor je prišel, da poišče izhod iz sedanje krize, v kateri se nahajata partija in režim.
Kljub temu, da je vprašanje retorično, se vendar za njim skriva vsa tragika skoraj že sedemindvajset let komunistične diktatorske oblasti. Vsa tragika gesel o komunizmu, boljši bodočnosti, enakopravnosti in raju za delavca.
V omenjenem govoru je Tito sam razgalil ne le že lastno okostenelost, zastarelost zastav, v imenu katerih so nekoč komunistične tolpe morile in požigale; črno na belem je zapisana čista buržujska miselnost glede delavstva in delavskega razreda, pa naj se govornik v isti sapi zanj postavlja in poteguje. Taka dialektična protislovja so v maršalovih izvajanjih, da si je težko misliti, da bi sploh kdaj imel o tem jasne pojme.
Odstavke Titovega govora smo objavili že v prejšnji številki. Danes naj skušamo pogledati le razne odtenke, in pa okvir, v katerem so bile izjave podane.
Tito se je to pot prvič udeležil seje predsedstva Zveze sindikatov. In udeležil se je je takoj potem, ko je režim s težavo prebrodil hudo krizo v partiji sami, od katere ise še ni opomoge1. Krizo, ki je pustila tako hude posledice, da je maršal sam priznal, da je zadan šele »prvi udarec razrednem'J sovražniku“.
Na tej seji je Tito tudi široko pr,-znal vse napake, vse grehe, ki jih je režim izvršil nad delavstvom. Zakaj je t0 storil ? Iz čisto enostavnega razloga: partija je propadla na vseh področjih. Ni ji uspelo zatreti vere, ne upogniti Cerkve. Mladina se partije ni oprijela, nasprotno, zbežala je v golo uživanje, ali pa se je junaško oprijela vere. Intelektualci, kar jih je v partiji, večkrat s prezirom gledajo na „lio-starje“, tudi njim okostenela partija ne diši. študentje so poglavje zase, saj so v vseh republikah bili prav oni tisti, ki so prvi sprožili val upora. Nacionalnega vprašanja partija tudi še zdaleč ni rešila, zato ne more iskati zaslombe pri narodno čutečih množicah. Ostaja ji le še vojska, v kolikor ni tudi ta že prežeta v raznih republi-blikah z nacionalističnim duhom. A tudi samo z vojsko ni mogoče naprej: da se dominirati, a ne vladati. Prav zato se je Tito obrnil na delavce, na tistj „razred“, ki je doslej najbolj potrpežljivo prenašal režimske gospodarske in politične poizkuse. Delavstvo, ki je bilo od vseh početkov režima zapostavljeno, ki si je moralo svoje pravice pridobivati s „prekinitvami“ dela, ono naj sedaj rešuje podirajočo se stavbo režima.
Kako gleda režim na položaj je raz-videti iz Titovega govora, ko pravi: „Ne bi želel, da bi nekega dne na ulicah namesto študentov imeli delavce.“ Obenem pa sam našteje toliko socialnih krivic, da je res čudno, da delavci še niso stopili na ulico v iskanju svojih pravic. Saj delavski otroci ne morejo na višje študije. „Na univerzah, na višjih šolah so po večini otrocj uradnikov,“ prizna Tito. Da si delavec ,,z nizkimi dohodki ne more kupiti avtomobila,“ kaj, ko pa večkrat še za hrano ni dovolj, medtem ko si partijski veljaki z družbenim denarjem postavljajo vikend vile po vseh večjih turističnih središčih. In Tito pravi: „Nič nimam proti počitniškim hišicam,“ ne pomisli pa da je spričo naravnost katastrofalne stanovanjske krize za delavca nemogoče dobiti sploh človeka vredno stanovanje.
„Socialne neenakosti pri nas so dosegle velike razsežnosti, da se mi včasih zdi, da se izgublja socialistični značaj družbe,“ pravi Tito. Vprašanje je, kdaj je sploh povojna jugoslovan-
Meseca oktobra 1971 je potekla sedanjemu odboru Narodnega sveta koroških Slovencev triletna mandatna do-bp za opravljanje njegovih narodnopolitičnih nalog po pravilih Narodnega sveta, organizacije katoliško usmerjenih koroških iSlovencev.
V	preteklih letih se je časopisje tako v zamejstvu kot v Sloveniji veliko bavilo s problemi NSKS. Zdi se nam prav, da pred občnim zborom, ki bo po sklepu NSKS v nedeljo 30. januarja 1972 v Celovcu, osvetlimo trenutni n'a-rodno-politični položaj, v katerem se nahaja NSKS.
V	Jugoslaviji so se družbeno-poli-tične razmere po drugi svetovni vojni popolnoma spremenile. Ves državni ustroj je od leta 1945 naprej v rokah komunistične stranke. To so jasno pokazali tudi nedavni dogodki v Zagrebu, J:o s0 morali na pritisk stranke odložiti vidni politični predstavniki vlade in komunistične partije Hrvatske svoje funkcije, ker so šli v očeh osrednjega strankinega vodstva v Beogradu pri zagovarjanju nacionalnih interesov hr-vatskega naroda predaleč. Včerai je bil na zatožni klopi partije predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič, danes pa najvidnejša predstavnica komunistične stranke Hrvatske dr. Sav-ka Dapčevič-Kučar. Vsi ti dogodki kažejo, da določa v Jugoslaviji o tem, kaj .je treba razumeti pod pojmi „demokracija“ in „nacionalna suverenost“ edinole stranka, in sicer komunistična stranka Jugoslavije.
Gotovo je prišlo v preteklih letih v Jugoslaviji do precejšnje liberalizacije. Meje pa so ji bile postavljene povsod tam, kjer je šlo za večjo svobodo duha.
Iz teh ozadij gledano je razumljivo, zakaj ima režim v Jugoslaviji velik interes na tem, da vpliva idejno in politično tudi na slovensko zamejstvo.
Koroški Slovenci se zavedamo, da je Jugoslavija sopodpisala avstrijsko državno pogodbo. Njena dolžnost je, da se zavzema kot partner državne pogodbe za izvedbo člena 7 te pogodbe, ki predvideva posebno zaščito slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Te politične okoliščine so narekovale leta 1965 uradni obisk obeh političnih organizacij koroških Slovencev pri slovenski vlad; v Ljubljani. Ob tem obisku je bilo poudarjeno, da nudi člen 7 avstrijske državne pogodbe dosti možnost za stvaren odnos med izvršnim svetom Slovenije in NSKS, kar velja v istj meri — kljub idejno-politični usmeriti — tudi glede možnosti sodelovanja med obema političnima organizacijama koroških Slovencev.
Tako skupno osnovo so si ustvarili koroški Slovenci že leta 1955 z usta-
ska družba bila socialistična. Saj je partija vedno bila skupnost elite, ki delavskega značaja sploh n; imela. Tisto malo delavcev, ki so bili v njej, je kaj kmalu sprevidelo, kaj in kako, ter partiji lepo obrnilo hrbet. Saj Tito sam priznava, da delavci „vračajo članske izkaznice, saj ne vidijo pomena, da bi bili v taki organizaciji.“ In Edvard Kardelj je 20. decembra na partijski seji v Ljubljani prav tako sramežljivo priznal, da „smo prišli tako daleč, da so se nekateri funkcionarji začeli odkrito hvaliti, da so v tem ali onem komiteju samo ljudje z visoko ali vsaj višjo izobrazbo, kar seveda pomeni, da delavci v takem komiteju niso imeli nobe-
novitvijo koordinacijskega odbora, v katerem so zastopani predstavniki NSKS in levičarsko usmerjene Zveze slovenskih organizacij (ZSO). Sklepi imajo veljavnost le, kadar pride v odboru do soglasnih odločitev.
Tako avstrijska kot slovenska javnost sta računali tudi v naslednjih letih z dvema idejno-političnima skupinama med koroškimi Slovenci, ki sta zasledovali sicer skupno pot pri reševanju vseh vprašanj člena 7 državne pogodbe, a sta se zavedali vsaka zase svojih posebnih kulturnih in idejnopolitičnih nalog v okviru slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Jasna stališča pri vseh političnih odločitvah ter popolna samostojnost v idejnopolitičnih pogledih “Našega tednika“ so močno utrdili NSKS njegov položaj v slovenskih vrstah ter njegov politični vpliv in ugled tudi preko avstrijskih meja.
Danes na Koroškem ne uživa podpore Ljubljane le slovenska levica. Njen idejno-politični vpliv sega pri tem močno tudi v katoliške vrste slovenske manjšine na KoroškcAi. V kakšnem položaju se nahaja NSKS, je razvidno iz tega, da je prepustil pri državno-zbor-skih volitvah meseca oktobra 1971 odločitev slovenskim volivcem, medtem ko se je levičarsko usmerjena ZSK zavzela za podporo socialistične stranke, skupina okoli „Kladiva“ pa za Komunistično stranko Avstrije.
Občni zbor Narodnega sveta ne bo mogel obitj teh in sličnih vprašanj, to je jasno. Preveč segajo v duhovno območje, ki je doslej bistveno krepilo slovenski živelj na Koroškem.
Dr. Valentin Inzko
Prepovedani „pogovori”
Sodišče proti bogoslovcem
Režim v Sloveniji je znova pokazal kako pojmuje svobodo tiska. Dne 23. decembra je okrožno sodišče v Ljubljani potrdilo začasno prepoved razširjenja revije Pogovori, ki jo izdaja Cirilsko društvo slovenskih bogoslovcev.
Gre za 1- številko letnika 1971/72. Inkriminirani članek pa je prispevek Franceta Cukjatija „Bojna pesem vojaka“. Prepoved razširjanja temelji na 2. točki 52. člena zakona o tisku. Sklep sodišča je motiviran z dejstvom, da omenjeno besedilo vsebuje misli, ki bi lahko vznemirjale občane kot tudi pripadnike oboroženih sil; pesem napada vojsko in manevre, „očitno pa je, da gre pri tem za našo armado, čeprav pesem, tega izrecno ne pove.“
nega direktnega vpliva“.
S svojim govorjenjem o delavskem razredu, o inteligenci, o uradništvu kažejo, da je jugoslovanska družba vse prej kot brezrazredna.
In za tak sistem naj se zdaj delavci borijo. Kajti vsa partijska solzavost, vse trkanje po prsih ima en edin namen: doseči delavsko zaslombo, da se „novi razred“ partijskih buržujev še naprej ohrani na oblasti. Vsi takoime-novani „razredni sovražniki“ so le sovražniki tega edinega novega razreda, ki mu je mari edino oblast, vse drugo je postranska briga.
Delavci na cestah: to je njihov strah, in to bo tudi njihova poguba
Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij v Torontu podeljuje že nekaj let ob koncu poslovnega leta nagrado za 'kulturno delo najvidnejšim slovenskim delavcem, da jim na ta način izkaže priznanje, oziroma da jih podpre v njihovem nesebičnem delu. Letos je
Dr. Tine Debeljak, Buenos Aires, Argentina.
Božo T. Košir,
upravnik-blagajnik
Prepričani smo, da je Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij v Toronto, kateri predseduje Peter Markeš, izbrala dobr0 svojega letošnjega nagrajenca. To nas veseli tudi zato,, ker je nagrajenec dolga leta član uredniškega odbora „Svobodne Slovenije“, kakor tudi Zbornika Svobodne Slovenije in ker je njegovo delo, ki ga vsi tukaj in
to nagrado — 300 dolarjev — določila članu uredniškega odbora „Svobodne Slovenije“ in predsedniku SKA dr. Tinetu Debeljaku, obenem s priznalnim pismom njegovega kulturnega prizadevanja med našim zdomstvom. Pismo glasi:
Toronto, 81. decembra 1971
Peter Markeš, predsednik
po svetu dobro poznamo, našlo priznanje tudi v Kanadi.
Ko podčrtavamo pomen takih mecenskih dejanj kot je nagrada Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij v Torontu obenem častitamo našemu tovarišu in menimo, da tudi vsa naša zdomska skupnost v Argentini.
SVOBODNA SLOVENIJA
Spoštovani in dragi gospod profesor!
Kakor Vam je znano, je naša Hranilnica in posojilnica ob desetletnici svojega delovanja začela s podeljevanjem kulturnih nagrad zaslužnim Slovencem v emigraciji.
Veseli nas, da Vam, gospod profesor, moremo sporočiti, da je vodstvo H. P. S. Z. na svoji redni seji dne 7. decembra 1971 soglasno sklenilo za leto 1971 podeliti kulturno nagrado Vam.
Vaše duševno delo v emigraciji je občudovanja vredno tako po vsebini kot po obsegu. Kako odlična je Vaša afirmacija slovenskega imena med kulturnimi narodi! Ne mislimo naštevati Vaših del na tem mestu. Je pa pred nami Vaša „Črna maša", ki ste jo zapeli tisočem slovenskih mučencev in jo podarili preostalim borcem, da bi svoj boj proti komunizmu nadaljevali.< Pred seboj imamo pesniške zbirka „Poljub", „Mariji" in „Kyrie eleison". Vemo za Vaše prevode iz drugih jezikov. Vaš prevod argentinske pesnitve Martin Fierro ni v čast samo Vam, temveč vsem Slovencem. O Vašem delu govori cela vrsta literarnih analiz ter poročil in več močnih zgodovinskih analiz naše revolucije in polpretekle dobe. Kaj pa Vaše delo pri SKA!
Ko občudujemo Vaše delo, se samo čudimo, kje jemljete čas in moči, da v teh razmerah vse to zmorete.
Gospod profesor, za vse Vaše delo in napore pri uveljavljanju slovenskega imena med narodi pa ve samo Bog. Mi sm.o mu hvaležni, da Vas imamo. Prosimo Ga, da Vas ohranja in navdihuje še naprej. Hvaležni smo tudi Vam in želimo, da bi smer Vašega kulturno-umetniškega in idejnega delovanja vodila do uresničitve Vaših in naših srčnih želja: da bi v Sloveniji in v svetu zavladala popolna svoboda, svoboda, ki jo je Bog namenil vsakemu človeku in vsakemu narodu.
Z odličnim spoštovanjem in
Bog Živi!
Stran 4
SLOVENCI V
Osebne novice
Poroka. V soboto, 8. januarja sta se v kapeli presv. Bešnjega Telesa v zavodu Eymard v San Martinu poročila Andrej Marolt in Gabrijela Leber. Priči 'sta bila ženinu ga. Vera, _ Šušteršič in nevesti njen oče g. Rudi Leber. Poročni obred je opravil rev. Franc Grom. Naše čestitke.
Nbva slovenska diplomantka. Na medicinski fakulteti buenosaireške državne univerze je diplomirala _ gdc. Marjana štefanič iz Villa Tesei pri Moronu. Nova zdravnica bo nadaljevala študije in se Specializirala za pediatrijo. Iskreno čestitamo!
Umrla je v Miramaru ga. Marija Marolt roj. Lavrič. Naj počiva v miru!
BUENOS AIRES
21.	misijonska veletombola
Preteklo nedeljo, 9. januarja, je bila tradicionalna misijonska veletombola, že enaindvajseta po vrsti, ki so jo priredili sodelavci Slovenske misijonske zveze. Nedelja je bila res _lepa;; sicer pa menda ne pomnimo, da bi kdaj tom-bila imela slabo vreme, vsaj zaradi takega vzroka nikdar ni bila prestavljena. Od jutranjih ur (seveda tudi ze v soboto) so misijonski sodelavci pridno pripravljali prostor v Ateneo Don Bo-sco v Ramos Mejia. Tam so se kmalu popoldan začeli zgrinjati rojaki z vseh različnih krajev Velikega Buenos Airesa. Ko se je malo po peti uri pričelo klicanje številk, je bil prostran vrt zagrnjen z rojaki in je zmanjkalo miz in stolov. Rojaki so se trumoma ^odzvali	misijonskemu	klicu	in	množično
prišli na to našo, za Lu.ianskim romanjem drugo najbolj številčno prireditev.
Pričelo se je klicanje številk. Klicala sta jih g. Ladislav Lenček, dolgoletni	organizator tombol	in	Lojze Re-
selj. številke pa sta podajali Rezljevi hčerkici. Napetost v igri ie rasla potem, ko so bili oddani činkvini in kvaterne. Pred	klicanjem za	tombole	je bilo še
-rnh-nle ,,PTafis“	tn	‘•’miomov,
ki so jih poslali misijonarji iz raznih dežel.
Glavni tombolski dobi+ek je to pot zadela mlada domačinka Maria Eugenia Caserocio: drugo te—^olo rojak Vilfan iz Slovenske vasi. Vse skunaj ie bilo razdanih nad 400 dragocenih dobitkov.
Prireditev je, kliub gospodarski krizi, k; je v deželi, lepo uspela, saj Slovenci še vedno radi podpiramo svoie misijonarje, ki razširjajo Kristusovo kraljestvo med daljnimi poganskimi ljudstvi.
BARILOČE
Miklavževanje
Kot vsa zadnja leta, je tudi letos sv. Miklavž obiskal slovensko mladino. V spremstvu angela in pa seveda tudi dveh parkljev je obdaril slovenske pri--dne otroke. Ob pogledu na starejšega parkeljna^je tudi najbolj junaškim fantičem pošla korajža.
Prva slovenska polnočnica v Bariločah
Želja, da bi tudi mi, bariloški Slovenci, imeli svojo polnočnico, se nam je izpolnila. Po posredovanju msgr. Oreharja je priletel med nas iz velemesta 24. dec. ob 11 dopoldne g. Urbanija. Zbralo se nas je okrog 70
ARGENTINI
rojakov. Mala župnijska cerkvica, ki že desetletja služi isvojemu namenu, je ta božični večer sprejela vso slovensko bariloško družino.
Glej, zvezdice božje migljajo lepo, je ubrano zadonelo po mali cerkvici. Nič nam ne manjka nocojšnji večer. Slovenski duhovnik je, pevci in verniki tudi, tudi organista imamo, ki lepo vodi s harmonijem petje, dasi ravno zrak inštrumentu uhaja tudi tam, kjer mu tovarna, ki ga je pred desetletji izdelala, ni določila.
Pred oltarjem nam opravlja prvo slovensko polnočnico mlad slovenski duhovnik. Nad Nahuel Huapijem vlada lep božični večer, sem in tja zmerna sapica udarja v vrata, k j spominjajo na prve dni bariloških naseljencev.
Sledi lep nagovor o božičnem družinskem prazniku.
Rajske strune, zadonite, do nebes odmevajte; zbori angelski, hitite na zemljo in pevajte! Molitev in pesem rajskih 'strun nas v duhu združita s svojimi domačimi, k; jih ni tukaj, pošljeta božični pozdrav širom zemlje povsod, kjer prebiva slovenski rod. Pohitita pa tudi v oddaljene dežele med slovenske misijonarje. Odpovedali so se svoji domovini. Nekateri težko prenašajo neznosno podnebje. Tudi oni ta večer primitivnim rodovom oznanjajo Kristusovo rojstvo.
Sveta noč, blažena noč, je zadnja pesem polnočnice.
Na božični dan je zopet slovenska maša, na naslednji dan, na nedeljo tudi. Vsem prisostvuje domač duhovnik, salezijanec, ki je navdušen nad ubranim petjem preprostih lepih božičnih pesmi. V vseh nas pa je želja, da bi tej polnočnici 'sledile še druge.
Med nami je msgr. Orehar v spremstvu g. Lamovška. Obenem želimo prijeten oddih ob Mascardiju. G. Urbanija pa ie odletel nazaj v velemesto, kamor ga kliče služba.
Voščila k Novemu letu in planinske pozdrave pošilja uredništvu in bral* cem Svobodne Slovenije
Peter Arnšek
MENDOZA
Slovenski šolski tečaj sv. Cirila in Metoda — Sklepna šolska prireditev
Naš šolski tečaj je lan) zares častno in lepo sklenil svoje šolsko leto. Šolski otroci so nam pripravili pod režijskim vodstvom g. Rudija Hirsch-eggerja Frana Milčinskega pravljično igrico „Zvezdica Zaspanka“. Ker so pa v igri le dekliške vloge, je režiser zelo posrečeno poleg „Zvezdic“ dodal še „Utrinke“, da so mogli sodelovati tudi dečki.
Uprizoritev omenjene igrice moremo šteti med letošnje najpomembnejše dogodke v našem Domu. Iz igre same diha očetovsko prisrčni čut avtorja, ki je poznan tudi v drugih njegovih delih. Pa so se poleg tega — ali pa prav zato — sodelujoči otroci vživeli vanjo z vso' naravno neprisiljenostjo. Vise dogajanje na odru je potekalo z nepretrgano živahnostjo, nikjer nismo čutili nikake zadrege ali popuščanja. K temu moramo še posebej pribiti presenetljivo či-da^ se sicer v vsakdanjih okoliščinah naša beseda že tako rada zatika. Gre tu v velikanski meri zasluga g. režiserju, ki se je žrtvoval s toliko vnemo, sto in naravno izgovarjavo v našem materinem jeziku, ko vendar opažamo,
da se je ob popoldnevih in večerih vozil po družinskih domovih in učil otroke iz soseščine posameznih vlog.
Priznati moramo z velikim zadoščenjem, da smo po predstavi drug drugemu govorili: bUo je nekaj izredno uspelega in prisrčnega. Imel si vtis, da otroci vlog niso „igrali“, ampak sko-roda „živeli“.
Po končani igri so otroci na odru odpel) še dve pesmici. K prvi so bili v dvorani tudi razstavljeni risarski izdelki učencev in učenk, ki so na pobudo učitelja petja prof. Bajuka v duhovitih domislicah uprizorili vse kitice odpete pesmice „Bog je ustvaril zemljo“. Tn k drugi, sklepni Slomškovi „Svetlo sonce se je skrilo“, ki poje „očka, vi mi križ storite; mamka, vi me poškropite“, so pa v spomin dobili lične kropivčke (dar keram. podjetja Caces), ki naj jim zjutraj in zvečer obujajo misel na božjo pričujočnost.
Gospodični učiteljici Lenčka Božnar in Anica Grintal ista jim razdelili spričevala, nato pa so posedli za pogrnjene mize in se okrepčali po „trudu in znoju“ s pijačo in jedačo.
Ker je bilo o božičnih praznikih v Mendozi na obisku z mamicami, pa tudi nekaterim) očki, kar 17 otročičev, ki so jim starši dorastli v Mendozi in so jih „kot lastavice svoje lastavičke“ pripeljali nazaj pogledat v 'svoja gnezdeca, kakor je v uvodu obrazložil prof. Bajuk, so mendoški otroci v nedeljo po Novem letu tem svojim rojačkom v vsestransko veselje in zadovoljstvo igrico ponovili.
Božične praznike smo letos preživeli v veliki medsebojni prisrčnosti. Liturgični koledar nam je letos natrpal leno zaporedne praznične dneve in smo jih v cerkvi pri skupnih mašah z našimi večno lepimi in tako iskreno prisrčnimi božičnimi pesmimi tako v zboru kot v ubranem ljudskem petju liturgično v vsej preprosti globini doživeli. Pred polnočnico nam je zbor zapel pet izbranih pesmi, s katerimi smo ob priložnostni razlagi od jaslic v Bogkovem kotu pohiteli na betlehemske poljane, prisluhnili angelskemu oznanilu, hiteli s pastirci v hlevček, počastili božje Dete in se zamislili v Skrivnostno globino učlovečenja ob Vrabčevi „Bila je noč“: .,0 Jezus, bodi klas nam; o Jezus, bodi trta! Naj Tvoja milost vekomaj nam sije!“---------
V^mnogih družinah je letos vladalo prisrčno izredno veselje ob obisku dragih svojcev od bližu in daleč, celo od onkraj morjd.
Za dobro voljo
V gostilni
Gost natakarju:
■ „Kako to, da se imenuje ta golaž turški golaž	,,
Na+akar: „Zato ker je bilo našemu psu ime Sultan.“
Sreča in nesreča
„Moja Jera in jaz sva bila srečna petnajst let.“
„In potem?“
„Potem sva se poročila.“
OD DOMA
Kjer je luč, so tudi vešče. Zato v mariborskih predmestjih ni vešč.
OBVESTILA
NEDELJA, 16. januarja 1972:
5. pristavki dan z začetkom ob 11 s celodnevnim programom.
NEDELJA, 30. januarja 1972:
Družabna prireditev „Duh. življenja na Pristavi.
1POČITNIŠKI DNEVI ZA MLADINO DO 15. IETA STAROSTI
Naš dom San Justo: vsako sredo od 8. do 12. ure.
Slomškov dom: vsak torek od 8- do 12.30 ure.
Slovenska pristava: vsako sredo od 8. do 12. ure.
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja referentov Zedinjene Slovenije bo 20. t. m. ob 20 v društvenih prostorih.
Dijaki in dijakinje, izrabite počitnice za slovensko branje! Knjižnica Zedinjene Slovenije vam je na razpolago vsak dan od 15,30 do 20.
Slovenska radijska ura bo od 22. januarja vsako soboto ob 17,34 v radiju LR 9 ANTARTIDA. Ta umik je Z S skušala doseči za čim večji krog poslušalcev, posebno naših otrok.
ft«VI«CI f SVIT«
ZDA
Božičnica DSPB v Clevelandu
V soboto, 18. decembra je — kakor že prejšnja leta — odbor Društva slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu pripravil uspelo božičnico, ki je bila lepo obiskana in se je razvijala v pravem božičnem razpoložeriju. Rev. Julij Slapšak je obiskal vsa omizja, jih blagoslovil in pokadil. Navzoča sta bila tudi rev. dr. Pavel Krajnik in p. Fortunat Zorman iz Lemonta. Otroški zbor slovenskih otrok je pod vodstvom Martina Košnika ubrano prepeval slovenske božične pesmi. Globok vtis je na vse navzoče napravil govor predsednika Zveze IDSPB pisatelja Karla Mauserja, ki je sklenil svoja izvajanja z mislijo, da so pravi darovi jaslic preprostost, zaupanje in pogum, in te darove si moramo voščiti za letošnii božič v prepričanju, da iz preprostosti raste zaupanje in iz zaupanja cvete pogum.
Mnogi obiskovalci te lepe prireditve so se ob slovesu prisrčno zahvaljevali prirediteljem za to lepo in bogato božično doživetje.
Svetla prihodnost je tudi meni že čisto blizu. V sosedovi vili.
V komunizmu bomo imeli vse. Le kaj nam bodo tedaj obljubljali?
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N® 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N’ 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; za Evropo pa 18 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAIJL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T.E. 47-4852
Zedinjena Slovenija sporoča, da bo slovenska radijsko oddaja vključno od 22. januarja vsako soboto v LR9 radio Antártida
ob 17.34.
Goriški Slovenci in
Goriški Slovenci so si sami, iz niča, zgradili svojo narodno stavbo. Z lastnimi silam) iso se iz bede in siromaštva dvignili v človeka dostojno žvljenje, iz tlačanstva in brezpravja v svobodo kulturnega naroda. Pri tem vzletu in vzponu v višavo jih je nosila dvojna perut: narodni idealizem in duh vzajemnosti.
Naši narodni buditelji in javni delavci so se odlikovali p0 plamenečem narodnem idealizmu. Z zanosnim navdušenjem in požrtvovalnostjo so se vrgli na borbo za priznanje goriškim Slovencem temeljnih človečanskih pravic, našemu človeku prav nič ni bilo darovano, vse si je moral z zobmi iztrgati. Stvariteljem slovenske goriške zgodovine: Valentinu Staniču in Matiji Vrtovcu, Štefanu Kocjančiču in Andreju Marušiču, Karlu Lavriču in Josipu Tonkliju, Antonu Gregorčiču in Antonu .Mahniču, Andreju Gabrščku in Henriku Tumi ter ostalim javnim delavcem zlasti iz tega stoletja, so bili skupni — ne glede na njihove različne ideološke in politične poglede — ist) narodni idealizem, enaka podjetna delavnost in ista voljnost, žrtvovati se za narodni blagor.
Slovensko ljudstvo na Goriškem se je pa s svoje strani odlikovalo po izredni zavesti skupne usode in vzajemnosti. Načelo: vsi za enega, eden za vse, jih je povezalo v strnjeno enoto. Tesno združeni so si osvojili načelo samopomoči. V svoji sredi so začeli zbirati vinar za vinarjem, krono za krono, da bi s) z lastnimi 'sredstvo ustvarili pogoje in ustrezne strukture za samostojno narodno življenje.
Na teh dveh nosilnih stebrih: na
zavod Sv. Družine
narodnem idealizmu izobražencev in na požrtvovalni vzajemnost) ljudskih množic je rastel naš narodni dom: boj za narodno emancipacijo, ustanavljanje socialnih in gospodarskih organizacij, razcvit prosvetne in kulturne dejavnosti.
Naj služi kot primer šolsko in vzgojno področje. Društvi „Sloga*' (1883) in pozneje „šolski dom“ (1897) sta si stavili v program zgradit) slovensko šolstvo v Gorici. Dr. Anton Gregorčič je predvsem ustanovil slovenske vrtce v Gorici, nato ljudske šole in zatem še obrtne. Ali kako nuditi šolski pouk, če ni primernih učilnic, šolskih poslopij? Obrnil se je na slovensko ljudstvo in ga pozval, naj priskoči na pomoč z denarnimi prispevki. In dogodilo se je, da 'so si naši ljudje trgali kruh iz ust in ga dajali. S tem narodnim denarjem je dr. Gregorčič v nekaj letih zgradil kar štiri veličastna šolska poslopja: „Šolski dom“ (1898), „Mali dom (1904), „S. Gregorčiča dom“ (1908) in „Novi dom" (1910).
Toda šolska poslopja s slovenskim .poukom niso bila dovolj. Le kako naj obiskujejo slovenske šole v Gorici otroci z dežele: s Krasa in Vipavske, s Tolminskega in Brd? Potrebni so bili zavodi, kjer bi stanovala in se vzgajala podeželska mladina ter hodila v goriške šole. Kakor ie nadškof dr. F. B. Sedej ustanovil 's prispevki vse škofije dešlo in malo semenišče, tako sta vstali v Gorici dve društvi: „Slovensko Alojzi-jevišče“ in „Slovensko sirotišče“, ki naj bi poskrbeli za otvoritev istoimenskih zavodov. Odbora -teh društev sta ise spet obrnila na slovensko narodno skupnos4" na Goriškem: Pomagajte nam, da si
v Gorici zgradimo vzgojne zavode! In spet je vse narodno občestvo, zares „vsi, katerih duha je Bog obudil“, kar tekmovali v zbiranju darov, denarnih zneskov in vsakovrstne pomoči, da sta vstala v Gorici oba zavoda: Slovensko Alojzijevišče in Slovensko sirotišče.
A prišla je fašistična strahovlada, ki je uničila vse, kar je bilo slovenskega na Goriškem. Z zastraševanjem in nasiljem nam je iztrgala iz rok Uidi ta šolska poslopja, tud) zavod Slovenskega Alojziji višča. Iz splošni ruševin ■se ie rešilo le Slovensko sirotišče, čeprav je bilo dolgo vrsto let zaplenjeno. Od prebogate narodne dediščine, ki so jo nain s tolikim trudom in žrtvami ustvarili naši dedje in očetje, nam ostaja še -Slovensko sirotišče, ki ‘se danes naziva Zavod sv. Družine in ki ga vodijo naše šolske sestre, plemenito vestalke ob tem narodnem plamenu in čuvarke najdražjega, kar ima naše ljudstvo, otrok in mladine.
Goriški rojaki! Odbor za zidanje novega zavoda vas prosi: Slovensko sirc-tišče je bilo vedno 'skupni dom naših otrok pa tudi dijakinj. Sedanja stavba je zastarela, oblasti so nam grozile z zaprtjem zavoda, morali smo pohiteti z graditvijo novega. Dela so zdaj v teku. Podprite nas z denarnimi prispevki! Gre za ustanovo, ki je bila last slo venskega ljudstva, vaša last, dom vaših otrok in mladine! Ne zapustite v tej težki uri Zavoda, ki je edin) preostal od častitljive dediščine, ne zapustit.1 ustanove, ki je toliko storila za naše otroke, in ki hoče tudi v bodoče nadaljevati s tem svojim poslanstvom!
(Darove pošljite na: Katoliški glas, Riva Piazzutta 18, ali na naslov: S. Ahacija Kacin, Zavod sv. Družine, Via D. Bosco 66, 34170 Gorizia).
Dr. Rudolf Klinec
Predno se odločite za kakšno finančno operacijo, pa naj bo to naložba ali posojilo, vprašajte za pogoje pri nas, ne bo Vam žal.
KREDITNA ZADRUGA S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé Mitre 97
T. E. 658-6574
Ramos Mejia
Uradne ure oh torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
člani, ste že uredili življenjsko zavarovanje? Ne odlašajte! Vprašajte v pisarni.
Če hočete preživeti lep dan v prosti naravi, nič boljšega kot izlet na kinto „Sloga“, ul. del Cielit0 279, Villa Udaondo.
Kinta je odprta od 9. do 21. ure vse dni razen ob petkih, ko je zaprta zaradi čiščenja.
Dal si mi spoznati pot življenja,
napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem (AD 2, 28).
S. januarja 1972 je umrl pri prometni nesreči v Frankfurtu
dr. Franček Prijatelj
izseljenski duhovnik
Priporočajo ga v molitev:
Kristina Prijatelj, mati
bratje in sestre: Ivo, Kristina, Olga, Alenka z družinami;. Jože, Vera, Marija, Terezka.
Frankfurt, Buenos Aires, Ljubljana, Vietnam
MHowmcc g» ^Bc>wo-kžj€ž
Dr. Primee k Prijatelj — umrl
Že v zadnji številki našega lista smo sporočili bralcem žalostno novico, da se je ob avtomobilski nesreči v nemškem mestu Frankfurt smrtno ponesrečil slovenski izseljenski duhovnik dr. Franček Prijatelj. Novica je težko prizadela ne le njegovo sorodstvo v Argentini, temveč številne rojake naše skupnosti, ki so ga poznali izza let njegovega bivanja v Argentini, pa tudi ob njegovih 'sporadičnih obiskih v Buenos Airesu. Ob zadnjem obisku pred meseci je govoril tudi naši mladini v Slovenski hiši in se ji prirasel k srcu.
Pokojni dr. Franček Prijatelj je bil rojen 4. oktobra 1929 v Mariboru. Gimnazijo je najprej obiskoval v Ljubljani. Njegov oče pok. Ivan Prijatelj je bil ravnatelj učiteljišča v Ljubljani. Po revoluciji je z družino bežal v Italijo, kjer je bil ravnatelj srednje šole v taborišču. V Italiji je pokojni Franček
dokončal srednjo šolo. Leta 1952, že v Argentini, je vstopil v 'semenišče v Adrogue, kjer je tudi dokončal bogoslovne študije. Leta 1957 je bil posvečen v duhovnika in pel novo mašo.
Dve leti je pokojni dr. Prijatelj ka-planoval v Floridi pri Buenos Airesu. A želel je nadaljevati študije. Zato se je vpisal na Gregorijansko univerzo v Rimu. Tam je tudi dokončal študije in postal doktor bogoslovja.
* Vendar se ni vrnil pastirovat v Argentino. Ko je bil v Evropi, je videl veliko potrebo (slovenskih rojakov v Nemčiji, stalno naseljenih ali sezonskih delavcev, po domačem duhovniku. Zaprosil je za mesto izseljenskega duhovnika v Nemčiji in skor0 sedem let skrbel za dušni blagor rojakov na vsem jugozahodnem delu Nemčije. Svoj 'sedež je imel v mestu Manheim. Pred nekaj meseci pa se je preselil v Frankfurt. Kmalu potem ko se je vrnil z obiska v Argentini, ga je doletela nesreča, v kateri je izgubil svoje mlado življenje, ki b; lahko še toliko dobrega storilo za dušni in telesni blagor naših rojakov, raztresenih po Evropi.
.Na pogrebne obrede je prihitel iz Ljubljane pomožni škof dr. Lenič, ter ogromno število rojakov. Maša zanj pa se je darovala v Buenos Airesu v ponedeljek, 10. t. m. ter so rojaki popolnoma napolnili kapelo Slovenske hiše.
Pokojni zapušča v Nemčiji svojo mater, go. Kristino Prijatelj, v Argentini sestre Kristino, Olgo in Alenko z družinami, Terezko in s. Vero ter brata Jožeta, v Sloveniji brata Ivota, v Vietnamu pa sestro Marijo, zdravnico. Vsem prizadetim izrekamo naše globoko 'sožalje.
Pismo iz otroške kolonije
Spoštovano uredništvo „Svobodne Slovenije“!
Kot gozdni škratje smo se naselili v Domu dr. Hanželiča. Gorske sapice polnijo naša pljuča s svežim zrakom. Vroči sončni 'žarki poljubljajo naša mlada lica. Vesela prostost diha iz nas, zato je naša družba razposajena, naša govorica glasna, naša pesem poskočna. Na visoki Uritorco se oziramo. Radi bi se kmalu povzpeli na njegovo sivo kapo. Navdušeni se spuščamo v topel potoček. Do mraka odmeva glas naše harmonike, ko pa se nebo posuje z zlatimi zvezdami, se umaknemo v hladne spalnice, kjer zaspimo kot vojska kralja Matjaža.
Na Silvestrovo smo slovesno praznovali desetletnico naše otroške kolonije.
S kraljestva naših počitnic, kjer uživamo lepoto božjega stvarstva, pošiljamo vesele pozdrave našim skrbnim staršem in vsem našim prijateljem!
LJUBLJANA. —• Oktet Gallus je v ljubljanski stolnici zapel vrsto motelov Gallusa, Palestrine in Lassa- Koncert je bil 22. decembra, organizirala ga je prireditvena poslovalnica Festival v Ljubljani.
LJUBLJANA. — Na povabilo Etnografskega društva iz Ljubljane so vaščani iz Osojan v Reziji nastopili s sporedom svojih pesmi, pripovedi, plesa in glasbe. Nastop je bil v Viteški dvorani v Križankah 17. decembra.
MARIBOR — Predstavniki študentov iz raznih mariborskih visokih šol pa tudj iz Ljubljane so 18. decembra razpravljali o potrebi univerze v Mariboru. Ljubljanski študenti iso se zavzemali za ustanovitev humanistične fakultete, ki bj se naj bistveno razlikovala od ljubljanske filozofske fakultete.
ŠKOFJA LOKA. — Ob obletnici smrti Staneta Severja so v Škofji Loki nagradili iz Sklada Staneta Severja prve nagrajence. Na predlog žirije, ki ji predseduje dr. France Koblar, so nagrade prejeli: Vladimir Skrbinšek, igralec Mestnega gledališča ljubljanskega za vlogo Foma Fomiča v Pirjevčevi dramatizaciji Dostojevskega „Sreča v nesreči“, Sandi Krošl iz Celja za vlogo Thomasa Becketta v Elliotovi drami „Umor v katedrali“, Marjana Klanšek, študentka Akademije za gledališče in RTV za vlogo Julije v Strinbergovi „Gospodični Juliji“, ter amaterski igralki Angelci Močnik z Raven na Koroškem za vlogo v Ingejevi komediji „Vrni se mala Sheeba“.
LENDAVA. — Lendavska „Nafta“ namerava povečati zmogljivost rafinerije od 270.000 ton na 600-000 ton že do prihodnjega poletja. Rafinerijo nameravajo povečati predvsem zaradi potrebne okrepitve surovinske baze za petrokemično industrijo. Za to povečano rafinerijo imajo že zagotovljene surovine.: 320.000 ton nafte za predelavo imajo zagotovljenih iz domačih nahajališč, ostalo pa bodo uvažali preko koprskega pristanišča.
LJUBLJANA. — Nekaj pa se je 15. decembra — pri sedanji naraščajoči inflaciji — le v Sloveniji pocenilo! Da se kakšna stvar poceni bi, po tržnem gospodarstvu morala preostajati: Znižali so namreč članarino, ki jo plačujejo komunisti za partijo, in sicer za 25%. To pa seveda ne pomeni, da bo partija imela manj dohodkov, saj se bo dejavnost partije financirala iz sredstev družbenopolitičnih skupnosti. Najbolj „napredni“ in „najidealnejši“ so
že tri mesece je vrhovno vodstvo argentinskega delavskega gibanja, združenega v Glavni delavski konfederaciji (CGT) čakalo, da bi predsednik odgovoril na njihovo prošnjo za sprejem. Razni opazovalci so že vedeli povedati, da do tega sprejema v bližnji bodočnosti sploh ne bo prišlo. Tem manj sedaj, ko je vlada po dekretu (premalo) zvišala plače in napovedala, da letos ne bo sklicala paritetnih komisij za obnovo kolektivnih delavskih konve-nijev. Bričakovalo se je tudi, da pride takoj, ko bodo mimo poletni meseci, do socialne napetosti, stavk in raznih drugih manifestacij.
Nenadoma pa se je razvedelo, da je prošnja za sprejem ugodena. Sestanek predsednika z delavskim vodstvom naj bi bil v petek, 7. januarja, kot smo napovedali že v prejšnji številki. Novico je objavil najprej minister za delo Rubens San Sebastián. Njemu pripisujejo največ zaslug za vse dobre odnose vlade z delavstvom. San Sebastián je bil na tem mestu še za časa vlade generala Ongania, pa je moral mesto zapustiti ob nastopu generala Levingstona. Predsednik Lanusse ga je zopet (kot tudi Manriqueja) poklical na položaj. San Sebastianovi odnosi s sindikati, peronističnimi in nepe-ronističnimi, celo z upornimi, so vedno dobri v njegovem smislu za dialog, zlasti podtalni, še je treba zahvaliti za precejšen mir na sindikalnem polju.
Sestanek je prinesel precej novosti, ki so delno pomirile sindikalne voditelje in ljudstvo sploh. Je bilo pa to tudi potrebno: dva dnj prej je notranji minister namreč objavil, da vlada nima namena dvigniti obsednega stanja (ki traja že leta, pravzaprav od-
celo predlagali, naj bi bila članarina kar samo „simbolična“, ostalo pa naj financira družba, alj po naše povedano — vsi tisti, ki niso komunisti. Plačevali pa bodo komunisti različno — po višini dohodkov: Pol dinarja bo odrinil tisti, ki ne dobi več kod 500 din. plače, od plače v višini 1200 dinarjev bo plačal 10 din., od 2000 do 4000 bodo morali dati po 2%, od višine nad 5000 pa po 3%. Predsednik Centralne konference ZKS Martin Košir je seveda povedal, da bodo zaradi znižanja članarine morali bolj racionalno gospodariti v partiji, a z boljšim programiranjem aktivnosti komunistov in s še nekaterimi izboljšavami(!), ki pa jih ni navedel, se primanjkljaj ne bo čutil. Seveda ne, saj so tu — družbeno politična sred-LJUBLJANA. — Dostava pošte po odročnih slovenskih vaseh vedno bolj peša. Pritožb je čedalje več, čeprav je dostava pošte z zakonom zaukazana vsaj na vsak drug dan.
Umrli so od 16. 12. do 20. 12. 1971:
LJUBLJANA: Ivan Kocijančič, upok. učitelj, 93; Anton Lenič; Marija Špraj-cer r. Teran, 83; Pavla Jerman, šivilja, 87; Alojz Gabrovšek, telefonist; Ivana Rudež r. Turk; Marija Glavan r. Šteb-ljaj; Marija Deksbah; Eva Zakrajšek r. Schreiber; inž. Josip Lojk; Franc Jakopič; Jožko Hribar; Rozi Tratnik r. Bolte; Roza Mozetič r. Pahor; Marija Gregorin r. Poženel; dr. Ivan Peršič, primarij, kirurg; Marija Terseglav r. šlajpah, 93; Olga Saunig r. Skodlar; dr. Marijan Dermastja; Ma~ rija Sfiligoj r. Tomšič; Vlado Burnik, rud. inženir v pok., 71; Ivan Kozoglav; Jožica Novak r. Tišer; Janko Vospernik.
RAZNI KRAJI Angela Plečko, Celje; Janez Lotrič, Preddvor; Metod Murene, Trbovlje; Jernej Marolt, mizar, Polhov Gradec; Peter Kušar, višji dentist, Celje; dr. Ljudevit Brence, 97, sodnik upravnega sodišča v pok., Maribor; Ludvik Peterlin, ekonomist, Kranj; Janez Milavec, Vel. Lašče; Marija Žohar, Brežice; Ivan Vučajnik, Dobova; Stanislav Pust, Nova Gorica; Marija Grad, 79, Beričevo; Vincencija 'Čermak, 93, Domžale; Ivan Peternel, Jesenice; Frančiška Novak r. Benčan, Nadanje selo; Franc Bizjak, Po>stojna; Matilda Vidergar, Trbovlje; Terezija Gliha r. Zupančič, šentlovrenc na Dol.; Alojzija Janežič r. Zorko, Radeče; Marija Vi--čič r. škrabanja, Kresnice; Milan Cvek, Golo brdo; Vinko Klemenčič, Podgora; Katarina Pečarič r. Žugelj, čurile; Marija Stanič, Izola; Justin Mally, Tržič; Pepina Smerdu r. Faninger, Milan; Stanko Strnad, žel., Celje; Ivan Naglič, rudar, Laško; Marija Urbanc r. Jerman, 82, Ježica; Pepca Istenič, Logatec; Terezija Koželj r. Rogač, Rimske toplice; Rezka Gaspari r. Klinar, upok. učiteljica, Kranj; Franci Loboda, Homec; Ignac špilak, Lendava; Marija Novak, 90, Tacen; Anton Logar, borec za severno mejo, Cerknica; Marija čater, Celje.
kar je bil ubit sindikalist Alonso). Predsednik Lanusse je v svojem razgovoru z Ruccijem in njegovim štabom delno obljubil, da bo vlada „pregledala“ nekatere varnostne ukrepe. V glavnem so bile teme razgovora sledeče: plače, paritetne komisije, socialno skrbstvo, pokojninski skladi, reprezivna zakonodaja, zdravniška Oskrba in politični sindikalni zaporniki.
Kar se tiče zapronikov je bilo objavljeno, da jih bo 30 (neuradno računajo da ie iz političnih, sindikalnih in subverzivnih vzrokov zaprtih ok. 200 ljudi) skoraj izpuščenih na svobodo. Medtem je bil že izpuščen Raimundo Ongaro, uporni grafični sindikalist, bivši salezijanski učenec in pristaš katoliškega socialnega gibanja, ki je zadnje čase taktično zajadral precej na levo. Bil je zaprt devet mesecev.
Glede paritetnih komisij, ki je bila ena glavnih spornih točk, pa predsednik Lanusse tudi ni kategorično rekel da ne. 'Čeprav je po dekretu že objavljeno, da jih marca ne bodo sklicali, in da bodo julija plače masivno povišali za 10%, skuša vlada voditi bolj elastično politiko razgovorov z delavstvom. Lahko se celo zgodi (tako vsaj menijo opazovalci), da vlada ukine julijsko povišico in pusti paritetne razgovore, seveda pod pogojem, da povi-šhe ne bj presegale določenih procentov. Položaj industrije je precej težak :n le malo sektorjev (med njimi avtomobilske industrije) lahko dopusti nekoliko večje povišice. A gotovega ni še nič. Jasne odgovore bodo sindikalisti. dobili šele na prihodnjem sestanku, ki bo no 24. ianuarju. Ta dan 'se bo namreč predsednik Lanusse vrnil s kratkih počitnic v Miramaru.
Alenka Smersu, Janika Omahna, Tonči Vesel, Irenca Pavlič, Magda Beltram, Lučka Kremžar, Kristina Skvarča, Monika Jerebič, Magda Skvarča, Veronika Beltram, Marica Troha, Kristina Puhek, Marija Novak, Lučka Makovec, Alenka Beltram, Veronika Kremžar, Ani Kočar, Lučka Voršič, Ani Lah, Mari Makovec, Tončka Beltram, Marija C. Osterc, Lučka Smersu, Mari-janka Voršič, Meti Slabe, Marijanka Kremžar, Elizabeta Grom, Rezika Novak, Anči Jerebič, Elizabeta Paulič, Tinka Krištof, Pavla Korošec.
Marko Škulj, Janci Mikelj, Ivan Beltram, Jože Groznik, Miloš Mavrič, Andrej Kremžar, Vladko Voršič, Franci Novak, Dominik Oblak, Jani Marinčič, Danijel Grohar, Stanko Jelen, Janko Slabe, Stanko Hrovat, Jurček Puhek, Pavle Novak, Mihec Peršuh, Marko Grohar, Janez Mikelj, Andrej Peršuh, Jože Urbančič, Andrej Zorko, Franci Ilc, ’ Marko Grom, Andrej Krištof, Marijan Mikelj, Klemen Arko, Marko Mavrič, Gregor Arko, Janez Peternelj, Gerard Grom, Vinko Vilfan, Tonček Paulič.	•
Pater Bernard Ambrožič zbolel
V božični številk) avstralske slovenske revije Misli, je pater Ambrožič objavil sledeče pismo naročnikom:
Naročnikom na znanje!
Ne vem, kako pozno boste prejeli to številko Misli. Moram povedati, da mi je zdravnik sredi najbolj nujnega dela pri urejevanju nenadoma poslal v bolnišnico. Rečeno je: „Na opazovanje...“ Priporočam se v molitev.
P. Valerijan bo 'skušal dokončati božično številko, kakor hitro mogoče. Upajmo, da bo zmogel.
Seveda bo tudi januarska številka nekako v zraku obvisela- Ničesar za enkrat ne vem povedati, kako bo. Boste pač z vsem potrpeli, saj vas v vseh dosedanjih 15 letih še nikoli nisem tako „potegnil“...
Svetujem vam tud; to, da medtem ne pošiljajte naročnine za Misli ali kaj drugega. Ne bo nikogar, ki bi sprejemal, vpisoval in odgovarjal. Počakajte, da vas obišče januarska številka, potem bo spet steklo, če Bog da.
Takrat naj pa spet „steče‘‘ tud; m-' tistih, ki kako leto ali več ni „teklo“ — in so zaostali z naročnino. Pa brez zamere!
Vsem najlepši pozdrav in blagoslovljen Božič.
P. Bernard, ofm, urednik in upravnik.
> Na Božič pa je pater Ambrožič pisal g. Milošu Staretu pismo, v katerem mu sporoča, da je bil v bolnišnici dva tedna in da 'so tam ugotovili, da je anemičen. Pravi, da so mu dali „precej tuje krvi“. Ugotovili so tudi vzrok bolezni (čir na drobovju). Zdravniki so ga za Božič poslali domov za štiri dni. Nato se je moral vrniti v bolnišnico na operacijo. Zdravniki so mu
rekli, da b0 moral v bolnišnici ostati vsaj tri tedne- V pismu nadaljuje: „Koliko bom po tej operaciji takoj pri sebi — Bog ve.“
Zaključuje pa p. Ambrožič: „V ostalem: kar bo, to bo. V božjih rokah je. Vam in vsem tam pa želim srečno in blagoslova polno novo leto! — Najlepši pozdrav! P. Bernard Ambrožič ofm.“
Daj Bog, da bi dobri p. Ambrožič srečno prestal operacijo in Simprej ozdravel. To mu želimo vsi slovenski izseljenci po svetu, ■ posebno pa Svobodna Slovenija. * V
MARIJAN MAROLT — umrl
V torek, 11. t. m. je slovenske rojake v Argentini prizadela žalostna vest, da je umrl umetnostni zgodovinar prof. Marijan Marolt. Pogreb je bil v sredo
12.	v popoldanskih urah. Naj počiva v miru. Prizadetim naše sožalje.
ZBORNIK
SVOBODNE SLOVENIJE 1970 Vam je na razpolag» v Buenos Airesu: v Slovenski hiši, vseh slovenskih domovih in v pisarni Simona Rajerja, Tucuman 1561, 7. nadstropje, pisarna št. 49; v Mendozi pri Rudolfu Hirscheggerju; in v Bari-ločah pri dr. Vojku Arku. Cena: 2.800 pesov. Po pošti: 3.000 ’ esov.
Iz življenja In dogajanja v Argentini
VLADA-CGT: OBNOVLJENO PRIJATELJSTVO
Vsak teden ena
STAROLETNA 1943 Vinko Beličič
Mesec je za meglami skrit nocoj. Natoči vina, sosed ti nevidni moj, ti nakelski Matija!
Pri Svetem Jakobu v jok razmajan je zvon: čez trt j a in pašince, čez ravan pogrebna melodija.
Razbegla je družina, dom razdrtt Iz bukovja gre v stelnike koščena
Smrt
in njena tovarišija.
Kdo v snu je zrl kraj toliko gomil, Kot zdaj jih buden zre? Komu še od
slepil
korak v stranpot zavija?
— Zvon onemel je. Glodajva molče ■iz polnoči v obrise jutrišnjega dne, saj pride luč, Matija!
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji“
10. januarja 1952. — št. 2.
ALI SMO GA VREDNI?
Vprašanje našega svobodnega tiska je za nas življenjskega pomena. Ta tisk nudi našim kulturnim ustvarjalcem možnost, da lahko pokažejo, kaj more 'svobodna slovenska beseda in umetnost. Ta tisk nas vedno znova utrjuje v naših načelih, zaradi katerih smo toliko trpeli in izgubili domovino. Ta tisk je ponos in nada onih, ki trpe v domovini, pa se dobro zavedajo, da prava slovenska ideja še ni zamrla.
Boj za življenje nas vleče v materializem. Prav je, da smo pri svojih gospodarskih načrtih realni, ali naš realizem ne sme iti na račun slovenstva in naše kulture. Pri vseh skrbeh za družino, stavbišče, novo hišo, za domače v domovini, za zabavo, itd., dajmo v svoj proračun ¡tudi razmeroma skromno postavko za slovenske kulturne namene. In med tem Koledar-zbomik ne zasluži zadnjega me'sta.
Koledar in poleg njega druge slovenske knjige, revije in časopisi morajo biti sestavni del vsake slovenske hiše v tujini, če jih ne bo, bo hiša ostala hiša, a kmalu ne bo več slovenska...
PO ŠPORTNEM SVETU
V	drugi ligi je jesenski prvak prejšnji prvoligaš Rijeka s 23 točkami. Med slovenskimi zastopniki se je najbolje odrezala Mura iz Murske Sobote, k) je na osmem mestu z 19 točkami, Mercator je zbral 16 točk in zasedel 12. mesto, zadnja dva pa sta Ljubljana z 9 točkami in Železničar iz Maribora z eno samo točko.
Na mednarodnem tekmovanju v
umetnostnem drsanju za zlato značko Zagreba je zmagala Webrova iz NDR, slovenska prvakinja Helena Gazvoda je zasedla zelo dobro šesto mesto, njena sestra Zdenka pa deveto.
Nia 25. prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu je v finalu po ogorčeni borbi Ištvan Korpa, k; igra za Olimpijo, premagal lanskega prvaka Vecka, ki je tudi član istega kluba. Tretje mesto je zasedel Ilirijan Nišavič, četrto Klinger (Maribor). 'Med članicami je Jelerjeva (01.) zaradi odsotnosti Martinčeve in Verstovškove ni imela težavnejših nasprotnic in je z lahkoto obranila naslov prvakinje.
Jugoslovanska rokometna ekipa je na svetovnem prvenstvu v Amheimu v Nemčiji, ki je bilo zaključeno 19. decembra, osvojila srebrno medaljo. V finalni tekmi je ekipa izgubila z reprezentanco NDR z 8“: 11.
V	Sarajevu je jugoslovanska ženska košarkarska ekipa prvič osvojila balkansko prvenstvo. V finalu so Jugo-slovanke>- premagale Bolgarijo 's 64:63.
V	hokeju na ledu se državno prvenstvo precej odmika Jeseničanom, ki so bili zadnjih petnajst let brez pravega nasprotnika. Po porazu proti Olimpiji, v Ljubljani je Jeseničane še bolj prizadel poraz na Jesenicah proti zagrebškemu Medveščaku, s katerim so, kljub premoči na igrišču, izgubili s 2:3. Sedaj je edino še Olimpija po 'sedmih kolih neporažena in ima 4 točke naskoka pred Jesenicami.
Na tekmovanju za slalomski svetovni pokal je na drugi tekmi v Sestriere Američan Tyler Palmer za sekundo premagal svetovnega prvaka Francoza Auger! a in ponovil uspeh iz St. Mol ritza. Slovenca Gazvoda in Bedrač nista imela sreče. Gazvoda je «'n il vratca in bil zato diskvalificiran, Bedraču pa se je odpela smučka ter je padel, zaradi tega je odstopil.
Ni prav gotovo, če bo iugosln^-n-ska hokejska ekipa nastopala na zimski olimpiadi v Sapporo. Jugoslovanski olimpijski odbor se nekaj kuja. Seveda, če bi ne bila ekipa skoro nonol-noma slovenska, najbrž ne bi bilo nobenega problema...
Stran 2
Buenos Aires, 13. januarja 1972
SPET POLITBIRO V JUGOSLAVIJI
EKSPLOZIVNI PAKETI V IZRAEL
Jugoslovanska KP, ki je lansko leto porabila potoke črnila za razprave o tkim. amandmajih, s katerimi naj bi posamezne socialistične republike v državi dobila „več samostojnosti“, se je zaradi tega „odmiranja“ države v zadnjih mesecih znašla pred dejstvom lastnega razkroja, ki je omogočil decem-berske dogodke na Hrvaškem in v drugih delih države.
Partija, s Titom in Kardeljem na čelu, je seveda sprožila alarm v svojih vrstah, kolikor jih še more zbrati na okope 'ter so vodje novega razreda storili vse, da so ohranijo razkošje oblasti in materialnega ugodja, ki so si ga bili prigrabili z uspešno revolucijo pred četrt stoletja.
Tito je ukazal izvesti velike čistke tudi po vrhovih republiških partijskih organizacij ter je enega zadnjih „prostovoljnih“ odstopov napravil hrvaški podpredsednik federalne skupščine v Beogradu J. Djrdja. Bil je vodja hrvaške delegacije v federalnem parlamentu in kot tak tudi njegov podpredsednik.
Kazno je, da se je čiščenje hrvaške partije s tem odstopom v glavnem končalo, vsaj v vrhovih. Po posameznih nižjih partijskih organizacijah nameravajo Titu zvesti privrženci še nadalje čis‘ iti komunistične vrste.
Tito sedaj sklicuje zasedanje najvišjih jugoslovanskih partijskih funkcionarjev, ki je predvideno za 25. in
TITO TARNA...
(Nad. is 1. str.)
goslaviji. Nekega dne bi se tako utegnilo zgoditi, da bi prišlo do poloma in do razpada te naše skupnosti, ki smo jo ustvarili s krvjo. Kaže, da bj jim bilo to bolj všeč, pa so bili zato prej v tisku bolj ali manj lojalni. Vendar so se zdaj nekateri povsem spreobrnili. Iz tega se vidi, kaj so pravzaprav hoteli in kaj jim ni všeč.
Socialne neenakosti pri nas so dosegle velike razsežnosti, da se mi včasih zdi, da se izgublja socialistični značaj naše družbe. Dobro, tovariši, nisem jiroti avtomobilom. Tudi sam. ga imam. Ljudje naj imajo avtomobile. Toda kako je to število avtomobilov nagl0 naraslo; .zdaj 'se ne da niti hoditi po ulici. Kdo pa jih ima? Vidim sicer, da je tudi pred nekaterimi podjetji precej avtomobilov. Prav gotovo jih imajo večinoma uslužbenci, pa tudi nekateri visoko kvalificirani delavci. Toda delavci z nizkimi dohodki avtomobila ne morejo kupiti.
Odkrito vam rečem, da bi Jugosla-
26.	januar v Beogradu. Na tem zasedanju tkim. „malega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije“ bo Centralni komite jugoslovanske KP predvidoma predložil vzpostavitev politbiroja, najvišjega izvršnega organa partije, ki je bil razpuščen lansko poletje. Politbiro naj b( bil sestavljen iz osmih članov, ki bi bili predstavniki vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin.
Kljub policijskemu preganjanju nasprotnikov režima, bodisi stalinističnih ali drugih, zlasti med študentsko mladino, delovanje le-teh ni prenehalo. Zadnji nedavni izraz tega protirežimske-ga delovanja je bil atentat, ki ga je proti zagrebški podružnici partijskega glasila Borbe izvedla podtalna hrvaška organizacija. Na uredništvo Borbe v Zagrebu je ta organizacija poslala po pošti paket z razstrelivom, ki je pri odpiranju eksplodiral in ubil 65 letnega Evana Gluiča, uradnika te podružnice.
Titova Jugoslavija je v zadnjih dneh postala znana tudi po tem, da pošilja eksplozivne pakete v Izrael. Razne a-rabske in druge protijudovske organizacije so zlasti za novo leto poslale v Izrael vrsto eksplozivnih paketov, ki jih je izraelska policija večinoma pravočasno odkrila in uničila. Več takih paketov je prišlo v Izrael tudi iz hrvaškega muslimanskega dela Jugoslavije, ki si pred svetovno javnostjo s takim početjem vsekakor ne pridobiva simpatij.
vija razpadla, če zveze komunistov ne bi bilo, če bi šlo z njo navzdol. Postala bi namreč plen nekoga, vprašanje je, koga.
Nekdo drug je malo prej omenil demokracijo. Že stokrat sem rekel, da je demokracija samo za tiste, ki gredo po poti socializma, ki so za ustvarjanje socialistične samoupravne družbe, kot *je naša. Za tiste, ki so proti temu, pa demokracija ne velja.
Skratka, zdaj imamo opravka z veliko težavnimi zadevami. Ena najtežavnejših je naglo urejanje vprašanj gospodarske stabilizacije, zlasti še vprašanj, ki delavce najbolj tarejo in za katera pričakujejo rešitve. Ne bi želel, da bi nekega dne na ulicah namesto študentov imeli delavce. To ne bi bilo dobro, pa tudi potrebno ni.
Dovolj je tarnanja. Treba je iti v boj, treba je take reči preprečiti. Tisti ljudje na vodilnih položajih, k; nočejo po tej poti, pa morajo oditi s svojih položajev, ne morejo ostati na njih.“
SVOBODNA SLOVENIJA
Mednarodni teden
Pakistanski predsednik Bhutto je izpustil na svobodo bengalskega vodjo Mujiba, ki je najprej odletel v London in je tam imel razgovore z britanskim predsednikom Heathom, nato pa Se je z angleškim letalom odpeljal v Dacco, kjer ga je na letališču pričakala ogromna množica navdušenih Bengal-čanov. Mujib je pozval vse države sveta, naj priznajo novo državico Bengalijo in prosil za včlanjenje v ZN.
Anglija je začela postopoma umikati svoje osebje s sredozemskega otočka Malte, ker se s maltskim predsednikom Mintoffom ni sporazumela glede višine najemnine za pomorska oporišča, ki jih je doslej 180 let uporabljala britanska mornarica. Otoško prebivalstvo se boji gospodarskih in političnih posledic, če se bo Anglija dejansko umaknila z otoka, ker obstaja nevarnost, da bo Mintoffova vlada potem padla v odvisnost bodisi od Libije bodisi od Moskve. V zadevo je posegel tudi maltski katoliški škof Gonzi, k; je najprej odletel v Vatikan na posvete s papežem Pavlom VI., nato pa v London.
Ena največjih potniških ladij, svetovno znana Queen Elizabeth, ki j0 je Tung, najmočnejši kitajski ladijski magnat s Čangkajškove Formoze, nameraval spremeniti v plavajočo univerzo, je minulo nedeljo zgorela v Hong Kongu. Nekateri opazovalci trdijo, da je bil požar delo saboterjev.
Na razgovore z Nixonom je v ZDA priletel tudi japonski predsednik -S ato ter je dobil od ameriškega predsednika zagotovilo, da ZDA s Kitajsko ,ne bodo sklepale pogodb, ki bi škodovala Japonski.
Sovjetsko sodišče je pretekli teden obsodilo 29 letnega ruskega protirežim-skega pisatelja Vladimirja Bukovskega na sedem let zapora in pet let „izgnanstva v Sibiriji“. Moskovski list Večer-naja Moskva je silovito napadel Bukovskega ter ga označil za „strupenega političnega špekulanta“. Bukovsky je postal znan svobodnemu svetu zlasti potem, ko je po skrivnih potih sporočil tujemu tisku, da v ZSSR proti-režimske pesnike, pisatelje in druge osebnosti proglašajo za umobolne in jih pošiljajo v umobolnice.
F. J. LAUSCHE — ORGANIZATOR
INFORMATIVNEGA SREDIŠČA O ZDA V LJUBLJANI
Vlada ZDA ustanavlja v Ljubljani informativno 'središče o ZDA.
Koncem decembra je bilo uradno objavljeno, da je Državno tajništvo določilo za organizatorja tega novega informativnega središča v Ljubljani bivšega senatorja F. J. Lauscheta. Iskreno čestitamo!
Čilska partija se stara
ALLENDE IZIGRAVA USTAVO
Čilska KP je minuli teden praznovala 50-letnico svojega obstoja. Od sko-ro vseh komunističnih partij na 'svetu je dobila čestitke, najbolj pa je praznovanje razpihnila francoska KP, katere glasilo L’Humanité je posvetilo čilski partiji dolge članke, v katerih med drugim piše:
„Kot bratje pozdravljamo vašo partijo, ki je bila od januarja 1922 odločilen in nenadomestljiv element v čilskem narodnem življenju. Praznujete 50-letnico svojega obstoja, ko se ves Čile bori z ameriškim imperializmom in grabi svoje narodno bogastvo iz rok ameriških monopolov.“
L’Humanité je tudi objavila zgodovino čilske partije ter med drugim pravi: „Okoli 20 let je preživela v skrivališčih. Njene akitviste so preganjali s težkimi kaznimi, jih mučili, jih pošiljali v koncentracijska taborišča in jih izganjali zlasti med 1947 in 1958, toda partija je vztrajala,zaključuje L’Humanité.
Marksistični predsednik Allende je partiji dovolil sklicati zborovanje v Santiagu, ki so se ga poleg drugih udeležile tudi partijske delegacije iz ZSSR, Jugoslavije, Severnega Vietnama in Kube.
Glavni govornik je bil stari komunistični senator Volodia Teitelboin, ki
GorišUa in
PRAVOSLAVNE CERKVE —
SKPD „Mirko Filej“ je v nedeljo 19. decembra priredilo zanimiv večer v Katoliškem domu. Predaval je dr. Tone Požar, profesor vipavskega semenišča, ki se je pred par meseci udeležil s štiridesetimi slavisti potovanja po Rusiji.
V svojem predavanju je opisal nadvse zanimive vtise iz tega potovanja. Slovenski intelektualci, ki so bili na tem potovanju po Rusiji so pred vsem obiskali rojstne kraje velikih ruskih umetnikov: Tolstoja, Turgenjeva, Gorkega, Čehova in drugih. Ogledali so si tudi muzeje in druge umetnine. Predavatelj je z besedo in sliko prikazal lepe kraje ' od Kijeva preko Moiskve do Leningrada. V sami Moskvi je 650 pravoslavnih cerkva odprtih le še 56, vse. ostale so spremenjene v muzeje ali celo v plavalne bazene. Poslušalci so občudovali lepoto stavb na Rdečem trgu, in se čudili, da se tam že od pete ure zjutraj postavljajo ljudje v vrsto, da se poklonijo balzamiranemu Leninovemu truplu. Občudovanja vredne so cerkve tam v bližini, ki jih krasijo številne kupole. Pa tudi druge stavbe vzbujajo pozornost, posebno ponoči, ko so bajno
je kričal proti ZDA, da „hočejo s krvjo in ognjem zrušiti čilsko ljudsko vlado, uničiti revolucionarno gibanje, vzpostaviti 'stare domače in tuje monopole in postaviti v Čilu teroristično diktaturo, podobno tistj v Braziliji.“
Zborovanja se je udeležilo komaj 5000 ljudi ter so bili Allendejevi partijci močno razočarani nad „svojim ljudstvom.“ Moskva je poslala na zborovanje tajnika centralnega komiteja sovjetske KP Kirilenka, Tito predsednika ZKJ Miroslava Pouliča, Severni Vietnam svojega partijskega tajnika Thamha, Castro pa svojega delavskega ministra Ri~queta. Pauli£ je v Titovem imenu povabil Allendeja na obisk v komunistično Jugoslavijo. Datum obiska še niso določili.
Medtem je opozicionalni krščanski demokraciji uspelo zrušiti Allende j eve-ga notranjega ministra Toho, toda Allende ga je takoj nato imenoval za obrambnega ministra, na Tohojevo mesto pa je postavil dotedanjega obrambnega ministra Valdivijo.
Krščanski demokrati in drugi opozicionalni elementi v parlamentu so izjavili, da je Allendejeva zamenjava protiustavna in da se bodo še naprej borili proti Allendejevem izigravanju najvišjega narodnega zakonika.
Primorska
PLAVALNI BAZENI
razsvetljene. Videli so tudi največji zvon na svetu, ki tehta 200 ton.
Od leningrajskih zanimivosti je g. predavatelj pokazal zlasti islike pokopališča zadnje vojne, slike velikih svetovnih umetnikov ter dragocene ruske ikone, s katerimi je predavatelj zaključil večer.
„PRESELJEVANJE“ DELAVCEV
Po podatkih skupnosti jugoslovanskih železnic je v decembru pred prazniki in pozneje še v zadnjih dnevih pred novim letom, s 185 izrednimi vlaki, dopotovalo v državo ali se peljalo preko nje v Grčijo in Turčijo, več kot
300.000	delavcev. Največ, okoli 90% jih je iz Jugoslavije. Zaposleni so večinoma v Zahodni Nemčiji, Avstriji, Švici in na šedskem. In kolik0 se jih ne bo vrnilo, niti prišlo za praznike na obisk? Režim pa šteje le devize, ki jih to „izvozno blago“ prinaša državi.
Saj režim ne briga, če Slovenci ne morejo dobiti doma dovolj velike plače in morajo zato zapustiti družine in oditi v tujino in pridejo morebiti le za praznike domov.
Mohorjeva družba v letu 1972
Mohorjeva družba bo letos — 1972 — praznovala 120-letnico svoje ustanovitve —- je torej najstarejša slovenska knjižna založba. Celjska Mohorjeva družba se pripravlja za slovesno proslavo tega dogodka s tem, da se je preorganizirala in prenovila.
Kako?
Pokrovitelj Mohorjeve družbe je lavantinski škof, predsednik odbora pa pomožni škof dr. Grmič. V odboru „trgovskega podjetja“ so poleg zastopnikov treh slovenskih škofij tudi zastopniki članov ter republiške pa tudi občinske SZDL (Soc. zveze delavnega ljudstva), Izseljenske matice in Pisateljskega društva. Ta odbor je sklenil, da 'se trgovsko podjetje spremeni v kulturno ustanovo, „knjižno založbo“ in je za upravnika in odgovornega urednika izvolil „socialističnega“ t. j. komunističnega kulturnega delavca dr. Rada Bordona, doslej voditelja Mladinske založbe. škof dr. Grmič je to izvolitev potrdil.
Dr. Bordon je nastopil s svojim programom, v katerem se najprej „opraviči“, zakaj je kot „tolmač naprednih struj v sodobnosti“, prevzel vodstvo Mohorjeve družbe. Smatra namreč, da je ostal zvest „sebi in svojemu delu“. Opredelitve „naprednjaštvo" in „nazad-njaštvo“ se danes spreminjajo, in kar je bilo včeraj „napredno“ danes nj več, in narobe: Cerkev ima po II. vatikanskem koncilu gotovo napredne elemente. In tu ci‘ira kot svoie mnenje sodbo hr-va+skega predsednika verske komisije Frida: „Mi jugoslovanski komunisti se
trudimo, da bi v naši družbi razvili humanizem. To pa ne pomeni, da ga s tem drugim odrekamo. Posebej ne zanikamo tistega humanizma, ki ga vsebuje krščanstvo.“ In pri tem dodaja skromno: .„Sodim, da na vernost ni treba gledati kot na opij.“
Danes je „humanizacija“ moderno geslo v Sloveniji in tako krščanska mladina kakor komunistična ga uporabljajo: prvi s poudarjanjem marksističnih elementov v n^oderni krščanski družbi, drugi s krščanskimi v modernem komunističnem humanizmu. Gotovo je to pozitivna postavka v „premo-stovanju" ideoloških ekstremov. In prav upravnik Bordon gleda novo pojmovanje naprednosti v -tem „učinkovitem prilagajanju sodobnosti“ in „nazadnjaštvo" mu je „zaostalost za tokom dogodkov“.
Dogodki danes hite v domovini hitro naprej in treba jih je ujeti in jih podrediti, usmeriti v svojo „sodobnost“. In ti novi dogodki so predvsem okrepljena „narodna zavest, oživitev tradicije, utrjevanje človeških vrednot v slovenskem narodu“. Smatram, da štejejo med te človeške vrednote „krščanski humanizem“, verstvo, moralo itd. Vse to je pozitivno v programu novega upravnika Mohorjeve družbe, celo presenetljivo, ko poudarja, da je „treba graditi na tradicii^h. čeprav še tako skromnih“. In tu navaia kopico imen nekdaniih so-trudnikov Mohorjeve družbe, med niimi fudi netrn’ na novo. „rehabiHGrnnih", kakor Jožo Lovrenčiča... predvsem pa uhava1—ik Rotrndnikov. . . No —ovnip Matiio M^ošiča, ne Narteia Velikonje,
ki je vendar napisal eno najboljših mohorjanskih povesti Višarska polena in med uredniki publikacij ne dr. Šolarja. Ti ne spadajo v tisto tradicijo, spričo katere 'se dr. Bordon trka na prsi: „naj bo novega upravnika in odgovornega urednika sram take druščine?“
Med no: program vstavlja tudi razširjenost mohorjevih knjig na doslej „zanemarjene kraje“, ter predvsem „nadaljevati delo z modernim; naprednimi sredstvi.. . privzeti neogibno moderne oblike poslovanja.. . metode in prijeme tako v prodajnem kakor programskem pogledu“. Treba je „uvrstiti
v 'sodelovanje tudi pomembna sodobna peresa“, kar vemo vsi, kaj se to pravi, če bo to uspelo, obljublja Mohorjevi dražbi celo „dotacijo za založniško delavnost“ in udobnejše poslopje v Celju in poslovalnici v Ljubljani. ..
Predvsem gre novemu upravniku za novo „razsežnost“, ir to razumevam pod idejnim in zemljepisnim pomenom. Pod pokroviteljstvom upravnika socia-listično-komunističnih vrst razširiti svoj vpliv po Mohorjevi družbi tja, kamor s Cankarjevo in Prešernovo ne pride, razširil krog med „napredne pomembne leposlovne in znanstvene pisatelje“, ki pišejo vse prej, kakor v Slomškovem duhu, pa razširiti preko nje vpliv na ves slovenski globalni svet, kakor je razvidno iz odstavka: „Mohorjeva družba v Celju je neposredna (!) dedinja Slomškove zamisli in prizadevnosti'. „.. . in tako bomo skušali vse 'Gi Mohorjeve družbe (v Celovcu in Gorici) trdneje povezati, saj v glavnem zajemamo ves nacionalni prostor, kjer še
strnjeno žive Slovenci. Meja seveda ne moremo spreminjati, toda Slovenci moramo vsaj svoj kulturni prostor čutiti kot nerazdeljeno celoto.. . toda odločneje bo morala poseči tud; povsod tja, kjer žive Slovenci: med izseljence in med zdomce. Na tem področju delavnosti bomo vsekakor našli skupno govorico s Slovensko izseljensko Matico ter s slovenskim organizacijami (zvezami, društvi, klubi itd.) kjer koli na tujem."
Tu je torej poudarek nove uprave: s kontrolo „komunističnga humaniz-,ma" preko marksist ično-krščanskega humanizma zavladat; med najnižjimi sloji slovenske družbe, kamor drugače ne pride, obvladati zamejstvo in vplivati na zdomstvo, vse iz tega novega centra „naprednega prilagajanja sodobnosti".
Kakor je v novem upravnikovem programu mnogo dobrih, modernih „prijemov", za razmah in razvoj „Mohorjeve družbe", ne ,/Družbe sv. Mohorja", je vendar le izraz komunistične prilagodljivosti, ki se vdaja slednjemu „naprednemu" toku, da vzpostavi nad njim kontrolo in svoj dominantni vpliv. Ker je kot tak toleranten in na videz nenapadljiv in v razvoju v humanizem, nai bo tudi najprimernejši artikel za izvažanje v zamejstvo in celo v daljno zdomstvo, to se prav.; med nas. Naj torej Mohorjeva družba premosti prepade toda samo — s hojo od one strani k nam. Ne od tu — tja.
In kljub konstatiranju marsikakšnega „napredka" tega programa v „Slomškovi tradiciji“( ?) in kljub le-
tošnjim proslavam 120-letnice Družbe 'sv. Mohorja in 110-letnice smrti škofa Slomška, ki se pripravljajo, si vendar Je na konec dovoljujemo eno samo vprašanje: Kdaj bo ta „hoja v humanizem" dovoljevala tudi „hojo vanj od naše strani tja? Iz zamejstva in zdomstva?" Kakor vemo in je še vedno v veljavi, da iz zdomstva tja ne sme noben tisk v narodnem jeziku; iz zamejstva pa vemo iz uradnih izjav, da sme priti tja le par izvodov (štiri?!) tržaških revij. Tu je treba novih prijemov! Vse drugo je 'samo nova oblika komunistične težnje imeti na vajetih celotno gospodarsko in kulturno dogajanje v Sloveniji, pa ne samo doma, temveč tud; — v globalnem slovenstvu, na vsem „nedeljivem slovenskem kulturnem področju", ki je ves svet. Ta globalni kulturni prostor priznavamo 'tudi mi, toda predstavljamo si ga kot med seboj prepletenega z vsemi pluralističnim kulturnimi tokovi, ne pa preplavljenega z en0 samo kalno reko humanizma komunistične izdaje.
Odprite meje naši kulturni tvornosti in našim knjigam!
To bi bili nov; prijemi, vse drago je nova oblika starega — komunističnega dirigentstva, zmagovitega pod videzom popustljivosti in razvojnosti. Zadnjič sem bral pri Burnhamu misel, ki jo podajam po spominu: „tudi tisti, ,I ki vidijo v komunizmu mnogo pozitivnih j krščanskih prvin, zaradi česar jim kaže ! sodelovati ž njim, bodo na koncu razočarani, ker bodo videli, da je vse to i samo mamilo za na zunaj."
td |
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 2
BSLOVENIA LIBRE
• •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a !■■■■■
■	■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ ■■■■■vBimhm
BUENOS AIRES 13. januarja 1972
V Sloveniji se kmečko prebivalstvo letno zmanjšuje
ZMEŠNJAVA MED DEMOGRAFSKIMI PODATKI IN' LJUDSKIM ŠTETJEM
Dificultades en la zafra cubana
Aunque la zafra comenzó muy pronto esta temporada en Cuba, ya resulta cierto que la producción azucarera de 1972 no superará mucho, si es que la supera, la de 1971, es decir, 5,9 millones de toneladas. Una vez más será inferior a las previsiones.
Este es el verdadero milagro cubano: cada año la producción es inferior a los objetivos. Se recuerda el fracaso resonante de la zafra de 1970, preparada como un desafío cinco años antes. Para lograr ese objetivo de los diez millones, la economía cubana en su totalidad fue sacrificada y Castro tuvo que reconocer la catástrofe: no obstante la movilización general de toda las energías, la producción récord no pudo superar los 8,5 millones de toneladas. Al año siguiente ni siquiera alcanzó los 6 millones. Y he aquí que para 1972, volviendo a objetivos más modestos, Castro había señalado 7 millones. Una vez más no lo logrará-
Y ¡sin embargo, Castro no quiere reconocer sus errores, y persiste, incluso, en tratar de sojuzgar a las demás naciones latinoamericanas a un régimen de miserias y fracasos como es el actual régimen cubano.
Težkoče v kubanski safri
Čeprav se je pobiranje sladkornega trsa pričelo zelo zgodaj to sezono na Kubi, je že očividno, da bo sladkorna proizvodnja v letu 1972' komaj nekoliko večja (če bo), kot je bila lansko leto. Lani so pridelali 5,9 milijonov ton 'sladkorja. Torej bo pridelek zopet nižji kot so ga prvotno predvidevali.
Ta je vsa resnica kubanskega čudeža: vsako leto je proizvodnja nižja koc pa je preračunano. Še sedaj je v spominu veliki polom safre leta 1970, ki je bila pripravljena že pet let prej kot častna reč - za Kubo. Da bi dosegli zastavljeni cilj desetih milijonov ton, je režim žrtvoval celotno kubansko gospodarstvo, nakar je moral Castro sam priznati katastrofo: kljub splošni mobilizaciji rekordni pridelek ni mogel preseči osem milijonov in pol ton 'sladkorja. Naslednje leto ni dosegel niti šest milijonov ton. Zato je Castro, bolj pohlevno, za let0 72 zastavil cilj 7 milijonov ton. Zopet tega cilja ne bodo dosegli.
Vendar kljub temu Castro ne prizna svojih zmot in vztraja na tem, da bi celo še ostale latinskoameriške narode podvrgel režimu uboštva in porazov, kot je sedanji kubanski režim.
Novo ravnotežje
Svetovna politična strategija, ki se je še do nedavnega sukala okoli 'Wa-shingtona, Moskve, Londona in Pariza, v svetu, k; je nastal po drugi svetovni vojni, postopoma prehaja v zgodovino. Doba, ki se je začela z drugo svetovno vojno in v kateri 'se je svet končno razdelil na dva dela: enega s središčem v "Washingtonu in drugega s središčem v Moskvi, se končuje.
Včerajšnji sovražniki si postajajo prijatelji, včerajšnji zavezniki se 'spreminjajo v sovražnike. Vojaške, gospodarske in politične odvisnosti se hitro spreminjajo, ne samo med majhnimi državami, temveč med velesilami samimi. še do včeraj sta vsak na svojem koncu sveta neomajno gospodovala Washington in Moskva, danes si morata vsak na svoj način in vsak na zanj prej neznanih delih sveta iskati zaveznikov in prijateljev. Prav tako isi vsak na svoj način spreminjata svoje včerajšnje zaveznike in prijatelje v politične, gospodarske in ideološke nasprotnike in sovražnike.
Vsi ti premiki v svetovni politični strategiji so se dolgo pripravljali, pa 'so postalj močno razvidni v letu 1971, ki je pravkar odšlo v zgodovino.
Pred tridesetimi leti so japonske bombe na Pearl Harbour zbudile ZDA iz izolacionizma, kakor so nacistični tanki zdramili sovjetski komunizem za mskmi mejam] iz Samozadovoljstva. Svoboda in nesvoboda sta si leta 1945 podali roke, da bi v veliki iluziji gradili nov svet. Grandiozno zamišljeni Združeni narodi naj bi bili porok večnega miru med državami, zatočišče malih pred velikimi, pozorišče velikih za delitev pravice malim.
Vse t0 h] bilo v neki meri možno, če ne bi bilo vse zgrajeno na napačni predpostavki: da namreč v Moskvi mislijo iskreno, brez zahrbtnih namenov in načrtov.
Imperialistična ekspanzija, ki jo je Moskva začela izvajati takoj po koncu druge svetovne vojne, je naravno rodila odpor svobodnega sveta. Vzklili so NATO, SEATO in druge obrambne organizacije svobode, kakor se je nesvoboda povezala v Varšavskem paktu. Strah pred sovjetsko vbjaško grožnjo je povezal Zahodno Evropo v socialno gospodarsko in politično enoto, kakor še ni bila nikdar prej v zgodovini. Strah pred družbeno-gospodarsko nadmočjo svobodnega sveta je povezal sovjetski imperij v družbeno-gospodarsko enoto, da bi bila kos grožnji svobode, ki je rjavila železno zaveso, ki je silila čez berlinski zid. Svet se je sukal okoli osi dveh središč: Washingtona in Moskve.
Toda politična, gospodarska in družbena statičnost sveta je bila le kratkotrajna. Zgodovinski razvoj obstane le za trenutek, da se potem z večjo hitrostjo požene naprej.
Nov mednarodni sistem se ustvarja danes pred našimi očmi in prostor, ki si ga bosta Washington in Moskva pridobila v tem novem sistemu, bo odvisen ne samo od tega, kakšnega si bosta izbrala, temveč tudi od tega, kaj bodo drugi rekli in 'storili.
Daši sta atomski velesili, ZDA in ZSSR že nista državi, ki bi bili velesili zaradi svojih atomskih skladišč-Ena drugi priznavata enakost v orožju, ena in druga istočasno izgubljata kontrolo nad Svojimi včerajšnjimi pri in pod-vrženci. Zledenele oblike poli-tično-gospodarskih sistemov, ki sta si jih ustvarili v letih živčne vojne, hitro vodenijo in to talitev najbolj pospešujejo prav države, ki so bile med drugo svetovno vojno uničene ali razdeljene: Nemčija, Japonska, Kitajska, Koreja, Vietnam, Indija, Pakistan.
Povsem novo ravnotežje sil nastaja v svetu.
ZDA in ZSSR vzdržujeta ogromni vojaški sili, ki pa nikakor ne odgovarjata njuni današnji politični in gospodarski moči. Njuni oboroženi sili, opremljeni in odvisni od jedrnega orožja, sta tako težko uporabljivi, da ostajata nemočni v krvavih spopadih majhnih, ne-atomskih držav. Washington se ne boji Moskve in Moskva nima strahu pred
Jugoslovanska Centralna planerska institucija daje letno podatke o stanju prebivalstva, oziroma njegovi ekonomski strukturi. Ljudsko štetje v letu 1971 pa je pokazalo velika nasprotja med rezultatom štetja in demografskimi podatki Centralne planerske institucije. Poslanec Peter Markolič, strokovnjak za demografsko statistiko je v zboru narodov sredi decembra ostro kritiziral tako površnost ki je posledica nenehnih improvizacij. Te improvizacije s.o prinesle pred vsem nejasnost v stanju kmečkega prebivalstva. Glede tega je Markovič dejal:
„V planskem gradivu je n. pr. navedeno, da je število kmetijskega aktivnega prebivalstva ostalo približno na isti ravni, to je 4 milijona 800 tisoč ljudi, medtem ko statistični podatki govore, da se je od zadnjega popisa prebivalstva 1. 1961 aktivno kmetijsko prebivalstvo zmanjšalo za 732 tisoč ljudi. Naprej je rečeno, da so taka gibanja povzročila, da je prišlo do zmanjšanja deleža celokupnega aktivnega kmetijskega prebivalstva od 57 odstotkov v 1. 1961 na okoli 52 odstotkov v letu 1970. Toda rezultati poslednjega popisa govore prvič, da to ni bilo 57 odstotkov, temveč 56,2 odstotka, in da sedaj to ni 52 odstotkov, temveč 43,7 odstotkov na podlagi popisa prebivalstva 1. 1971. V nekem drugem takem dokumentu pa je rečeno, da je 1. 1961 kmetijsko prebivalstvo znašalo 9 milijonov 380 tisoč in da sedaj znaša 8 milijonov 750 tisoč, čeprav je 1. 1961 v resnici znašalo 9 milijonov 197 tisoč ljudi, zdaj pa jih je samo 7 milijonov 397 tisoč, se pravi 36,4 odstotka; dalje pa je tudi rečeno, da bo kmetijsko prebivalstvo v 1975 znašalo 41 odstotkov, čeprav že sedaj znaša samo 36,4 odstotka.
K tej kritiki IFetra Markoviča je dal svoje pripombe dr. Živko šifrer, strokovnjak za statistiko v katerih pravi najprej glede števila kmetov v celi državi: „V dobi med popisoma 1953 in 1961 se je kmečko prebivalstvo zmanjšalo za 1.118.000, ali letno za 140-000.
Na zadnji seji predsedstva sveta Zveze ¿sindikatov Jugoslavije je bil povabljen gost tudi samodržec Tito. Na tej seji je Tito logično povzel besedo in imel obširen govor, čeprav je v uvodu zatrdil, da „ne misli imeti govora“. Še več, v tem govoru je bilo toliko obtožb, toliko groženj „razrednemu sovražniku“ in pa smernic za bodoče delo, da se partija ohrani na oblasti, da je govor vzbudil pozornost doma in med opazovalci jugoslovanskega dogajanja po svetu. Govor je bil objavljen 20 dec.
V prejšnji številki našega lista je .¿uvodničar zatrdil, da v jugoslovanski partiji vladata zmeda in kaos. Kakšna je ta zmeda, in kakšen je resničen po-» vložaj Jugoslovanske partije so najbolje pokazali nedavni dogodki. A priznati je moral to tudi 'sam maršal Tito. Ne-
Washingtonom, oba pa se bojita vojaških obračunavanj med majhnimi državami, ki jih ne moreta preprečiti.
Ta spremenjena realnost potiska 'Nixona, da skuša graditi most v Peking, kakor Brandta, da skuša podret] berlinski zid. Moskva si zaradi te realnosti išče zavezništva z Indijo, se igra z žerjavico ob sueškem prekopu in se zadržuje na Kubi.
Zavezništvo v NATO je prav tako rahlo kakor kakor je zavezništvo v Varšavskem paktu. Severni Vietnam si prisvajata Moskva in Peking, kakor si Pakistan prisvajata Washington in Peking. Romunija, Jugoslavija in Poljska so prav tako ranljiv sovjetski prostor, kakor so latinska Amerika, Francija in Nemčija ameriški prostor. Na azijskem kontinentu nj danes nihče edini
V prihodnjem obdobju 1961 do 1971 pa je zmanjšanje za 1,800.000 če ne upoštevamo vmesnega naravnega prirasta kmečkega prebivalstva, saj potem nanese zmanjšanje 2,8 milijona. Letno dejansko zmanjšanje je torej 180 tisoč, kar pa je precej več, kot je bilo to v prejšnjem razdobju.
Glede kmečkega prebivalstva v Sloveniji pa pravi dr. šifrer da so tudi za slovensko republiko ugotovitve o kmečkem prebivalstvu manjše število kot smo ga pričakovali. Na to nadaljuje: „Razlika sicer ni tako velika, kakor za vso državo, vendar je pokazala za 4 do 5 odstotnih točk manj kmečkega prebivalstva, kakor smo imel] o njem doslej evidenco. V Sloveniji imamo namreč vsako leto za 31. marec registracijo prebivalstva na podlagi registra stalnega prebivalstva, kjer se iz kartonov za posamezne osebe po matičnih in prijavnih uradih, kjer vodijo ta register, ugotavlja tudi število kmečkega prebivalstva. Ta registracija pa vsa leta kaže, da se kmečko prebivalstvo letno zmanjša za 10 do 15 tisoč, tako da se ustrezno temu zmanjša tudi odstotek tega prebivalstva od vsega prebivalstva Slovenije. V zadnjih petih letih se je delež kmečkega prebivalstva manjšal takole: 1966: 26,2; 1967: 25,5; 1968: 25,0; 1969: 24,2; 1970: 22,7.
To zmanjšanje je enakomerno in stalno, tako da se zdi povsem v redu. Za leto 1970 je izkazano kmečko prebivalstvo s številom 391.853 ljudi. Vzorec popisa 1971 pa je prinesel število 311.156 kmečkega prebivalstva, kar je še 18,3 odstotka. Ker je povsem nemogoče, da bi 'se v enem letu zmanjšalo za 80 tisoč ljudi, je jasno, da gre za napako al] pri registru ali pa pri popisu, najbolj verjetno pa je, da gre za različno pojmovanje, kaj se šteje med kmečko prebivalstvo.
Dr. šifrer pa pokaže tud; na važno okolnost, da v teh statistikah niso upoštevani tisti delavci, ki so na začasnem delu v tujini in s0 med njimi tudi kmečki ljudje.
kaj odlomkov iz njegovega govora na omenjeni seji, bo našim bralcem podalo kaj lepo sliko o dogajanju in manevrih v jugopartiji. Tu jih ponatiskujemo:
„Strašno me je prizadelo preštevanje, ki se je začelo, nacionalni šovinizem, v raznih okoljih. Uvidel sem, da gre za ali-ali, da moramo iti v boj, čeprav sem se malo bal, ker sem videl, da zveza komunistov kot celota ni organizirana. Dvomil sem, da se bo mogla postaviti tako, kot 'se je v resnici kasneje postavila. In kot se je to pokazalo na sej] predsedstva Zveze komunistov, kjer so bili nastopi v resnici enotni, stališča enotna. Na srečo se je pokazalo, da so bile moje bojazni odveč. Po mojem mnenju smo vendarle nastopili ob pravem času, ne pa z zamudo, tako da
gospodar, prav tako afriškega nihče ne obvlada.
„N] treba iti okoli sveta,“ stoji zapisano, „da bi odkrili, kako se gradijo mostovi med sovražniki in podirajo med prijatelji.“
V tem novem razdobju mednarodnih odnosov se svet ispreminja v politični, gospodarski in družbeni mozaik naraščajočega nacionalizma, ki krepi osebnostne značaje posameznih narodov, dokler ostaja v mejah zdravega tekmovanja za prostor na soncu. Vezi strahu 'se rahljajo, vezi sodelovanja se krepijo, nova generacija političnih in gospodarskih sistemov se poraja, v človeški družbi, ki vsak dan bolj vrta po ¿globinah 'svvoje notranjosti, ker jo je v minulih desetletjih tehničnega napredka zanemarila.
je lahko vsak razumel, da je bilo treba ^ravnati tako ostro in da drugače nismo smeli.
‘ Rad. bi povedal nekaj besed o tem, 'kako moramo zdaj ravnati, kaj moramo delati. Pred nami je cela vrsta organizacijskih vprašanj. Moramo se organizirati. Zveza komunistov ni organizirana tako, kot bi morala biti. Zdaj ne bomo čakali druge konference ZKJ. Akcije iso že stekle. Toda sama struktura naše ZKJ ni taka, da bi v prihodnje lahko uspešno reševala vse te probleme. Zvezo komunistov moramo reorganizirati; opustiti je treba obliko Vkornih osnovnih organizacij, ki se sestajajo od časa do časa, kjer eden ali dva referirata, ljudje poslušajo, se razidejo, potem pa nič-
Toda, glejte, kakor hitro 'so bili sprejeti amandmaji, kakor hitro so se republike lotile dela na svojih arnand-jnajih, so začeli v Zagrebu in drugje po malem ubirat] separatistično linijo. ■'Začele so se pojavljati težnje, da bi se republike zaprle vase. Skratka, razbiti so hotel; jugoslovanski delavski razred, da bi potem tehnokracija laže zasedla položaje. Tedaj sem odkrito rekel, da so . posvetili vso pozornost snovanju države ali državice, da bi le-ta dobila vse atribute države tudi navzven. V Zagrebu so bile tudi takšne reči, celo naj bj šli v Združene narode.
Razpravljali so o tem, ali ima prednost nacionalno ali razredno. Toda pri tem preklanju v tisku je prevladalo, zlasti pri Matici hrvatsk] in pri nekaterih vodilnih ljudeh, da ima prednost nacionalno, ne pa razredno. Če bi to držalo — za kaj, vraga, pa smo se potem borili ?!
Delavski razred se n; dovolj močno postavil po robu preštevanju. Sindikati bi morali biti čuječnejši. Kaj bi to pomenilo zdaj, če bi prišlo do prerekanja, koliko je kje Srbov, koliko Hrvatov, koliko drugih narodnosti?
To so bile zelo nevarne reči. Če ne bi šli zdaj v boj in to preprečili — čeprav to še ni končano in bomo imeli še mnogo dela — bi morda čez šest mesecev prišlo tudi do streljanja, do državljanske vojne. Vi pa veste, kaj bi t0 pomenilo. Mar bi mogli dovoliti, ali bi mogel jaz dovoliti kot državni poglavar in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije, da bj kdo drug prišel k nam delat red in mir? Povedal sem, da tega ne bi nikoli dovolil, da bom raje uporabil skrajna sredstva. V; pa veste, katera skrajna 'sredstva so to.
Mislim, da smo zdaj dobro začeli, razrednemu sovražniku smo zadali prvi udarec. Pravim prvi, ker je treba udarjati neprenehoma v vseh republikah.
. Moramo se, razumljivo, dobro pripraviti za nadaljnji hoj. Toda nikar ne mislite, da lahko to napravimo samo mi zgoraj, v vodstvu. Pri tem mora sodelovati ves delavski razred. Imamo zelo zdrav delavski razred; o tem se ne motim. Tudi če so razni sovražn] elementi, nam ne morejo preprečiti, da bi šli v smer, ki smo jo začrtali, se ..pravi, da v jedru likvidiramo nacionalni šovinizem, kjer koli že je.
Imamo pa opravka tudi s tem, da so že ustvarjali vzporedne stranke. Matica hrvatska — to je bila vzporedna stranka. Danes sem slišal reči nekega tovariša, da tam mislijo, da bi bilo treba iz 'te Matice vreči ven vse šoviniste, komunisti pa naj bi potemtakem ostali. Jaz pa menim, da morajo komunisti izstopiti iz Matice hrvatske. Tistih, ki so v Matici, a niso za socializem, je veliko, in ne da 'se vseh vreči ven. Tam jih je zelo veliko. Zbra-io se je vse tisto, kar ne mara, kar ne želi tega družbenega sistema in >akšne Jugoslavije, kakršno gradimo. To ni versajska Jugoslavija. Naša Jugoslavija je nastajala na bojišču.
Slabost; ¡so tud; v tem, da delavci £e morejo šolati svojih otrok. Na univerzah, na višjih šolah so povečini otroci uradnikov. Nekateri pravijo, da so bili tudi oni delavci. Saj sem bil tudi jaz delavec, zdaj pa nisem več. Lenin je rekel, da mora socialistična inteligenca služiti delavskemu razredu. Delavskemu razredu moram služiti tudi jaz. Delavskemu razredu mora služiti tudi naša inteligenca v celoti. Jaz pa mislim, da je tudi poštena inteligenca tista, ki se ravna po socialističnih načelih, del delavskega razreda.
Veliko je torej nejasnih reči, ki jih .je zdaj treba pojasnjevati. Menim, da je treba ustanavljati osnovne organizacije ZK v okviru obratov ali ekonomskih enot, nikakor pa ne tako kot doslej, da bi ena takšna organizacija združevala več isto ljudi. Tudi zaradi Tega se dogaja, da je tu čedalje manj delavcev zraven in da vračajo članske izkaznice, saj ne vidijo pomena, da bi bili v taki organizaciji.
Nekateri so začeli stokati in tarnati, ker jim je bilo bolj pogodu tisto, kar se je prej pletlo na Hrvaškem. -¡Enako pa bi se pletlo tudi v vsej Ju-(Nad. na 2. str.)
TITO TARNA, GROZI IN PRIZNAVA
„DEMOKRACIJA LE ZA POT V SOCIALIZEM“
PO ŠPORTNEM SVETU
V	.zadnjem kolu jugoslovanske prve nogometne lige sta se v Ljubljani 12. decembra pomerila slovenska predstavnika Olimpija in Maribor. S tremi zadetki Vilija Amerška je Olimpija premagala Maribor in se s 14 točkami uvrstila na 14. mesto, Maribor pa bo s 13. točkamj prezimil na zadnjem mestu. Na prvem mestu je Željezničar iz Sarajeva s 24 točkami, eno manj pa imajo Crvena Zvezda, Vojvodina, Beograd. Velež, IDinamo in Hajduk so zbrali po 18 točk, po 16 Sarajevo in Sloboda iz Tuzle, po 15 Partizan, Vardar, Rad-nički iz Niša in Čelik iz Zenice. Olimpija In Radnički iz Kragujevca imata po 14, Sutjeska, Borac iz Banje Luke in Maribor pa po 13.
V	Val dTsere so v smuku 12. decembra spet slavili zmago Avstrijci, kakor teden prej v St. Moritzu. Francozi tudi na domači progi niso uspeli popraviti slabega vtisa iz St. Moritza-Zmagal je Avstrijec Schranz pred rojakom Messnerjem, ki je v svoji karieri zasedel dvainpetdesetič drugo mesto. Prvi Francoz Duvillard je bil šele osmi. Od Slovencev je Gazvoda bil 77.. Bedrač pa 83. Tekmovalo pa je 93 tekmovalcev.
Zimska sezona v Evropi je na višku. Že v začetku decembra so se začela razna tekmovanja v smuških disciplinah. V tekmi za evropski pokal v slalomu v Kleinkirchheimu je zmagal 21 letni Schmalzl iz Južne Tirolske. Preizkušnja je bila zelo težka, saj je od 108 tekmovalcev le 33 srečno prevozilo progo. Med Slovenci je ostal le Javnik, ki je zasedel 29. mesto. Javniku je pri petih vratcih iztrgalo eno palico, zato je presmučal skoro celo progo z eno samo in je seveda precej zaostal za prvim.
Sa dobro volijo
Razjezil se je nad sinom.
■'’’-ko pa ne bo šlo naprej. Tako ■r-r rimo se vedeš, kakor bi bil oče ti,
..Kaj pa i-e prazprav diplomat??“ Diplomat je človek, ki dvakrat pre-rii nredrn nič ne reče.“
DOPOLDNE:
OBVESTILA
NEDELJA, 9. januarja 1972:
Na vrtu Atenea Don Bosca v Ramos Mejia 21. tradicionalna misijonska vele-tombola.
SREDA, 12. januarja 1972:
Na Pristavi začetek počitniških dni za mladino od 5. do 15, leta. Nadaljevali se bodo vsako sredo v januarju in februarju od 8—12.
V San Justu začetek počitniških dni za mladino do 15. leta. od 8—12 in se bodo nadaljevali vsako sredo.
NEDELJA, 16. januarja 1972:
5. pristavki dan z začetkom ob 11 s celodnevnim programom.
NEDELJA, 30. januarja 1972: Družabna prireditev „Duh. lija na Pristavi.	,
življe-
DRUŠTVENI OGLASNIK
Udeleženke dekliške kolonije prosimo, da prinesejo čim preje denar za kolonijo v pisarno Zedinjene Slovenije.
Dijaki in dijakinje, izrabite počitnice za slovensko branje! Knjižnica Ze-
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T.E. 47-4852
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
dinjene Slovenije vam je na razpolago čn0 dospela v počitniški dom preč. g. vsak dan od 15,30 do 20.	dr. Hanželiča. Vrne se v sredo 12. t.
Deseta počitniška kolonija je sre- °b H-20 dopoldne.
Predno se odločite za kakšno finančno operacijo, pa naj bo to naložba ali posojilo, vprašajte za pogoje pri nas, ne bo Vam žal.
KREDITNA ZADRUGA S. L. D. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé Mitre 97
T. E. 658-6574
Ramos Mejia
Uradne ure ob torkih, četrtkih in sobotah od 16- do 20. ure
Člani, ste že uredili življenjsko zavarovanje? Ne odlašajte! Vprašajte v pisarni.
Če hočete preživeti lep dan v prosti naravi, nič boljšega kot izlet na kinto „Sloga“, ul. del Cielit0 279, Villa Udaondo.
Kinta je odprta od 9. do 21. ure vse dni razen ob petkih, ko je zaprta zaradi čiščenja.
V Bogu je preminula v Ljubljani dne 19. decembra 1971 moja srčno ljubljena sestra in dobrotnica, babica, teta in svakinja, gospa
Marija Sfiligoj roj. Tomšič
soproga bivšega trgovca in knjigarnarja
Po. težki žalosti in preizkušenj polni življenjski poti je našla svoj zadnji dom na Žalah v Ljubljani.
Dobri Bog ji poplačaj vsa njena neizmerna dobra dela in ljubezen izkazano potrebnim in preganjanim.
Globoko potrta žaluje za njo v Buenos Airesu njena sestra Terezika Voršič roj. Tomšič in svak dr. Alojzij Voršič;
dalje hčerka Verica, sin inž. Miloš ter sestre in nečaki; svaki in svakinje
Buenos Aires, Ljubljana, Volčji potok — Kamnik, Celje, Gorica
ESLOVENA UM
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158. Buenos Aires . T. E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
O J« v i* C *75	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
% s g *9 bD £ J C D ^ O	TARIFA REDUCIDA Concesión N° 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N" 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971:
za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.---- ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; za Evropo pa 16 USA dolarjev za pošiljanje z avionskr* pošto. — Evropa, ZDA in Kanada z» pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado* Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-721?
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
špecialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
i !) 11 na prostem sv. maša za žive in '.’.mrle člane in dobrotnike Pristave;
cb 12 skupno kosilo.
POPOLDNE:
ob 18 slavnosani govor č. g. prelata Franceta Novaka;
Vse rojake vabimo v nedeljo. 16. jan. na
5. PRtSTAVSKI DA H
na senčnem vrtu Pristave. Monte 1651.
Po govoru nastop mladine, petje, folklorni plesi in prosta zabava.
Rojaki, obiščite nas v velikem številu številu in podprite naše napore z gradnjo novega slovenskega doma na Pristavi.
Gospem se priporočamo za pecivo.
Društvo Slovenska Pristava
dr. Rudolf Hanželič	'	3
Težave mladostnikov
Prav ta enostranost poudarka sprememb ima za današnjo mladino usodne nasledka. Kajti če je za rešitev socialnega vprašanja treba spremeniti le organizacijske, tehnične, ekonomske strukture, pa bo vse v redu, kot to uči tudi marksizem, čemu potem naporen študij socialnih problemov, čemu še bolj naporna samovzgoja, čemu resnobna moralna, duhovna priprava na socialno delo ? Dovolj je, da se peniš od navdušenja za spremembo struktur, da seješ nezadovoljstvo z obstoječim redom in sovraštvo, če treba tudi nasilje proti tistim, ki niso tvojih misli!
Malo ali nič se govori o mladini, da ie vedno bila, je in bo najboljša priprava na družabno življenje v tem, da se lepo vključi v družinski krog, da tu sodeluje nesebično z vsemi za dobro vseh, da se nauči spoštovati avtoriteto, red, da se nauči tu živeti polna razumevanja do drugih, spoštovanja do vseh, da ne zahteva, česar družina brez škode za skupnost dati ne more, da je absolutno iskrena, poštena do svojih najdražjih, ki žive zanjo, zanj garajo in tudi trpe, itd. O tem se mladini ne govori, zato mladina cesto na to ne pazi, temu cesto ne daje nobene važnosti. Zato imamo med njo glasne apostole socialne pravičnosti, enakosti, iskrenosti, nesebičnega sodelovanja med ljudmi, pa so istočasno pravi paraziti v krogu lastne družine, sebični, lažnivi, brez čuta odgovornosti in brez smisla za žrtve in lepo sodelovanje; pravi asocialni tipi, ki pa dnevno v ’avnem življenju pojejo visoko pesem o socialnem čutu, bratstvu ¡n enakosti vseh.
Za lepo pripravo na družabno živ-lien'e ’e nujno, da mlad človek gleda nanj z nekim optimizmom, idealizmom, veselim pričakovanjem; danes tega ne zmore. Saj je bilo v družbi vedno veliko nereda, nasilja, krivic, a se o tem ni govorilo, to ni prišlo do otrokovih ušes. Danes občevalna sredstva o poe-
dinih zločinih, umorih, nasiljih govore po desetkrat na dan; mlad človek nujno debi sliko, da je javno življenje prava jama razbojnikov, brezno sovraštva, nasilja, krivic, brez vsakih lepot, vrednot in virov veselja; zato cesto gleda na družabno življenje z gnevom, s prezirom, cel0 s sovraštvom z eno samo željo, čim prej in čim bolj temeljito z nasiljem pomesti nasilje.
Zaradi vsega tega mladina, polna želje zboljšati družabno življenje, na to poslanstvo ni bila nikdar tako malo pripravljena, kot je to danes, nikdar tako prepojena z zmotnimi idejami in ho'enji; samo 'prepogosto sluti vse to, zato je brez prave pripravljenosti, temeljito zagrabiti za konstruktivno socialno delo; zaradi pomanjkanja resne moralne vzgoje prečest0 zanj tudi sicer nesposobna.
. 5. Versko življenje. V mladostniku se prebuja takoimenovana filozofska inteligenca. Vsemu, kar ga obdaja, hoče najti razlog; je poln vprašanj: čemu to, čemu ono, kje ima vse svoje razloge za bivanje, kakšen smisel ima vse, kakšen smisel ima zlasti njegovo lastno življenje. Ob teh vprašanjih, zlasti kadar se razgovarja v samoti s samim seboj, začne slutiti, odkrivati v sebi nekaj, ki ga dviga k početku in k smislu vsega, k Bogu, k Večnemu, Neskončnemu. Mladostnik ima smisel za verska vprašanja, za versko življe-nie, a v vsem hoče globine, resnobnosti; plitvost ga polni s prezirom zlasti v verskih stvareh.
Mladostnik je ves zagledan v kraljestvo naravnih vrednot, fizičnih, etičnih in tudi estetskih, če ga verska vzgoja tem vrednotam odtujuje, jih ne poudarja in mesto njih vsiljuje mlademu duhu le težko dostopne nadnaravne vrednote milosti ali ga celo vodi v zgolj zunanje pobožnosti, k molitvi in zakramentom, se zlasti dijaška mladina upre; take vere skratka ne prenese. Prav v tej točki je dosedanja ver-
ska vzgoja veliko grešila, je bila vse prej kot resnobna, globoka, ni upo-š evala verske resnice, da „gratia su-ponit naturam“, da ima svet nadnaravnih vrednot svojo trdnost in učinkovitost le, če je zgrajen ne lepo razvit in utrjen naravno red, na razvite naravne vrednote.
Kristus in mladina sta se vedno iskala, pritegovala, mladina je vedno občudovala osebnost Kristusovo, če jo je le resnično spoznala; in duh evangelijev ni nič drugega kot besedno izžarevanje Kristusovega življenja; zato tudi evangelij mladino ne le navduši, ampak io enako kot osebnost Kristusova najlepše podpira in ji kaže pot v ras' svobode, lepe osebnosti, v čudovito plodno družavno, socialno življenje in
v najčistejšo ljubezen, torej k vrednotam, ki najbolj mikajo in pritegujejo mladino.
Pa se najdejo danes cela med služabniki Cerkve ljudje, ki trde, da se Ja mladina odtujila veri in Cerkvi, ker da ti dve nista bili dovolj v službi socialnih problemov. Da se bo torej pridobilo mladino za Kristusa in Cerkev, če se ta z vso silo vrže v reševanie ekonomskih problemov družbe. In tako zares postaja pridiga in delo mnogih aJ’iSabnikov Cerkve skoro ometeno no reševanje ali vsaj poudarjanje materialnega ubušfva v družbi, ko bi zlasti danes, v dobi tolikih socialnih krivic in moralnega nereda vsepovsod, se mora10 Cerkev povsem vreči v d°lo za zbliževanje ljudi s Kristusovo osebnostjo j-n niegovim naukom, to se nravi v krščansko vzgojo vsega ljudstva: s tem :n lo 'pko bo Cerkev najv°č donrinesla k reševanju družabnih, tudi ekonomski problemov našega časa in zares pridobila tudi mladino za globoko versko življenje. Resničen kristjan 1° vedro potno t”di apostol, čeprav le posredno. obrambe ponižanih in razžalienih, lačnih in žejnih pravice.
Zaključek. V vseh časih je zlasti mladostnik čutil in nosil v sebi veliko težo raznih problemov, a jih je reševal zmagovito, če je le našel ob sebi razumevajoče starejše ljudi, ki so mu
pomagali najti rešujočo resnico s po-. močjo svojega zgleda in pametnih nasvetov. čim manj pa je užival mladostnik tako oporo, tem večji viharji so nastajali v njem, tem večje težave in tem večja nevarnost, da je zašel. Danes se zdi, da je le malo takih, ki bi uživali oporo zgleda in pametnih nasvetov starejših; da je mnogo več zapuščenih in da je največ takih, ki ne uživajo niti krepke opore dovršenih značajev ni' i rešujoče jasne življenjske modrosti, ampak so vrženi pod uničujoč vpliv vseh mogočih in nemogočih avanturista, ki polnijo mlade duše z vsemi mogočimi in nemogočimi zablodami duha in srca, ki sejejo svoje zmote prav v osrčja družin s pomočjo radia, TV, raznih revij in ure dan za dnem bega-io in celo zastrupljajo mlade idealiste. Kdo se bo čudil, če je med današnjo mladino po svetu toliko trpečih duš, na *;vlienje in smrt se borečih, omahujoči1 , nadlih in zašlih, zagrenjenih, re-vobmicnarnih, prežetih s sovraštvom, ki hočeio s silo razdejali družbo, ki je vzdržuje sredstva, uničevanja mladih lipov in mladih življenj.
Pa med mladimi ni niti dveh, ki bi črne1?. nod enakimi ugodnimi ali neugodnimi vplivi. Zato je toliko razlika med mišljenjem in življenjem mladih noedincev. Je med njimi neskončno velika vrsta razlik. Vendar poznavalci mladega, življenja delijo mladostnike n° splošno v štiri'vrste.
V	prvi so tisti, ki so imeli srečo, da 'o doraščali v dosti ugodnih okoljih:
so upanja polni, energični, pogumni reformatorji družbe, na delo umsko in moralno temeljito pripravljeni, ljudje jasnih idej, svobodne poti a z živo zavestjo, da je za dobro vseh sodelova-nie s starejšimi nujno potrebno. Svoje najboljše mlade moči nesebično posvečam gradbi nove družbe z močjo resice, pravice in ljubezni.
V	drugo iskupino spadajo tisti, ki so se prilagodili razmeram, v katerih žive: hočejo boljši svet, a jim manjka ognja, nesebične predanosti stvari. So fo dobri ljudje, a niso graditelji boljše bodočnosti.
V	tretjo skupino spada na žalost ogromna večina današnje mladine. Površni, brezbrižni, sebični, ki da so o-bupali nad svetom, a se hočejo čim bolj okoristiti z dobrinami tega sveta; od časa do časa hočejo dokazati, da so ludi oni nezadovoljni, revolucionarji, in to kažejo s tem, da se predajajo kratkotrajnim bučnim pocestnim izgredom, bolj sebi v zabavo kot v protest proti družbi; se predajajo mamilom, moralnim zablodam vseh vrst, bradati dolgolasci bolj radi lenobe in pomanjkanja čuta za snago kot v znak protesta, bolj da vzbujajo pozornost kot da se dopadejo sebi; ubogi ljudje, čes o brez ponosa in volje, igrače svojih lastnih kapric in napak. „Je to mladina, ki stavka, ne s povešenimi in padlimi rokami ampak s propadlimi ideali in življenji,“ kot sodi znan; kolombijanski vzgojitelj mladine, pisatelj dr. Corsi.
V	zadnjo skupina spadajo poklicni revolucionarji, katerih prvenstvena želja in potreba je rušiti, in se niti ne potrudijo priti do jasnosti, kaj sploh ho-čeip graditi. Dr. Corsi sodi o tej skupini takole: „Ta duh je znamenje popolnega obupa- Za skupine te mladine ie značilna sposobnost za razdirajočo kritiko; pesimistično gleda na družbo, prezira preteklost in je radikalna pri vseh problemih. Ta mladina ostvarja gverile, podpihuje boje... in mnogi končajo v zločinstvu.“
Taka je slika o sodobni mladini, ki dorašča. Koliko čudovito lepih, za družbo tako potrebnih mladih moči se ne le zgublja za prazen nič ampak se celo izživlja negativno, uničujoče; in vendar je tudi v teh dušah, po naravi krščanskih, ki v svojih globinah išče lep smisel življenja, hoče graditi, služiti resničnim vrednotam človeštva; v dnu svojega bistva hoče biti enaka mladim iz prve skupine. In najlepša naloga starejšega rodu je prav v tem: razumeti vso mladino in storiti vse kar more, da pomaga vsej mladini k pozitivnemu delu za boljši svet, ker le tako delo more prinesti notranji mir in globoko zadoščenje vsem tudi mladim razdirajočim revolucionarjem.

llowMce
Razstava slik Ivana Bukovca In Andreja Makek a v Slovenskem domu v San Martinu
LJUBLJANA. — Umetnostni zgodovinar Luc Menaše je pripravil „Evropski umetnostnozgodovinski leksikon“, ki obsega 9000 gesel na 2.400 straneh. Knjigo ie izdala Mladinska knjiga v 2500 izvodih, stane pa 450 din. Delo je posebej pomembno, ker je delo domačega strokovnjaka. Akademik dr. Stele ie dejal, da je s to knjigo slovenska umetnostna zgodovina dobila priročnik, kj bi ga potrebovala sleherna veda v Sloveniji. Stele tudi meni, da je delu v prid, ker ga je sestavil en sam znanstvenik ter je tako leksikon sestavljen po enotnem merilu in vidiku.
KRANJ. — člani Gorenjskega numizmatičnega društva so v prostorih Prešernove galerije pripravili razstavo pod naslovom „Denarstvo na Slovenskem“. Vpogled v zbirko se na razstavi začenja s prikazom srednjeveških novcev iz kovnic na Kranjskem, Koroškem in štajerskem: Dokaj številni so novci iz kovnic v Brežah, št. Vidu ob Glini, Beljaku, Velikovcu, Ljubljani, Kamniku, Ptuju, Slovenj Gradcu in Otoku na Krki. Razen tega so na razstav; razne slovanske medalje, denar gorenjskih fužinarjev in zbirka jugoslovanskih kovancev in medvojni okupacijski denar.
LJUBLJANA. — V ljubljanskem mestnem muzeju so odprli konec leta razstavo voščilnic. Z eksponati so sodelovali zasebni zbiralci, včlanjeni v društvu zbirateljev male grafike Ex libris Sloveniae in Ljubljanska banka, ki hrani obilico 'tega gradiva. Med razstavljenimi [voščilnicami so primerki znanih domačih in tujih umetnikov: zastopanih je 12 držav z devetdesetimi avtorji. Med tem gradivom je prispevek slovenskih umetnikov precejšen, vendar je le malo izrazito modemih.
RADENCI. — V stekleni dvorani zdravilišča je razstavilo svoja dela osem ustvarjalcev-samoukov, ki prikazujejo predvsem domačo pokrajino in domačega človeka. Razstava, ki je bila deseta v preteklem letu v Radencih, je bila odprta do 20. decembra.
LJUBLJANA. — Na seji skupščine republiške kulturne skupnosti so 27. decembra med drugim obravnavali tudi predlog finančnega načrta te skupnosti za leto — 1971.. .
LJUBLJANA. — Hubert Bergant je pod okriljem Ljubljanskega festivala pripravil orgelski koncert, ki je v ljubljansko stolnico privabil veliko število poslušalcev. Spored je obsegal dela starejših skladateljev in motivično religiozne skladbe Oliviera Messiaena s skupnim naslovom L’ Ascension. Posebno so kritiki pohvalili izvedbo preludija in fuge v d-molu S. J. Bacha.
PORTOROŽ. — V tem mestu ob slovenski obali je Inštitut za biologijo
iz ljubljanske univerze postavil Morsko biološko postajo, ki jo vodi dr. Jože Štirn. Morska biološka postaja ima nalogo preiskovati stanje onesnaženja 30 km dolge slovenske obale.
KOČEVJE — Jamarski klub Kočevje je znova opozoril na veliko nevarnost, da bodo vse živali, ki žive v podzemlju Dolenjskega krasa, predvsem človeška ribica, kaj kmalu izumrle, ker je onesnaženje in zastrupljanje ne samo nadzemeljskih voda, ampak tudi podzemeljskih vse hujše. Jamarji na svojih pohodih letos že v večini jam niso več naši; življenja. Življenja ni več niti v veliki jami, ki so jo preuredili za rezervat in s0 vanjo preseljevali človeške ribice iz zastrupljenih jam, ker ie tudi voda v tej jami polna strupenih soli.
Umrli do> od 9. 12. do 15. 12. 1971:
LJUBLJANA — Franc Osredkar, torbarski mojster; Ivana Vohl r. Oblak, upok. Tobačne tovarne; Jurij Kramfer; Ivan Žerovnik, 88, žel. upok.; Marija Muhič r. Urbanc; Fanika Šircelj r. CSr-man; Justina Mandeljc, 88; Janez Kobal; Josip Knafelj, 90; dr. Janko Lavrič; Marija Lapajne r. Urbančič, 67, učiteljica v p.; Franja Pestator; Štefka Zupet r. Koritnik; Amalija Zeme, r. Jazbec; Josip Fenca, obrtnik; Jožef Oblak, uDok. železničar; Frna Ranw r. Simončič; Karolina Jesenovec; Poldka Berčič r. Dibjak; Miloš Petrič; Srečko Me golič, fin. svetnik v nek.: Minka Čelešriik-Praznik r. Nichang, sobarica v pok., Peter Kušar, višji dentist; Celestina Masnec r. Habbe, 76; Milka Fatur, upok. knjigovodkinja; Alojz Gabrovšek; Anton Rožet; Vekoslav Mirtič, 66; Alojzija Cajnko r. Ivančič, 84; Srečko Grom; Ignac Burnik; Marija Strgar r. Kolovič; Jožefa Blažič r. Kovač, 91; Ferdo Drofenik; Alojzija Vetrih, 81; Franjo Vidovič, upok. vlakovodja, 89; Anica Hvastja r. Butigan.
DRUGI KRAJI — Stanislav Kreše-vec, upok. železničar, Trbovlje; Milan Žnidaršič, zavirač (umrl na posledicah železniške nesreče v Borovnici), Kal pri Pivki; Anton Baš, delavec, Gotovlje; Franc Mekinda, Store; Franc Keber, Šmartno ob Savi; Bogomir Pikel, borec za severno mejo 1918/19, Postojna; Alojz Vrtačnik, Trbovlje; Jože Vrhovec, Domžale; Marjeta Arhar, Škofja Loka; Jože Godler, 84, Stari grad pri Krškem; Ivah Zavrtanik, Nova Goriča; Roman Kutin, Koper; Franc Dolar, 70, Domžale; Rado Popovič, Maribor; Ludvik Kovačič, Tolmin; Franc Jurko;, ek, Laško; Marija Pernek, 68, Ptuj; Oskar Mavrič, Miren pri Gorici; Stanko Kmetič, frizerka, Kamnik; Ivan Istenič, Vrhnika; Rud; Bosiič, Sevnica; Stanko Albreht, čevljar, 'Nova vas pri Žireh; Jože Štefe, Radovljica; Katarina Petrič r. Fir, 72, Trnovec; Anton Ček a d a’« Dolenje; Maks Klemenčič, Celje: Frančiška Bejc, Postojna; Bojan Plevnik, Notranje gorice; Marjana Dolinar, 84, Celje; s. Teofila — Frančiška Rojnik, 67, šolska sestra; Marica šparhakl. Celje; Jože Pavlič, krojaški mojster, Kranj; Antonija Anžič, Dobrunje; Metka Mubi, Kranj; Frančiška Jemc r. Kralj, 86, Bled; Ivana Jakoš, 86, Zg. Kašelj; Ivanka Špendal, Tržič: Ivan Rozman, Kranj; Janez Turk, Rakek; Jože Bertok, 69. Zagreb: Mariin Šušteršič, Krka; Marija Nose. Škofja Loka; Matevž Dagarin, Škofja Loka; Ciril Prevodnik, Škofja Loka.
Razstava dveh mladih likovnih umetnikov — nekdanjih učencev Umetniške šole Slovenske kulturne akcije — je v nedeljo 26. decembra 1971 prijetno poživila in razgibala družabno življenje v Slovenskem domu v San Martinu. V mali dvorani e e je zbralo precej ljudi — navzoč je bil tudi predsednik Društva Slovencev g. Božo Stariha s soprogo — ko je ob 10. uri dopoldne odprl razstavo kulturni referent v San Martinu g. Stanko Oberžan. Na tej skupni razstavi je imel Ivan Bukovec enajst, Andrej Makek pa deset del. Vsak od umetnikov je prispeval samo po dve olji, vsa ostala dela so bila pri Makeku pasteli, pri Bukovcu pa tuši, fibre in en lesorez.
Vhod v razstavljalni lokal stoji tako, da je vsak obiskovalec razstave pri vstopu pravzaprav najprej ugledal Makekovo olje „Pampa“, ki je bilo skupaj z drugim, nekoliko manjšim delom na platnu njegova najboljša stvaritev na tej razstavi — dosegala je malodane stroge pogoje umetnine. „Pampa“ je oblikovana v svežih, zelenih in rde-čerjavih tonih in poltonih, ki ustvarjajo, v estetsko zajetem motivu južnoameriške stepe s sem in tja kako skupino dreves, občutek pokrajinske neskončnosti. Tako „Pampa“, kot druga Makekova slika na platnu „Monte“, ki ie barvno nekoliko bolj pestra, sta podani v stilu, ki niha med impresionizmom in realizmom — malo oglašajočega se umetnika sta predstavili v novi luči. če prevladuje v „Pampi“ in v „Monte“ barvna niansiranost, ki ustvarja poezijo, je v ostalih Makekovih delih, ise pravi, v osmih pastelih na kartonu, vidna težnja v kompozicijsko rit-mičnost; dinamika risbe je realistična ih išče stvari in predmete v njihovi objektivni naravni podobi. Pri teh slikah prevladujejo močni toni, barva se spušča v nekako emocionalno zgnetenost. Tu je treba omeniti predvsem „Začarano dolino“, „Tres picos“ in „Quillen“.
Med razstavljenimi deli Ivana Bukovca sta olji „Domobranci“ in „Pobo-
SLOVENCI V
Osebne novice
Krat. V farni cerkvi Svete družine v Haedo je bil krščen Kristijan Ale-ksader Šonc, sin Marijana in ge. Andreje roj. Rigler. Botrovala sta ga. Andrejka Lavrenčič Urhova in Boris Karel Bizal. Krstil je dr. Jože Rant.
RAMOS MEJIA
GALLUSOV KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Dalj časa se Gallus že ni predstavil v naši skupnosti s samostojnim koncertom. To dejstvo, in pa ljubezen, ki jo Slovenci vedno čutimo do božičnih pesmi, ter delno pomlajen zborov kader so vzbudili veliko zanimanje med
Sofepa volja na sanmartinski božičnici
Ceste Velikega Buenos Airesa so bile dan po božiču popoldne zaradi neznosne vročine skoraj prazne. Nas Slovence ita naravna zapreka ni ustrašila. Saj smo kot otroci toplo čustvovali: k slovenski božičnici gremo! Priredila jo je v sanmartinskem domu tamkajšnja Liga žena in mater, v tesni povezanosti z Zvezo slovenskih mater in žena.
Prihajajoče goste iz bližnjih in naj-oddaljenejših krajev sta pri vhodu v dvorano prisrčno pozdravljala predsednik sanmartinskega doma g. Zorko in njegov neumorni sodelavec g. Smersu. G. Zorko je z upravičenim ponosom kazal dozidano sanmartinsko dvorano, ki bo — upajmo — žarišče vere in narodnosti še prihodnjim rodovom.
V prostorni dvorani so bile postavljene belo pogrnjene mize, okrašene s cvetjem. Ni kazalo, da bi se tako velika dvorapa do kraja napolnila samo z gosti iz oddaljenih krajev. Pa je g. Smersu šaljivo pripomnil: ,.Tisti, ki žive najbližje našemu domu, bodo zamudniki.“ To se je zgodilo. Kmalu po peti uri je bila dvorana zasedena. Kulturni del programa je začel sanmartin-skj kulturni referent g. Oberžan. ki je bil hkrati tudi za napovedovalca. V svojem uvodnem pozdravu na zbrane goste je izrazil željo, da hi vsi to božičnico ob jaslicah in božičnem drevescu obhajali kot ena družina- Nato je podal besedo gospe Lini Matičičevi.
Socialno delo ge. Matičičeve je med nami že znano. Za tiste, ki so pomoči potrebni, osamljeni, zapuščeni, se zavzame, kakor da bi bili njeni rodni otroci. V skladu s to nieno samaritansko dobrodelnostjo je razumljivo, ko ie potožila, da za reveže še vse premalo storimo. Bogastvo tega sveta mine, dobra dela pa človeku ostanejo zapisana v srcih tistih, ki ste se jih spomnili v
stiski in potrebi. Zmerom nasmejani obraz predsednice sanmartinske Lige žena in mater nam priča, da Bog' da tistim, ki ne poznajo sebičnosti, notranjo srečo že na tem svetu.
V imenu Zveze slovenskih ihater in žena je izpregovorila ga. Milka Rezeli-Pezdirčeva. Vtisnila je božičnici lepo misel, v skladu s poslanstvom Zveze, da je Bog prišel zato na svet, da bi oznanjal svojo ljubezen do Bližnjega.
Naš dolgoletni neumorni pevovodia g. dr. Savelli vsekakor ni iz mehkužnega testa. Saj je imel v dveh dneh tri nastope: pri polnočnici v Slovenski hiši, na božič koncert v cerkvi Mariie Pomočnice, nato pa še pri božičnici v sanmartinskem domu. To je mmda nm-gov največji pevski rekord. Na naši skupni božičnici ie pod niegovim vodstvom zapel ženski zbor Zveze. Tz -pesmi. ki nam jih je zbor predvajal, smo občutili vs0 milino naših starodavmh božičnih pesmi: Nocoj ne morem spati. Pastirci ne spite. Rajske strune. V kislicah malih. Raduj, človek moj. Nič se ne smemo čuditi, da nevski zbori pod njegovo taktirko tako uglajeno, ubrano, podoživljeno poio. Sai je dr. Savelli dolgo let prepeval v Akademskem zboru v Ljubljani pod vod-tvoru Franceta Marolta, ki je bil tiste čase gotovo neprekosljiv pevovodja v Sloveniji. Vso ljubezen do slovenske pesmi je France Marolt vcepil dr. Savelliju v srce že takrat, mojstrovino podajanja in poglabljanja slovenske pe=mi nn ip takisto podedoval po njem. Da bi nam Bog dal v emigraciji še kakega takega idealnega pevovodjo, kot je dr. Savelli!
Versko misel nam je s svojo ob:-čajno notranjo zbranostjo podal duhovni vodja Zveze, č. g. Jurij Rode. Izzvenela je njegova misel v tisto veliko
božjo skrivnost, da se je tud; Bog-človek rodil v najbolj revni štalici v jaslicah, da je s tem izpričal skromnost in ponižnost, ki bi morala zajeti vse človeštvo. Polagal je vsem na srce, naj praznujemo božič v Njegovem duhu, v duhu skromnosti in ponižnosti, in naj se nikar ne prilagodimo tujerodnemu praznovanju božiča.
Gospa Anica Kraljeva, naša plodovita kulturna delavka, je s pretresljivimi besedami opisala križev pot pok. Lojzeta Bratuža, slovenskega primorskega idealista, mučenika fašizma. Nien govor bo v celoti objavljen v Svobodni Sloveniji, na kar že zdaj opozarjamo naše bralke in bralce.
G. Janez Zorec je podoživljeno recitiral dve pesmi primorske rojakinje, pesnice Ljubke Šorli-Bratuž, žene slovenskega narodnega mučenika na Primorskem.
K vsemu bogastvu kulturnega programa božičnice sta z vso prisrčnostjo prispevala tudi tercet sestric Smersu, ki so ob spremljavi kitare zapele Sveta noč, Glej zvezdice božje in Navidad, pa kvartet deklic Rupnikovih, Oberžano-vih in Zorčeve. S svojimi svežimi, mladostnimi glasovi so nam lepo izpričale svojo pevsko kulturo. Zadnie so nam zanelp tri ne"mi za zaključek in 'za dobro voljo gostov pa nam zaigrale veselo štajersko polko. Saj ie dan. ko se je Jezušček rodil, pač dan veseli*'.
Za slovo ie zbranim gosfom »nro' še sanmartinski pevski zbor nod vodstvom g. Rupnika: Jaslice, Sveta Fvhe-ristila in Jezus, moie sonce, ki ie bil deležen mnogo aplavza.
V nemotenem prijateljskem vzdušju je potekel večer. Požrtvovalne matere in žene so nam vsem postregle z božičnimi poticami in pecivom, za kar jim zahvala na tem mestu.
čje Catedrala“ verjetno dva najbolj reprezentativna primerka njegove tematike in njegovega načina oblikovanja stvarnosti. V „Domobrancih“ se kaže stilizacija človeške gmote — upodobitev gibajočih se plasti človeških teles, ki so sklonjena pod udarcem tragične usodnosti. V tej figuralni kompoziciji je nakazan prehod iz realizma, ali celo iz naturalizma, v neko nadrealnoist, polno dramatične tišine in višje človeške izpovedi. Isto teženje v metafiziko in nadrealnost je vidno tudi v nekaterih drugih Bukovčevih delih, npr. v „Poeziji“ ali v „Cerkvi“. Po drugi strani pa je Bukovec svojski pokrajinar, ki ne gleda naravo in njene stvari z očmi in z duhom impresije, kot je to pri sebi lepo pokazal Makek, ampak se bolj in bolj realistično, dejal bi trdo, postavlja pred krajino in pred predmete ter jim zarisuje črte, udarce, meje in konture svojih doživetij. Barvne ploskve in njih razmejitve se v olju „Pobočje Catedrala“ približujejo s svojo izrazno dinamiko nekemu v umetnikovi zavesti dognanemu in estetsko pregnetenemu konceptu narave. ¡Če je v Makeku čustvo in poetična izraznost, prevladuje pri Bukovcu barvna in plastična konstruktivnost. Poleg dveh olj, ki sm0 jih sicer že videli na razstavi v Slovenski hiši pred dobrimi štirimi meseci, je Bukovec pokazal nekaj novih grafik, od katerih omenim dve zelo lepi pokrajini: „Nahuel Huapi“ in „Catedral“.
Skupna razstava, ki sta jo priredila Ivan Bukovec in Andrej Makek v sanmartinskem Slovenskem domu, kaže na dejavnost dveh mladih umetnikov, ki dozorevata sicer v velemestu in v predmestju, pa s svojim delovanjem posegata pretežno v naravo, v pampo in v Kordiljero.
Oba umetnika sta z razstavo, ki ni bila zamišljena v širšem in izčrpnem obsegu — tudi je bila odprta samo v nedeljo — pokazala, da snujeta in delata ter da se njuno ustvarjalno delo vzpenja na vrednostne višine.
P.
ARGENTINI
rojaki, ko je bil v tisku napovedan koncert božičnih pesmi.
Koncert je bil na sam božični dan, v 'soboto, 25. zvečer v cerkvi Marije Pomočnice, v IDon Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Zbralo se je izredno število rojakov, ki so z vsem zavzetjem sledili zborovim izvajanjem.
Program, ki ga je Gallus izvajal je poslušalce res pritegnil. Izbira pesmi je bila smoterna, saj smo slišali stare božične pesmi, moderne kantate, znane in že večkrat izvajane, pa tudi nekatere, ki so jih številnj poslušalci prvič doživljali.
Zbor je izvajal sledeče pesmi: Po-lconcu narodi (Levičnik-Sicherl); Ko krog nj krog (Sicherl); Zvezde gorijo (Tome); V zvezdicah žari nebo (Tomc, solo ga. Marinček — Mojca Prešeren); Angelsko petje (Cvek-Sicherl, solo: Roza Golob — Ivan Rode); Z višav nebeških (Vavken-Sicherl, solo: A. Makek — Silvo Lipušček); Božična (Cerer, solo: Janez Mežnar); Angelski klic o polnoči (Arnič, solo: Silvo Lipuščfek); Slava Bogu na višavah (Arnič); Presveti noč (Sattner, solo: ga. Marinček); V zvezdicah žari nebo (Sattner, solo: Vera Šušteršič); Božična... le spi (Premrl, solo: Vera Šušteršič.— Silvo Lipušček— A. Makek); Počivaj (Ačko, solo: Silvo Lipušček); Marija daj mi Jezuščka (Gržinčič, solo: ga. Marinček); Božična kantata (Premrl, solo: ga. Marinček — Silvo Lipuščiek—^Janez Mežnar). Program pa se je končal z vedno doživeto Sveta noč.
Ta koncert je ponovno dokazal, da je Gallus še vedno naš odlični zbor, ki lahko Slovence častno predstavlja pred katero koli tujo javnostjo. Komentarji po koncei*t,u pred cerkvijo so bili navdušeni nad lepim izvajanjem, in zlasti veseli nad številnimi mladimi močmi, ki jih je Gallus sprejel v zadnjem času v svojo sredo.
Zbor je vodil dirigent dr. Julij Savelli, pri orglah pa je spremljala ga. Anka Savelli Gaserjeva.
Slovenska skupnost je vesela nad tem novim dosegom Gallusa in pričakuje se druge nove koncerte klasičnih in modernih del, ki jih je Gallus nudil tako dovršeno že dolgo vrsto let in jih bo, kot je videti, še tudi v bodoče.
Vsak teden ena
GOLOBČKA DVA
Josip Murn Aleksandrov
Golobčka dva, golobčka dva na sleme sta mi Sela, gosposko se priklanjala, drug k drugemu zaganjala kot radosti vzkipela ljubezen drobnega srca na slemenu naznanjala ljubimčka bi si bela.
Laboda dva, laboda dva po jezeru sta plavala, s perotmi vztrepetavala, in voda je šumela, kot z bori temnega gozda skrivaj pošepetavala bi sapica vesela
A dva in dva, še druga dva tam stala sta in sanjala in vse sta si naznanajala in vse sta hrepenela; in kot dva bela parčka sta dva sta se priklanjala, kri k srcu je hitela.
Pred dvajsetimi leti v “Svoboda! Sloveniji1'
3.	januarja 1952. — št. 1.
BOMO ŠE MALO POČAKALI,..
Te dni smo brali po časopisih, da je litov policijski minister Ranko-vič povabil vseh 50.000 jugoslovanskih protikomunističnih beguncev domov, vse, razen nekaterih politikov in vojakov, češ, da je vse pozabljeno in odpuščeno ¡tistim, ki se hočejo [vključiti v življenje nove, rdeče Jugoslavjie.
Ob tem širokogrudnem vabilu se je v naših srcih obnovilo vse tisto domotožje, ki nam greni življenje na tujem. Domovina nam je zablestela pred očmi v vsej svoji lepoti: naše gore in polja, naše vasi, naš dom in naša družina v njem. Kako lepo bi bilo, če bi se mogli vrniti tja, kjer ¡so vsak dan naše misli in naše srce!
Kljub vsemu temu je naša čustva takoj prevladal razum in odgovorili smo na to vabilo vsak zase: Ne!
Zakaj ne?
Prvič zato ne, ker smo brezkompromisni protikomunisti, ki poznamo do dna komunizem v teoriji in praksi...
Drugič ne, ker smo se navadili ¡svobode. Vsak dan bolj jo cenimo...
... ker komunistu ne verjamemo. Kakor zločin, rop in umor, mu je tudi laž dovoljeno sredstvo za dosego njegovih namenov...
Naša pot domov se bo odprla brez Rankoviča in preko njega. On sam dobro ve, da se ta trenutek približuje.
Slavina po svil«
AVSTRALIJA
Miklavž je obiskal Slovence v Melbourne na društveni zabavi v soboto,
4.	dec. zvečer, otrokom pa je prinesel darila po deseti maši v cerkveni dvorani naslednji dan. Za to priliko so otroci Slomškove šole priredili tudi polurni spored. Letos se je Miklavž ustavil na obisku tudi med najmlajšimi v Slomškovem otroškem vrtcu pri sestrah. Za ta obisk je pustil parklje -doma, da se pridni malčki ne bi preveč bali. Za prejem lepih darov pa so morali otročiči pokazati staršem, kaj ¡so se v vrtcu naučili. Molili so in peli, nedolžne očke Sq se jim svetile od veselja. Tudi starši drugih narodosti ali ver Bo bili zadovoljni. Sestre izrekajo posebno zahvalo gospe Danici Kozoletovi, ki ima sinka v vrtcu, pa je tokrat -mislila na vse otročičke.
Hvalevredno idejo uresničuje Melbournsko slovensko društvo, ki v Slovenskem domu v North Carltonu prireja sleherno prvo soboto v mestecu popoldne čajanko za naše upokojence. Stari slovenski očetje in mamice -se zberejo na prijetno popoldne, da se med sabo porazgovore in nasmejejo ob zvoku slovenskih melodij. Slovensko <1-ne_, ki ste pripeljale v Avstralijo očeta ali mater, napravite jim veselje srečanja z drugimi v domači družbi! Vsakdo je dobrodošel!
ZBORNIK
SVOBODNE SLOVENIJE 1970
Vam je na razpolago v Buenos Airesu: v Slovenski hiši, Vseh slovenskih domovih in v pisarni Simona Rajerja, Tucuman 1561, 7. nadstropje, pisarna št. 49; v Mendozi pri Rudolfu Hirscheggerju; in v Bari-ločah pri dr. Vojku Arku. Cena: 2.800 pesov. Po pošti: 3.000 pesov.
Stran 2
BRANDT I3\ NIXON
AMERIŠKA VOJSKA OSTANE V EVROPI
Mednarodni teden
Zahodnonemškj kancler Willy Brandt je pretekli teden obiskal ameriškega predsednika Nixona ter je z njim imel dvodnevne razgovore v zvezi z Nix o novim predvidenim potovanjem v Peking in Moskvo.
Po razgovorih je bilo izdano uradno poročilo, v katerem Nixon zatrjuj“, da bodo ZDA obdržale svoje vojaške sile v Evropi in da njegova vlada ne bo storila nobenih odločitev, ki bi se kakor koli tikale članic NATO, ne da bi se z njimi prej posvetovale.
Odnosi med ZDA in Zahodno Nem čijo so „sedaj odlični“, je izjavil Nixon in dodal, da sta se on in Brandt sporazumela tudi v gospodarskih ' problemih, ki se tičejo njunih držav.
Nixonovo potrdilo o ameriških vojaških silah v Evropi in ameriški naklonjenosti do NATO je prepričalo Brandta, da Nixonova vlada nima namena kloniti pritisku, ki ga nanjo izvaja ameriški kongres z zahtevami o redukciji ameriških oboroženih sil v Evropi.
V skupnem poročilu Nixon zatrjuie, da bodo ameriški odnosi do Zahodne Evrope kot celote ostali nespremenjeni, v političnem in vojaškem oziru in da ZDA ne bodo napravile nobenega koraka, ki bi se kakor koli tikal katere članice NATO, ne da bi se prej z njimi posvetovala. Prav tako ZDA ne bod0 zmanjšale obsega ameriških oboroženih sil v Evropi. „Sporazumeli smo re, da mora zavezniška udarna slia
ostati nespremenjena, ne glede na število oboroženih sil v Evropi,“ pravi poročilo. „ZDA se ne bodo pogajale o svojih oboroženih silah v Evropi na bilateralni podlagi.“
Brandt s) je od Nixona hotel zago-jeti, da se ta ne bo pogajal ¡s sovjeti o medsebojni redukciji oboroženih sil v Evropi, ko ise bo meseca maja podal na obisk v Moskvo. Nixon mu je zagotovil, da tega ne bo storil, da-si bo sovjetom omenil problem, ker so ZDA zainteresirane, da bi se zmanjšale rovjctske oborožene sile v isovje‘skih satelitih.
Nixon in Brandt sta tud) ugotovila, da ie mal0 verjel no, da bi moglo letos priti do sklicanja tkim. evropske varnostne konference, kakor to vztrajno predlaga ZSSR. Po Brandtovem in Ni-xonovem mnenju bi morda mogla bi* ti ‘aka konferenca šele leta 1973, zlasti še, ker se bo zanimanje ameriške javnosti letos osredotočilo na volilno kampanjo, ki se bo v kratkem začela za letošnje jesenske predsedniške voli -ve.
Ameriški zunanji minister Rogers je na Itiskovni konferenci po končanih razgovorih med Nixonom in Brandtom izjavil, da se je Nixon tem lažje obvezal ohraniti ameriške oborožene sile v Evropi, ker so se evropske članice NA TO obvezale letos poveča*i svoj finančni prispevek v NATO za nadaljnjih 1000 milijonov dolarjev.
V Parizu je umrl svetovno znani francoski filmski igralec Maurice Chevalier. V filmu je deloval nad šestdeset le'. Francoski predsednik Pompidou je v poslovilnih besedah dejal, da je „Chevalier predstavljal Francijo, brez dvoma po svoje, toda toplo in veselo.“
■Novi pakistanski predsednik Bhutto je podržavil deset glavnih pakistanskih industrij, ker da je njegova vlada „ljudska in ima odslej naprej ljudstvo vodstvo države v svojih rokah.“
U Thant je 31. decembra lanskega leta prenehal biti glavni tajnik ZN ter je 1. januarja t. 1. stopil na njegovo mesto bivši avstrijski delegat pri ZN dr. Kurt Waldheim.
Bengalski vodja šejk Bujibur Rahman je minuli ponedeljek postal spot svoboden človek, ko mu je pakistanski predsednik Bhutto „podelil svobodo po vriji pakisfanskega ljudstva“. Rahman se namerava v kratkem vrniti v Dacco, prestolnico Bengalije.
Britanski predsednik Heath namerava 22. t. m. v Bruslju podpisati vstop Ang'ije v Skupni evropski trg. Is'ega dne bodo to storile tudi Irska, Danska in Norveška.
Japonski ministrski predsednik Sato je prijavil svoj obisk v Washingtonu za danes, 6. t. m. ter se namerava z Nixonom razgovarjati o njegovem napovedanem 0bisku v Pekingu in Moskvi.
Venezuela odpoveduje trgovsko pogodbo z ZDA
TITO GROZI NACIONALISTOM Z VOJSKO
(Nad. s 1. str.)
voliti vsaki republiki obdržati vse tuje valute, ki jih pridobi na zgoraj omenjeni način. Največji dotok tujih valut vried turizma imata Slovenija in Hrvaška (Dalmacija), v zunanji trgovini pa sj promet delijo Slovenija, Hrvaška in Srbija. Največ delovcev ima na tujem Srbija, sledi ji 'Hrvaška, tej Slovenija.
Federalna vlada seveda ni pristala na hrvaško zahtevo, nakar je Zagreb to znižal na petdeset odstotkov. Tudi tej federalna vlada ni ugodila ter so se končno hrvaški „nacionalistični elementi“ zadovoljili z dvajsetimi odstotki.
Medtem Titova policija po vseh republikah nadaljuje s preiskavami in zapira delavce, študente, profesorje in druge državljane. Kljub policijskemu preganjanju demonstracije v Zagrebu niso povsem prenehale, pač pa so se razširile tudi na druga mesta. Na božič so bile prve demonstracije tudi v Dalmaciji, in sicer v Šibeniku. Po študentskih domovih je policija našla tudi o-rožje in zaplenila veliko količine letakov „s sovražno propagando.“
Venezuelski krščansko-demokratski predsednik Rafael Caldera je v novoletni Doslanici svojim državljanom objavil, da Venezuela odpoveduje trgovsko pogodbo z ZDA, ker se hoče gospodarsko osamosvojiti in se povezati v tkim. Andski skupnj trg, ki ga sestavljajo Bolivija, Kolumbija, čile, Ekvador in Peru.
Caldera je v poslanici pojasnil venezuelsko pojmovanje „demokratskega nacionalizma“, ki ga izvaja njegova v'ada, v nasprotju s socialističnim nacionalizmom, ki .ga skušajo izvajati nekatere levičarske vlade v latinski Ameriki in drugod.
Venezuela je z ZDA leta 1939 podpisala trgovsko pogodbo, ki io ie podaljšala, dasi deloma spremenila leta 1952'. Ta pogodba je potekla sredi letošnjega leta, če je ne bi Caldera odpovedal v svoji novoletni poslanici.
Na podlagi te pogodbe je trgovinska ¡-menjava med ZDA in Venezuelo znašala letno 4200 milijonov dolarjev in sicer ie Venezuela izvozila v ZDA za 2300 milijonov dolarjev svojih produktov, iz ZDA pa uvozila za 1600 milijonov dolarjev svojih produktov, iz 7iT>A pa uvozila za 1600 milijonov dolarjev ameriških proizvodov, večinoma iz ameriških atlantskih pristanišč.
Ker po mnenju Caldere nobena podpisnica ni podrobno izpolnjevala pogo-ev pogodbe, njena odpoved s strani Venezuele ne bo naletela na kritiko v ZDA,
Dasi bo Venezuela sedaj zmanjšala svoj uvoz iz ZDA, pa ZDA ne bodo zmanjšale svojega uvoza petroleja iz Venezuele. Devetdeset odstotkov svojih tujih valut je Venezuela doslej pridobivala z izvozem petroleja, ki krije 70 odstotkov vsakoletnega venezuelskega državnega proračuna.
Zaradi vedno ,f večjih gospodarskih problemov, ki so nastajali vsled vedno večjih zahtev venezuelskega delavstva, je bil Caldera prisiljen nabiti nove dajatve na petrolejske družbe in je razvrednotil boliva r za 2.3 odstotka. Na *a način si je Venezuela pridobila nadaljnjih 2S0 milijonov dolarjev letno.
Vsi ti ukrepi za zrahljanje venezuelske gospodarske odvisnosti od ZDA je treba zret) v luči negativne plačilne bilance v venezuelskem trgovanju z ZDA. ki ie narasla na 2500 milijonov dolarjev, odkar so leta 1959 ZDA upehale kvotni sistem za uvoz perioleia. Od le“a 1959 je tako venezuelski izvoz petroleja v ZDA padel za 22 odstotkov, cene venezuelskemu pe‘roleju pa za 20 odstotkov.
Buenos Aires, 6. januarja 1972
Čas — najdragocenejša zemska dobrina
PAVEL VI. O ČASU
Papež Pavel VI. je v svojem nagovoru na vernike minulo nedeljo izjavil, da je čas najdragocenejša zemska dobrina in ga je treba zato uporabljati skrbno in koristno, dokler ni za to prepozno.
„Časa ne smemo izgubljati... Vsaka ura je dragocena. . ., vsak dan je edinstven., vsako leto ima svojo posebno važnost,“ je dejal Pavel VI.
„Čas je mera človeškega življenja,“ je izjavil papež, „in ga zat0 ne smemo izgubljati za ničvredne stvari. Naš j? samo sedanji trenutek, 'živimo samo 1a Irenutek in zato moramo vsak tre-
nutek živeti s pametno intenzivnostjo,“ je opozoril papež.
Nadalje je resno poudaril, da mimo nas ne sme iti noben dan brez dobrega dela niti ne smemo dovoliti, da bi minila noč, ne da bi si izprašali vest in popravili kakršno koli slabo dejanje, ki smo ga storili.
Pavel VI. je nato zbranim vernikom in vsemu svetu želel, naj bi bilo novo leto doba dobrotljivosti, sreče in dela za človeštvo, katero naj ne izgublja časa za npotrebne in nevredne stvari, temveč naj premišlja, kam se hoče usmeriti.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
POVIŠICE, PRORAČUN IN ŠE KAJ
Komaj se je predsednik general Lanusse vrnil iz Paragvaja, kjer se je mudil na večdnevnem obisku, je pret -kli četrtek, 30. decembra govoril narodu. Snov te letne poslanice je vsebovala politične, gospodarske in socialne ed enke. Ni bilo v njem večjih presenečenj, saj so opazovalci že iz raznih prejšnjih razgovorov, določil in odredb ugotovili glavne smeri vladne politike za leto 1972.
V glavnem je na političnem polju zatrdil, da “Gran Acuerdo” (Veliko združenje) ni v službi nobenega posameznika, najmanj njega samega, marveč je v službi vsega naroda.
Kar se tiče gospodarstva ter inflacije je za‘rdil, da bo ta kontrolirana in zaustavljena. Povišice plač znašajo od 1. januarja 15% od 1. julija po 10%.
Končno je poudaril tudi, da mora biti 1972 leto zedinjenja vsega naroda, da v svobodi in soglasju gradi bodočnost države.
Lanussejev govor ni imel večjega odmeva, razen nezadovoljstva zaradi pičle povišice, čeprav je nekoliko višja kot so prvotno pričakovali. Nezadovoljstvo je nekoliko omiljeno zaradj julijske povišice, in pa, ker je vlada naslednji dan z dekretom zvišala tudi družinske doklade. Večie pričakovanje je vzbudila objava državnega proračuna, ki ga je iavnost dobila v roke šele v ponedeljek 3. januarja.
Proračun predvideva izdatke v višini 22.996 milijonov novih pesov. Ker računajo da bodo dohodki znašali 20.211 milijonov iste valute, bo deficit v letu 1972 znašal celih 2.785 milijonov Hey 18.188). Spričo velikega deficita in prazne državne blagajne se je vlada odločila, da zaprosi v inozemstvu, zlasti v ZDA, posojilo v višini tisoč milijonov dolarjev, s čemer se ho financiral zlasti zunanji dolg in pa notranja inver-7,Un v javnih delih.
Da bodo javna dela imela veliko
važnost v letu 1972 dokaže že prvi pogled na proračun. Procenti izdatkov so namreč razdeljeni v glavnem takole: Na prvem mestu je asignacija za razvoj gospodarstva, kateremu pripada 32,2% celotnega izdatka; na drugem mestu ie kulturni, vzgojni in tehnični sektor z 15,2%; takoj pa sledi izdatki za obrambo v višini 14,8 % in splošna administracija z 14,2%. Ostale procente si delijo Socialno skrbstvo (7,4%), javni dolgovi, zdravstvo, varnost in razn] izdatki. Taka delitev državnih izdatkov je v smislu gospodarskega načrta, ki ga je vlada pripravila za leto 72. čeprav je na ta načrt kar deževalo kritik, je pozitiven že v tem, da sploh obstaja. Doslej je namreč ekonomija šla sem ter tja, brez vsakega plana.
Kar se tiče političnega delovanja, pa začetek leta ni prinesel nikakih novosti. Prav tako ni pričakovati posebnih presenečenj v prvih mesecih, ker bo večina odločilnih figur na počitnicah. Prav tako upajo se bo umirilo sindikalno polje, saj počitnice tudi tu preprečijo, da bi se organizirale stavke ali podobne manifestacije. Poleg tega pa je za petek 7. t. m. napovedan sprejem voditeljev CGT pri predsedniku La-nusseju. Šele po tem sprejemu in njegovih rezultatih se bo dalo sklepati, kakšna bo bodoča pot organiziranega delavstva. Vlada upa, da ji bo uspelo pridobiti si simpatije GGT, da bo to leto, ki bo (po napovedih) zadnje celo njenega vladanja,, poteklo bolj al; manj v socialnem miru.
Ni pa bil tako miren konec 71 in začetek 72. Huda vročina, ki je od božiča stalno rastla, je dosegla skoro 38°C. A najhujši je bil vpliv vlage. V zadnjih treh dneh preteklega leta in prvega dne 1972 je bilo samo v Buenos Airesu interniranih 257 ljudi zaradi vročine. Od teh jih je umrlo 64. Na srečo je vročina že nekoliko popustila in je vsaj zdravje ljudi izven nevarnosti.
^ Jože Javoršek in
29. novembra 1971 bi bil pesnik France Balantič star — petdeset let. Nismo se ga spomnili; tudi ne ustanove, ki nosijo njegovo ime. Drugo leto b0 30 let, kar je zgorel v Grahovem. Toda 25 let je že preteklo od njegove smrti, pa v domovini še niso izšle njegove poezije, dasi ga samostojni literarni zgodovinarji postavljajo v sam vrh slovenske poezije sploh: Vemo, da je zbirka tam tudi že doti-skana, pa tudi da leži v skladišču že leta in ne sme iziti. Zato, ker je Balantič kot pesnik zanje manj pomemben kot pa kot član vaških straž, žrtev italijanskega topa v službi partizanskih „narodno osvobodilnih čet“.
Prav nekaj dni po Balantičevi 50 letnici je v Delu 5. dec. 1971 napisal njegov „vrstnik Jože Javoršek, pesnik, dramatik, pisatelj, esejist, neuravnovešen tip (sam omenja, da je že „kot 6 letni otrok živel v svetem zakonu z Anko pod starim hrastom“), svetovljanski pisec francoskega voltairjan-skega esprita, pa pristaš balkanskega surovega izražanja, človek, ki želi biti satanist, pa se ne more rešiti svojega božjeropskega občutja, in ga odslej preganja B'og nič manj kot on samega ¡sebe, zavedajoč se obsedenosti, ta bivši zavodar, kocbekovski krščanski socialist, pa komunist in kominformist, itd. itd., nekoč Jože Brejc, sin organista iz Velikih Lašč, podrobneje „iz Vati-
France Balantič
kana“, ta je napisal zdaj: „Balantič: v zgodovini slovenskega slovstva si zapisan kot prvi pesnik — izdaj avec! Ali si je sploh mogoče zamisliti kaj bt>lj pošastnega!“
Naj tu takoj omenim: meni očitajo mnogi, da sem Balantiča ,spolitiziral“, da pišem o njem ¡samo, ker je bil „domobranec“ itd., toda — poudarjam — vedno in vedno — od prvega sporočila njegove smrti pa vse doslej, govorim povsod o Balantiču kot pesniku, dasi ne zamolčujem način njegove smrti, kakor ne zamolčujejo življenjepisci smrti jetičnih pesnikov v stari cukrar-ni in omenjajo pri Prešernu, da je bil odvokat... • Tudi Javoršek predpostv-lja Balantiča kot velikega pesnika, ne govori pa o njem kot pesniku, ampak izključno kot političnem človeku, kot izdajavcu! Priznam, da sem pričakoval, da bodo esejisti iz domovine skušali dokazovati, da je Balantič bil pravzaprav „njihov“, kakor je to navada pri sovjetskih kritikih, ko hočejo kakega velikega pesnika, ki so ga oni ubili v času stalinizma, habilitirati (primer ukrajinskega pesnika Zerova, ki so ga ubilj na Solovjevskih otokih!). Zato sem nekoliko presenečen, da Javoršek takoj odločno postavi Balantiča v Dantejev pekel „najhujših hudodelcev“, in mu je samo „nepopisno žal, da ga ni znal obvarovati pred grozo belogardizma“.
Zanimivo je, na kakšen način bj ga Javoršek lahko rešil tega „zločinstva“ ? Takole pravi: „Zakaj te nisem tisto jesen, ko sem te prvič videl, pograbil in odpeljal pit v prvo gostilno? Bil si tako nežno klerikalen, tako ministran-tovsko obreden, tako muževno nedodelan, da bi te moral vzeti v svoje roke, te posiliti z grehom in z zvijačo odpeljati iz usmiljenega božjega raja, v katerem si omotično taval. Natanko vem, lahko bi bil tvoj rešnik. Kako? Moral hi ti razkazati ljubljanske cipe, moral bi te nagega zavitj v rjuho in te nositi na prodaj po ljubljanskih ulicah, moral bi ti prižgati prvo cigareto v meglenem jutru, ko bi ti s svojo lučjo razgalila nočno slo kot novo obliko radosti, ne pa kot greh. Moral bi se navaditi nekaj kletvic, tistih nekaj, ki se jim je istega leta čudil sam Jean Genet v svoji joči na Sušaku. Ko je poslušal balkanske barabe, ko se erotično spravljajo na boga samega, kako pošiljajo ljudi nazaj v materinsko stu-denčevje, kako uničujejo prebivanje nezaželenih ljudi s tem, da jim svetujejo, naj se vrnejo v očetovo plodilo, se je od onkološke poetičnosti balkanskih kletvic razjokal... Preveč si bil resen. V grlu se ti je zataknila kost sv. Ignacija Lojol.skega, pa se nisi mogel več smejati.. .“
To se pravi: rešil bi ga s tem, da bi ga moralno pokvaril in pobarabil! Da, tak ne bi šel med vaške stražarje, tak bi šel med partizane. Javoršek sam piše, da ga ie Balantič „zaničeval, da
je zanj bil on satanovo seme, nevarnost za bližnje in daljne duše...“
Danes je Javoršku žal, da ga ni na ta način iztrgal iz te „klerikalne družbe“, katere jetnik da je Balantič bil. „Kakšna blazna neumnost, bitj jetnik Tineta Debeljaka, Mirka Javornika, Ernesta Tomca, Franceta Kremžarja in drugih menihov iz norega klerikalnega samostana! Kako so smrdeli! Kako so bili topoglavi! Kako so bili v dušah kosmati! Kak0 bi se studili Danteju. . . A ti si jih z njimi in si jih poslušal, kot bi bili ¡sveti očetje! Kot bj bili biblija! Pa saj si bil popolnoma zmešan! Okoli tebe pa so bili ti' strupeni pajki, ki so pletli pajčevine slovenskih zablod in ¡tudi tebe zapredli vanje..., te reve, predstavniki slovenskega intelektualnega klerikalizma.. . “
Ker se torej Balantič ni dal njemu pokvariti, ker se je dal vplivati od katoliških kulturnikov (te vplive je Javoršek čudno pomešal in izmislil!), zato ie bil zapeljan in postal zavesten izdajalec. Kot tak je zaslužil edino smrt. Balantič sam si jo je moral želeti, ker se je zavedal izdajstva. To pa se da očistiti samo v ognju. Ko bi v Grahovem ne zgorel, bi se sam dal sežgati kajti: „Izdajalec je izdajalec in za izdajalca v moralnem življenju ni pravega prostora, torej je zanj edina rešitev — smrt. Kako naj hi se izdajalec valjal s svojo ženo po postelji? Kako naj bj rodil otroke? Kako naj bi pil zjutraj mlečno kavo? Kako naj bi bil vesel, žalosten, nadložen ?. ..
Kako si torej moral biti navdušen, ko se je vžgalo!!...“ itd.
In za konec: „Balantič, tvoja smrt me navdaja s ponosom in olajšanjem!“ Ni Javoršku žal za slovenskega pesnika, ponosen je, ponosen je, da so partizani ubili izdajalca, in v olajšanje mu je, kajti — „Kako bi se mogel Balantič potikati po Buenos Airesu? Kako bi mogel biti špijon ZDA...“
Zdomstvo je pozabilo na Balantičevo petdesetletnico.
Domovina mu je dala v poklon ta šopek očitkov najhujšega hudodelstva, ki ga more zagrešiti človek, četudi je pesnik. Pesnik naj molči, zaprt v skladišče, „izdajalec“ pa naj bo zapisan v vseh literarnih zgodovinah z ognjenimi črkami kot na Dantejevem vhodu v Pekel!
Dobro pri vsem tem je, da vsi vemo, kakšen človek — ne pisatelj! — je Jože Javoršek, alias Jože Brejc.
Sam je napisal v tem članku, da mu je že Balantič sam rekel „Satanovo seme!“
In nekaj vrstic naprej mu ubiti domobranski oficir Janez Remic, prav tako njegov vrstnik, vrže v obraz še vse bolj domačo besedo: „Svinja!“
Ne očitam ¡tega jaz, samo citiram njegove besede, in imam celo sočutje z njim, ko vidim, kako ga preganjajo te smrtj ubitih vrstnikov — pesnikov v v „njegovi največji življenjski stiski“, ki je res velika, če jo more premagoval le s takimi izbruh) strastnega sovraštva.	td
VOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 1
ESLOVEN1A LIBRE
BUENOS AIRES 6- januarja 1972
Vsi za isti cilji!
Prostor Jugoslavije spada danes med tiste občutljive točke na svetu, ki vzbujajo posebno zanimanje velesil, pa tudi gospodarskih, vojaških in idejnih blokov.
Notranja nejasnost in negotovost v Jugoslaviji napetost še stopnjuje. Komunistično partijo so prerastle opozi-cionalne in nacionalne sile, tako da je partija, zavedajoča se svoje nemoči, in da se vsaj začasno reši, morala priviti vijak diktature in monopola.
Opozicionalne in nacionalne sile nimajo enotnega koncepta za bodočnost, kj bi zadovoljil tiste, ki že od prvih začetkom niso verovali v rešilno moč partije, kakor tudi tiste, ki so v letih njenega neomejenega vladanja zaupanje vanjo izgubili. Kakor obstojajo centralistične težnje tudi še izven uradne partije, so tudi sile, ki delajo na tem, da naj ne bi bilo nobene povezanosti med sedanjimi narodi in republikami, ki tvorijo Jugoslavijo. Razpad države je njihov glavni cilj in nato: skok v negotovost.
Zmeda vlada tudi v odnosih do velesil ter do idejnih, gospodarskih in in vojaških blokov. Daši večina gleda realno in upa v zapadne demokracije, ^o vendar še komunisti, katerim so se pridružili nekateri nekomunisti, ki gledajo in upajo v Moskvo. Ta pa sumniči, da je Jugoslavija udeležena pri kovanju protisovjetske osi Tirana—Beograd—Bukarešt v korist Pekinga.
Pri takem stanju je nujno za vse nadaljnje delo, da Slovenci vsaj na osnovna politična vprašanja gledamo jasno in enotno. Položaj doma in v svetu ne dovoljuje tavanja v nejasnosti ali neplodnih debat, odmaknjenih od realnosti in usmerjenih v osebne ali skupinske ambicije.
Izhodiščna točka za nas je dejstvo, da je komunistična partija doživela po-polen neuspeh v vodstvu narodov in republik in tako tudi slovenske republike. Partija ne uživa več zaupanja r(iti še pri maloštevilnih preos/ialih lastnih pristaših, kaj šele pri nekomunističnih in protikomunističnih opozi-cicnalnih množicah. Izt tega dejstva izhaja neposredna nujnost, da je zadnji čas pred katastrofo, da partija neha zatirati konstruktivne sile v narodih in republikah in da jih ne ovira, da tako v Sloveniji kakor tudi v drugih republikah prevzamejo krmilo, ker so edine, ki ga morejo varno upravljati v teh negotovih in razburkanih časih. To delo jim bo olajšalo zaupanje širokih množic.
Skupni cilj, ki ¡smo ga poudarili že ponovno, je ta, da ima slovenski narod v svojem zgodovinskem razvoju izpri-čano in po naravnem pravu pravico do lastne države. Vsebinsko je bila ideja slovenske narodne države že izražena v Koroščevi slovenski deklaraciji. Formalno je bila oklicana 3. maja 1945 pa do njene realizacije ni prišlo. Komunistični režim jo je pozneje ¡skušal uresničiti, pa le na videz, ker je ostala ideja slovenske narodne države do danes zadušena pod diktaturo komunistične partije in centralizacije.
Naš cilj pa je taka narodna država, kateri je državna ustava, ki jo je celoten narod svobodno sprejel, jamstvo, da je narodna vlada najvišja narodna ustanova, ki odloča o gospodarstvu, varnosti in vzgoji slovenskega naroda, in da je ta vlada soudeležena na vodstvu zunanje politike.
Na takih temeljih v svobodi dograjena narodna država Slovenija, bodi ob kontinuiteti sedanjih meja Jugoslavije,
i svobodnem dogovoru povezana v 'ezo narodnih držav in republik. Delo-•og zveze naj bo jasno opredeljen po lorazumno določenem postopku. Iz-jučen mora biti vsak centralizem zve-in vsaka nadoblast nad narodnimi ■žavami.
Le tako zgrajene narodne države in publike in le v taki povezavi, bodo ogle kljubovati pretresom in potre-m doma in v svetovnem dogajanju.
Dejstvo je, da so člani slovenskega modnega občestva ne le Slovenci v
-čC;
I
V *
Narod, hi izkazuje čast svofim mučencem, ne more umreti
Govor gospe Anice Kraljeve na božičnici v Slovenskem domu v San Martinu, ki sta jo organizirali Zveza slovenskih mater in žena,
ter Liga žena mati iz San
Božična pesem prinaša krščanskemu človeku veselo in prisrčno vest o Kristusovem rojstvu. Vsi krščanski narodi jo pojejo in za vse je božična pesem vesela in nežna.
Vendar poznamo o njej žalostno zgodbo, kj se je zgodila v Gorici na dan sv. Štefana 1. 1936, zgodba, ki je dala Primorski mučenika božične pesmi — Lojzeta Bratuža.
Lojze Bratuž je bil sin preproste, po današnjih pojmih, revne družine. Iz družine sijajnih pevcev, brata profesorja Jožkota, znanega tenorja, in Anice, čudovite sopranistke. Njegov bratranec Šimenc je bil znani tenor Zagrebške opere. Lojze je že kot deček improviziral na orglah, spremljal zbore in soliste.
Po prvi svetovni vojni je postal učitelj na tedaj še dovoljenih slovenskih šolah. Poučeval je na deželi, povsod vzbujal veselje za našo pesem, dokler ni fašistični odlok sklenil poslati slovenske učitelje v Italijo, italijanske pa na Primorsko. .S tem odlokom je bil uničen na slovenskih šolah pouk v materinščini.
Tako je morala v javnosti utihniti tudj slovenska pesem. V tistem času se je marsikdaj pripetilo, da je fantovska nočna pesem po vaseh utihnila pod batinami fašističnih palic.
Slovenska pesem je ostala le še v cerkvi. Nadškof Sedej, velik ljubitelj cerkvene glasbe, je tedaj imenoval Lojzeta Bra‘uža za nadškofijskega nadzornika cerkvenih pevskih zborov.
Lojze .se je z velikim navdušenjem posvetil podeželskim zborom, jih izpopolnjeval in zbujal v ljudeh ljubezen do naše cerkvene in ljudske pesmi.
Bila je to zanj bogata doba ustvarjanja. Komponiral je največ cerkvene pesmi, prirejal za zbore tudi težje kompozicije iz ¡tuje literature. Kamor je prišel, je navduševal ljudstvo za narodno pesem.
Veliko sta z bratom Jožkom in skladateljem V. Vodopivcem v tistem času naredila, da se niso narodni zakladi naše. pesmj izgubili. O tem pričajo pesmarice iz tistih let.
A tudi cerkveno petje je fašistom bilo nevšečno. Vendar v cerkev niso smeli posegati. Zato je bilo potrebno poiska-tj izgovor, ki bi opravičil silo.
Na polnočnici 1. 1936 je Lojze Bra-‘už dirigiral dobro pripravljeni mešani zbor v Podgori, vas v bližin; Gorice, na nasprotnem bregu Soče. Polnočna maša :e bila slovesna kot še nikoli, zbor je pod Lojzetovo taktirko na koncertni višini. Cerkev nabito polna. Isto se je ponovilo na božični dan.
Dogodek je bil premočan, skoro izzivalen za fašistične voditelje.
Na dan sv. Štefana je po končani
n.jšši stala skupina sedmih fašistov v uniformi, zagrabila Lojzeta Bratuža in z njimi štiri pevce in jih odpeljala v zatemnjeno sobo fašističnega sedeža. Na mizi pet kozarcev. Z orožjem v rokah so pevce prisilili, da je vsak izpil kozarec ricinovega olja, a pevovodja je moral izprazniti kozarec temne tekočine — strojnega olja-
Štirje pevci so svoje osebno poniža-
domovini, ampak tudi tisti, ki žive v zamejstvu kot narodne manjšine ali v zdomstvu kot izseljenci. Zato naj se vsi člani slovenskega narodnega občestva danes bolj kot kdajkoli zavedo, da dogodki kličejo vse k odločnemu delu.
Naša politična emigracija po odgovornosti ni na zadnjem mestu. Cilj je jasen, zato nihče ne more stati, ob strani. Res je, da imamo demokratično izvoljeno politično predstavništvo v emigraciji. Toda nimajo prav 'isti, ki prepuščajo vse delo in odgovornost tej ustanovi, še manj pa tisti, ki napadajo in rušijo njen ugled in ovirajo pri njenem delu, namesto da bi jo podpirali.
Ta ustanova bo mogla izpolnjevati
Martina.
nje, gnus in telesno trpljenje v nekaj dneh preboleli, a v Lojzetovem kozarcu je bila — smrt. Tekočina mu je v nekaj tednih uničila jetra. Doma ni mogel dolgo ležati, zato so ga prenesli v bolnišnico, kjer se je začelo njegovo počasno umiranje.
Na hodniku pri vhodu je sedel policijski paznik, da je nadzoroval vse obiske za Lojzeta. Marsikomu je obisk prepovedal.
Čez Primorsko se je zgrnil molk in groza. Lojze, rekli smo mu po domače Gigi, je bil človek, ki ni imel neprija-telja. Blaga pesniška duša mu je sijala iz oči. Kamor je prišel, je bil kakor dar božji. In Bog mu je dal za življenjsko družico tudi nežno pesnico, znano Ljubko Šorli in dva otroka: Lojzko in Andreja, k; je bil v tistih žalostnih dneh še v povojih.
V sobi, kjer je ležal skoro negiben, se je tragedija tiho bližala koncu. A tišina ie dostikrat močnejša kakor krik.
Spomnim se posebnega dogodka tistih dni. Neko noč sva bolnika čuvale z njegovo sestrično Željko. Lojze ni več govoril, le od časa. do časa je odprl oči. Bil je skoro vedno negiben. Njegovi podgorski pevci, ki so z bolečim srcem sledili njegovo bolezen, so nama napovedali, da bodo opolnoči svojemu pevovodji zapeli zadnjo podoknico.
Zimski tenek dež je tiho škropil na okna. Vse je bilo tiho. Nenadoma ¡se oglasi pesem tiha, čudovito ubrana,
kakor v cerkvi. Boh, ,k je nenadoma na široko odprl oči, ob zadnjem akordu se je bledo nasmehnil in zopet padel v negibno stanje.
Obe sva ob oknu trepetali, kaj bo. Bolnišnica je stala na križišču štirih cest. Fantje so med petjem sedeli na kolesih, ob zadnjem akordu ¡so z vso brzino izginili v vlažno noč.
Nekaj trenutkov — poklon ljubezni in tveganje svobode za čist j ideal-
'Čez nekai dni, 16. februarja 1937 je Lojze Bratuž odšel k Bogu. Naša preizkušena slovenska manjšina je izgubila z njim bogat narodni zaklad.
Pogreb je bil nenavaden. Ob 7 uri v mrzlem, temnem februarskem jutru, 'e le nekaj sorodnikov, katerih imena je moral brat Jožko predložiti kvestor-ju v odobrenje, stalo ob jami, ko ¡so Lojzetovo telo spuščali vanjo ob popolni tišini. Kakor zločinca. Tako' je bilo ukazano.
A ljubezen vse premore, je neustrašena. Že v prvi noči so naši ljudje iz dežele nanosili na Lojzetov grob goro zelenja in rož in mu prižgali lučke.
Vse tiho, nobenega imena nikjer — a Primorska je tisto noč darovala svoje srce Lojzetu Bratužu — mučeniku — in svojo zvestobo ¡slovenstvu!
DR. FRANČEK PRIJATELJ — umrl
Malo pred zaključkom lista je prišlo iz Nemčije telefonsko 'sporočilo, da se je v avtomobilski nesreči v Frankfurtu smrtno ponesrečil dr. Franček Prijatelj, slovenski izseljenski duhovnik v Nemčiji. Naj počiva v miru!
svojo nalogo le ob ¡sodelovanju in podpori vse politične emigracije. V svobodnem svetu mora postati ime slovenskega naroda še bolj poznano in slovenski narodni problem mora biti jasen državnikom in vplivnim osebnostim v ¡svetu. Pri tem delu noben posameznik ali skupina ne more odkloniti sodelovanja. -Slovenski znanstveniki in u-metniki v svetu, gospodarstveniki in tisti, ki so dosegli položaje v javnem življenju, svobodni poklici in podjetniki, vsi člani ¡slovenske politične emigracije naj bodo stalno na delu. Vsi naj sj prizadevajo tako utirati pot k našemu skupnemu cilju: svoboda slovenskega naroda. Za dosego tega cilja ni nobena žrtev prevelika.	M. S.
Los frentes populares
Después de la toma del poder en Chile por la Unidad Popular, los P. C. de América Latina se lanzan en todas partes a una activa operación de unidad de acción, para así reeditar en sus respectivos países la experiencia de Allende. En Venezuela nació la Fuerza Nueva a iniciativa del P. C. V., con la Unión Republicana Democrática y el Movimiento Electoral del Pueblo. Y en nuestro país el ENA (Encuentro Nacional de los Argentinos) con comunistas, socialistas de extrema y otras fuerzas de izquierda.
En Uruguay, el Frente Amplio ¡se sometió el 28 de noviembre último a su primera prueba electoral; si no pudo conquistar la Presidencia, ni la administración de Montevideo, como esperaba, recogió el 17 por ciento de los votos y bajo el impulso del P. C. U. trabaja para minar las instituciones democráticas uruguayas y prepararse para tomar el poder.
En Colombia se dibuja el mismo movimiento. En el XI Congreso del P.C.C., cuyos trabajos terminaron el 9 de diciembre, los debates se centraron en “la unificación de las fuerzas populares”. El secretario general del P. C. C. afirmó claramente su intención de crear en Colombia un Frente Popular. ¿ Con quién ? Como para el P. C. el fin justifica los medios, piensa en la Alianza Nacional Popular, el Anapo del antiguo dictador Gustavo Rojas Pinilla. Entre ambos partidos ya ha habido relaciones y aproximaciones.
Para los comunistas todas las alianzas son buenas si consideran que les abren el camino hacia el poder: socialistas, demócratas-cristianos, antiguos dictadores...
Ljudske fronte
Odkar je v Čilu Unión Popular (Ljudsko združenje) prevzelo oblast, so se komunistične partije vsega kontinenta spustile v aktivno delo za zedinjenje raznih sil, da bi sledile Allendejevemu zgledu. V Venezueli ¡se je tako rodila Nova sila, na pobudo komunistične partije, Republikanske demokratske unije in Ljudskega volilnega gibanja. V naši državi pa je enako nastala ENA (Argentinsko narodno združenje), ki združuje komnuiste, ekstremne socialiste in druge levičarske sile.
V	Urugvaju je 28. novembra Široka fronta prestala svojo prvo volilno preizkušnjo, čeprav ni mogla doseči predsedništva, ne montevideškega županstva, kot so upali, je vendarle dobila 17% glasov in pod vplivom KP minira urugvajske demokratične ustanove in se pripravlja na prevzem oblasti.
V	Kolombiji se poraja enako gibanje. Na XÍ. kongresu kolombijske KP, ki se je zaključil 9- decembra, so se debate osredotočile v „združenju ljudskih sil“. Generalni tajnik KP je jasno izjavil, da imajo namen ustanoviti Ljudsko fronto. S kom? Ker za komuniste cilj opravičuje sredstva, mislijo na združitev z Ljudsko narodno zavezo bivšega diktatorja Gustava Rojasa Pinilla. Med obema strankama je že prišlo do zbližavanj in zvez.
Za komuniste ¡so vse povezave dobrodošle, če jim le odprejo pot do oblasti, pa naj bo to s socialisti, krščanskimi demokrati, bivšimi diktatorji...
TITO GROZI NACIONALISTOM Z VOJSKO
SOVJETSKI PODPREDSEDNIK V ZAGREBU
Kakor vedno, kadar povojno komunistično Jugoslavijo pretresajo notranje krize, tako tudi sedaj dikta or Tito veliko potuje po državi in govori. Do nedavna je s svojo osebo in prisotnostjo bil tisti edini komunistični jugoslovanski veljak, ki je še povezoval če ne drugega, vsaj partijce v več ali manj (rdno skupnost. Toda opazovalci ugotavljajo, da v novem razvoju v državi tudi ta Titova vloga hitro upada in postaja število partijcev, ki bi se oklepali njegovih izjav in pozivov, vedno manjše. Na splošno se v jugoslovanskih partijskih krogih vedno ostreje zaznava spoznanje, da Tito že odhaja v zgodovino in da se nezadržno in vedno hitreje bliža dan, ko bo komunistična Jugoslavija Ubrala novo smer v svojem nadaljnjem razvoju.
Ti‘o se je pred božičem podal v vasico Rudo, kjer je bila pred tridesetimi leti organizirana prva partizanska bojna skupina tkim. osvobodilne, armade, da bi prisostvoval slavju. Imel je seveda tudi govor, ki je izzvenel v obupno grožnjo vsem jugoslovanskim narodom :
„Naša vojska je zato tu, da v prvi vrsti brani državo pred vsemi zunanjimi sovražniki, toda braniti mora tudi dosežke revolucije, če je treba. Ne smemo se strašiti nekaterih izbruhov, toda, če bo šlo iz slabega na slabše, če bo treba braniti notranji red, tukaj je naša vojska,“ je kričal rdeči maršal.
TLp se ni mogel ogniti nevarnosti razpada Jugoslavije po njegovi smrti, toda je dejal, da so „taka mnenja absurdni nesmisel.“ Zagrozil je, kakor je to že tolikokrat storil, da bo „naša partija vzela zadevo v roke. Vse dotlej dokler obstaja razredni sovražnik, smo v revolucionarnem boju. In vi veste, da za protirevolucijo ni demokracije,“ je zakFuči] Tito ob ploskanju starih borčevski so ¡se zbrali v Rudu.
V zvezi z dogodki na Hrvaškem je tudi zanimivo dejstvo, da je 4. t. m. prispel naravnost iz Moskve v Zagreb na obisk podpredsednik sovjetske vla-
de N. K. Bajbakov. V Zagrebu se je zadržal dva dni in je imel razgovore v izvršnem svetu hrvaške partije.
Bajbakova je sprejel na zagrebški postaji in pozdravil predsednik hrvaškega izvršnega sveta Dragutin Hara-mija, ki je nekaj dni za tem moral podati ostavko v čistki hrvaških partijcev, ki jo izvajajo Titu zvesti partijci.
Bajbakov je potoval tudi v Sarajevo, prestolnico Bosne in Hercegovine, kjer ga je gostil tamkajšnji predsednik izvršnega sveta Dragutin Kosovac. Šele ob vračanju v Moskvo se je Bajbakov oglasil pri Titu, ker se mu pač kot poglavarju države ni mogel izogniti.
Vrenje, ki vznemirja komunistično Jugoslavijo, ni prizaneslo tudi ne jugoslovanski vojski. Zlasti med hrvaškim delom vojske se pojavljajo znaki, da segajo niti hrvaškega nacionalističnega gibanja tudi med najvišje častnike. Prvi, ki je bil „suspendiran, dokler se ne ugotovi, koliko je tudi on soodgovoren za sedanji položaj na Hrvaškem,“ je bil divizijski general Janko Bobatko.
V	hrvaški partiji je zasedel mesto glaVnega partijskega tajnika neki Josip Urhovec, ki je ob prevzemu položaja izjavil, da „kljub intenzivni čistki več trdnjav opozicije še vedno ni bilo zavzetih. To je sedaj naslednja naloga hrvaške partije.“
GRE TUDI ZA DEVIZE
V	ozadju krize, ki ¡se je razplamtela na Hrvaškem in se deloma razširila po ostalih republikah komunistične Jugoslavije, je tudi finančno vprašanje.
Kakor je znano, je doslej smela vsaka jugoslovanska komunistična republika zadržati v svoji blagajni ne kaj manj kot sedem odstotkov tujih valut, ki jih je prislužila bodisi z zunanjo trgovino, bodisi s turizmom ali pa so ji dotekale od državljanov, ki so odšli na delo v tujino in kaferi morajo del svojih dohodkov pošiljati domov.
Hrvaški „nacionalisti“ so zahtevali, da mora federalna centralna vlada do-(Nad. na 2. str.)
Za dobro voljo
Oče sinu: „Obljubil si, da boš ob sedmih doma. Prišel si ob osmih. Ali veš, da sem ti obljubil batine, če ne boš držal obljube?“
„Vem, očka. Ampak, ko sem jaz obljubo prelomil, zakaj je ne b; še ti?“
31. decembra na PRISTAVI
SILVESTROVANJE
Osel konju: „Kaj se boš postavljal pred mano s svojo slavno preteklostjo! B0 kmalu do kraja pozabljena. Saj vidiš, vse konje bo moderna tehnika odrinila. Osli bomo pa zmerom ostali-“
5. PRISTAVSKI DAN na Pristavi 16. janurja 1972
DUHOVNIŠKO ZDRUŽENJE SV. PETRA
daje na razpolago tudi Slovencem in njih družinam
HOTEL MASCARDI - BARILOCHE (ob jezeru Mascardi)
(Lastniki hotela so vsi duhovniki v Argentini, vpisani v to družbo)
Dnevna oskrba 30.— z lastno, oz. 28.— s skupno kopalnico
Prijavite se. Rodriguez Pena 846, 3?; ali T. E. 41-7184
V drugi polovici februarja in v začetku marca bo postrežba skoraj izključno v slovenskih rokah.
Predno se odločite za kakšno finančno operacijo, pa naj bo to naložba ali posojilo, vprašajte za pogoje pri nas, ne bo Vam žal.
KREDITNA ZADRUGA S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bnič M.tre 97
T. E. 658-6574
Ramos Mejia
Uradne ure ob torkih, četrtkih in sobotah od 16- do 20. ure
Člani, ste že uredili življenjsko zavarovanje? Ne odlašajte! Vprašajte v pisarni.
Če hočete preživeti lep dan v prosti naravi, nič boljšega kot izlet na kinto „Sloga“, ul. del Cielit0 279, Villa Udaondo.
Kinta je odprta od 9. do 21. ure vse dni razen ob petkih, ko je zaprta zaradi čiščenja.

VSI ROJAKI,
Naš dom	San Justo
SILVESTROVANJE v petek, 31. decembra, ob 21
Vabljeni!
ZDRAVJA, SREČE, ZADOVOLJSTVA IN USPEHOV
ir
želi v novem letu
Zveza slovenskih mater in žena
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
V Slovenskem domu v Carapachayu bo SILVESTROVANJE
v petek, 31. decembra, zvečer
Vabljeni vsi rojaki.
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7218
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE		Srečne praznike rojstva Gospodovega in zdravo novo let0 1972 želi odbor
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires		slovenskega zavetišča dr. Gregorija Rožmana
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827		Vsem pomoč) potrebnim rojakom, članom in dobrotnikom zavetišča. Martin Fierro 4264 San Justo
V		
		Ob prazniku božje ljubezni
		
UNIV. PROF.		podprimo gradnjo zavetišča!
DR. JUAN BLAZNIK		
Zahtevajte določitev ure na		
telefonu 49-5855		BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO LETO ŽELI
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed		ROJAKOM ŠIROM ARGENTINE IZ DEŽELE NAHUEL HUAPIA
specialist za ortopedijo		BARILOCHE
in travmatologijo		
Ordinira v torek, četrtek in soboto		FOTO TRIGLAV
od 17 do 20	1	
iz katerega koli okoliša, mladina in starejši, preprosti in izobraženi, prejšnji in novi naseljenci, brez ozira na „ločine“ med nami, VABLJENI, da se res vsi združite v sodelovanju v pomoč skoraj 100 slovenskim misijonarjem in misijonarkam na naši 21. MISIJONSKI VELETOMBOLI.
Naj bo to naš narodni davek, ki ga združeni damo božjemu kraljestvu na zemlji, v zahvalo za dobrote preteklega leta in v prošnjo za blagoslove v novem. Bog ne ostane ničesar dolžan! Prosi nas danes,
vrnil bo jutri!	SLOVENSKA MISIJONSKA ZVEZA
dr. Rudolf Hanželič	j
Težave mladostnikov
Z mladostnikom boš lahko mimo govoril le, če bo prepričan, da mu ne misliš vsiljevati ničesar, da ne iščeš niti zmage niti poraza ampak le njegovo dobro in srečo, in da more to doseči le če išče in sprejme resnico v vsem. In še v tem primeru, če bo pod silo razlogov končno moral priznati, da se je motil, se bo notranje kujal, jezil, grebel po sebi in iskal kake razloge sebi v prid. V svoji užaljenosti se bo morda predal divji aktivnosti, športu, branju, družbi; vse ga bo zanimalo, a vse le površno, bo kot pravo zapravljanje časa, saj se je vrgel v vse to ne iz resničnega zanimanja, ampak da bi lažje prenesel noraz in ga pozabil: morda b0 iskal pozabe v kaki družbi sebi enakih, kjer bo v visokodonečih besedah dajal duška samemu sebi in bo končno ostal kar je bil.
A kljub temu ga je treba razumeti, z njim potrpeti in iskati trenutka, ko si bo morda vendar zopet želel razgovora. Morda bo v takem primeru najbolje poiskati za razgovor z njim kako drugo osebo, nevtralno, do skrajnosti objektivno in dobrohotečo, ki z mladostnikom niti ne bo govorila 0 istem vprašanju, ampak bo mimo in trezno z njim na splošno iskala le vzroke napetosti, nesporazumov, ki da včasih
nastopijo za prazen nič, zaradi nesporazuma 'alj napačnega ravnanja, bosta iskala razloge, zakaj je včasih tako težko priznati zmoto in sprejeti resnico. cesto je pač laže priti do cilja po ovinku kot naravnost po strmi poti k resnici.
2.	Rast V osebnost. Mladostnika o-mamlja in priteguje tudi želja postati lepa, vplivna osebnost. Kdo bi ne bil tega vesel; saj tudi družba živi, se dviga in bogati po lepih osebnostih; želja po lepi osebnosti je tudi za rast mlade duše prečesto rešilno. A tudi v tem prizadevanju rasti v lepo osebnost je zlasti danes toliko težav in napačnih razlag, ki povzroče, da mnogo mladih ljudi kljub dobri volji osebnosti v sebi nikdar ne razvije.
Mlad človek sam sluti, da je resnična osebnost le tisti, k; je harmonično skladno razvil v sebi vsa lepa naravna teženja v skladu z neko lestvico vrednot po pravilu, da naj nižje služi višjemu, telesno duhovnemu, korist dolžnosti, zunanje notranjemu, zabava in komodnost da se mora podrediti spoznani obveznosti, da mora beseda biti v skladu z dejanji itd.
A vse to doseči je tako težko celo umirjenemu, doraslemu človeku, k) lažje presoja lepot0 in važnost vrednot, ki
bolje pozna težave in ovire v rasti k njim. Koliko težje je rast v osebnost mlademu človeku, ki življenja še ne pozna, ki se pomena in lepote vrednot še ne zaveda, in je cesto ves pod vplivom okolja in čustev! če ne bo imel ob strani razumevajoče osebe, ki mu bo sproti čistila pojme, ga notranje pridobivala za lepote vrednot in dolžnosti, ga dvigala, ko bo omahoval in nastopila tudi odločno v trenutkih slabosti in nezvestobe, bo mlad človek gotovo omagal. Znal bo le veliko in lepo govoriti o tej ali oni vrednoti, jo bo zahteval od drugih, zlasti starejših, sam se bo pa predajal zabavam, plehkosti, sebičnosti; ostal bo spaček, ki je izdal in zamoril v sebi najlepše teženje zdrave mlade narave, in bo suženj teženj, ki se jih sam v sebi sramuje.
3.	Mlada ljubezen. V mladostniku se pojavi tudi klic po ljubezni. V nravno resnem in zdravem je ta klic-poln lepote, idealizma. Želi najti osebo drugega spola, ki jo bo občudoval, jo ljubil in duhovno rastel ob njej. A v mladostniku, v tem psihofizičnem bitju še ni lepega soglasja med duhovnim in telesnim, moči, ki bi znala poduhoviti tudi telesno, saj se to soglasje more doseči šele v dobi dozorelosti. Prav zaradi tega je zgodnja ljubezen lahko tudi za dobro, nravno resno mlado, a še nedozorelo osebo skrajno nevarna. Kajtj če se je v svoji idealni ljubezni navezala na človeka, v katerem ni-odkrila pričakovane lepote duha, ampak
morda prevlado duha morečih nagnjenj, bo postala verjetno njih 'sužnja tudi ona, ali pa tak0 razočarana, da ne bo samo zasovražila tega človeka, ampak zdvomila nad samo možnostjo lepe ljubezni. In kar je v mladostniku močno tudi telesno teženje združeno c veliko radovednostjo, bo tako razočaran se morda vrgel v telesnost, v čutnost, v spolnost. To toliko laže, ker zvestoba duhu zahteva pogum, odpoved in žrtve, služiti nagonu pa more vsaka pokveka, tudi največji slabič, človek brez čuta za čast in odgovornost. Zabloda v golo telesnost je toliko lažja v našem času, ki tako brezvestno poudarja telesno, skoro smeši duhovno, se dobrika sen-zualnosti in po sto raznih kanalih družabnega življenja neti seksualnost. Nravno zdrav mlad človek se tega tudi zaveda, trpi, se bori, da zmaga nad samim seboj in nad nezdravim okoljem, se cesto vrže v močne telesne napore, razne vrste športa, da izčrpa energije, ki jih nosi v sebi in da se tako ohrani pošten.
‘ \ A če ne bo imel ob sebi močne moralne opore v kakem zares dobrem človeku in jasnih pojmov o lepoti, odgovornosti in visokem smislu razmerja med fantom in dekletom, ki da naj vodi v 'sodelovanje z Bogom v ostvar-jarlju in vzgoji novih življenj, prej ali slej zabrede v golo čutnost, spolnost s samim seboj ali drugo osebo istega ali nasprotnega spola. In kdor je enkrat zašel na to pot in postane 'suženj čut-
nosti, se bo le težko dvignil. Saj ga tako življenje do dna poniža, ga razčloveči, ga napolni s praznoto, z gnusom do samega sebe, mu uniči jasno razsodnost in moč volje tako, da mu je zmaga nad samim seboj 'skoro nemogoča. Ostal bo zelo verjetno suženj čutnost) za vse življenje in bo nemirno iskal vse motive, da vsaj malo pomiri svojo vest.
Ker je problem mlade ljubezni zlasti danes tako zamotan, ostati zvest klicu po lepi ljubezni tako težko, je treba dati mlademu človeku obsežen, njegovemu dostojanstvu in poslanstvu primeren sistematičen spolni pouk.
4.	Družabno življenje. To današnjo mladino še posebej zanima, socialni problem 'se cesto spreminja v centralno točko njenih zahtev in načrtov. Mladostnik je vedno bil reformator, hoče vse spremeniti, zboljšati, preurediti. Za taka hotenja ima zlasti danes razlogov dovolj; saj vsi, tudi starejši, vsepovsod govorimo o nujnosti družabnih sprememb; zato moramo biti tega hotenja mladine 'samo veseli. Veliko zl0 je pa
v tem, da se vse preveč naivno in nedoraslo poudarja skoraj samo potrebo, da se spremene zunanje strukture, le malo, cesto le zelo malo pa se poudarja nujnost sprememb v notranjih, duhovnih strukturah človeka in družbe, kakor da te niso osnovni pogoj za zboljšanje vsega družabnega in zlasti zasebnega življenja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
HM"-- lH

SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — (Norveški kralj Olav V. je odlikoval prevajalca prof. Janka Modra z medaljo Sv. Olava za njegovo uspešno prevajanje norveške literature v slovenščino. Odlikovanje je Modru izročil norveški konzul Rene Ružanski
22.	novembra v ljubljanskem hotelu Lev. Kralj Olav je odlikovanje podpisal 15. marca 1971.
LJUBLJANA — Kljub razmeroma velikemu številu duhovniških poklicev ,v Sloveniji še vedno manjka precej duhovnikov. Mnogi župniki upravljajo po dve ali celo tri župnije. V ljubljanski nadškofiji je 660.000 vernikov, ima pa nadškofija 292 župnij, od katerih je 60 župnij brez stalnega duhovnika. Mariborska škofija ima 740.000 katoličanov, ki žive v 275 župnijah, od katerih je nezasedenih 40. Še slabše je v apostolski administraturi Koper, ki ima 210.000 vernikov v 205 župnijah, a med temi je kar 70 nezasedenih. Prav redke so tudi župnije, ki bi imele še kaplana. Kljub temu, da so mnoge župnije prevzele razne redovne družine, je 170 župnij brez stalnega dušnega pastirja. Tako upravljajo v Sloveniji kapucini 10 župnij, frančiškani 12, minoriti 7, križni-ški red 8, jezuiti 4, lazaristi 3, dominikanci 1, salezijanci pa kar 24.
LJUBLJANA — Republiška vlada je omilila predpis, po katerem je bilo treba imeti za zaposlitev dokončano osem letko. Po novem za 67 poklicev ni nujna popolna osemletka: od tega je 11 poklicev iz metalurgije, 6 poklicev iz gumarske industrije, 1 iz rudarstva, i iz gozdarstva, 5 iz čevljarske industrije, 3 iz gostinstva in 40 iz raznih obrti. Problem je nastal predvsem ob meji z Avstrijo, kjer ne zahtevajo končane osnovne šole ter je mnogo mladih hodilo delat v Avstrijo.
LJUBLJANA — Ljubljansko podjetje Ilirija je edina tovarna v Sloveniji in Jugoslaviji, ki izdeluje lasulje za dame. Lasulje imajo ime Nartalas, naredijo pa jih letno približno 35.000. Lasulje Nartalas so izdelane izključno iz sintetičnih las, ki jih uvažajo iz zahodnih držav. Ker pa je veliko povpraševanja za lasuljami iz pravih las, so se odločili pri Iliriji tudi za izdelavo le-teh. Lase bodo uvozili iz Indije. Indijski in kitajski lasje so daleč najmočnejši in najkvalitetnejši. Za moške lasulje do sedaj ni niti v ostalem svetu dosti povpraševanja, vendar se Ilirija bavi tudi z mislijo o izdelovanju moških lasulj, brad in bradic pa tudi brk in
brčic vseh vrst, od mehiških do španskih.
BLED — Gozdno gospodarstvo Bled bo z novim letom ukinilo žagi na Belci in v Podnartu ,ker more obrat na Rečici pri Bledu zrezati ves les, ki ga posekajo na Gornjem Gorenjskem. Delavce, k; jih je okrog 20 na obeh žagah, bodo preusmerili v druge podobne obrate. Tako bodo z B'elce delavci šli na Dovje, kjer že dokončujejo novi del mizarske delavnice. In tudi ta obrat bodo preusmerili od izdelovanja avtomatskih kegljišč na stavbno pohištvo.
PTUJ — Prizidek novega kirurškega oddelka Ptujske bolnice je pod streho. Toda do popolne izdelave je še dolga pot. Delavci zaposleni v gospodarstvu plačujejo 0,26 odstotni dopolnilni proračunski prispevek za investicije v zdravstvu, pa tudi nekatera podjetja so se obvezala z raznimi pogodbami o sofinanciranju tega oddelka. Ker pa imajo podjetja težave z likvidnostjo, je priliv denarja zelo nizek. Kreditna banka v Ptuju je že obvestila, da bo prenehala s financiranjem, če ne bo večjega dotoka denarja iz pogodbenih obveznosti.
Umrli so od 2. dec. do 7. dec. 1971:
LJUBLJANA: Mileva Borštnik r. Hrovatin, vdova po odvetniku; inž. Milko Bremec, nekdanji lastnik železarne Muta; Leopold Šmalc, pravnik; Mici Cvelbar, 86; Angelca Kordež r. Kušar; Božo Peternel; Albin Forte, žel. upok.; Ivan Dolničar, upok. tapetnik; Antonija Vodopija r. Grabar, 91; Alojzija Ko-ropec r. Zalokar; Antonija Penik; Janez Oblak, upok.; Pepca Vehovec; Marija Križnič, upok.; Marija Zaviršek r. Sajovic, 88; Marija /Čeme r. Kastelic; Dominik Kacin; Norbert Pečak; Terezija Žibert; Jože Perčič, železničar; Rudolf Predovič; Anton Zadel, upok. železničar.
DRUGI KRAJI: Franc Urbanija, Krašce; Ljubo Saksida, Šempeter; Marija Kregar r. čeren, Savlje; Alojzij Ilc, Goriča vas, 68; Peter Andrejašič, strojevodja (umrl po železniški nesreči pri trčenju dveh vlakov v Borovnici); Izidor Leskovar, upok. kovač, Trbovlje; Rudolf Žibret, rud. nadzornik v p., 75, Trbovlje; Marija Klobovs, 81, Poljane; Alojzija Kofol, r. Podobnik, Nova Gorica; Anton Fileš, električar, Kidričevo; Janez Juvan, upok., Kamnik; Marija Kranjc r. Golob, Gornje Radulje; Rajko Mali, Kranj; Frančiška Krajšek r. Romšak, 95, Hrastnik; Ivan Kršmanc, gradb. delovodja v pok., Lukovica; Urban Vavpetič, Tuniška mlaka; Tomo Žargaj, upok. učitelj, 72, Kamnik; Franc Dolhar, Predoslje; dr. inž. Metod Pogačnik, Podnart; Kati Langerholz, Stara Loka; Pia Starc, Ribnica; Herma Pevec r. Kranjc, Ptuj; Evica Saje r. Lenč, Novo mesto; Karolina Struna, Meniška vas pri Dol. Toplicah; štefi Pavletič r. Jaklič, Piran.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
OB KONCU LETA
V sredo, 2'2. je predsednik Lanusse sklical časnikarsko konferenco. Sestal se je v vladni palači s predstavniki tiska ter na njihova vprašanja odgovarjal z veliko jasnostjo in odkritostjo. V svojih izvajanjih je potrdil nekatera že znana dejstva, pa tudi dodal nove napovedi. Med temi je zelo važna ta, da prihodnje leto ne bodo delovale pa-ri’etne komisije. Indirektno je tudi zatrdil, da ne misli kandidirati za predsednika na prihodnjih volitvah, ko je dejal, da bo šele potem, ko bo zapustil mesto predsednika, lahko živel v miru, kar si zelo želi. Obdelal je nekatera gospodarska vprašanja („položaj je težak, a ne obupen“) in zatrdil da vlada za enkrat ne misli izvesti splošne amnestije.
Opazovale^ medtem znova ugotavljajo, da se bodo v vladi kmalu izvedle spremembe. V februarju ali vsaj v začetku marca se bo od nje poslovilo večje število ministrov. A kar je trenutno največja skrb vseh, je ugotoviti, kolikšna bo povišica plač, ki bo začela teči s prvim januarjem. Skoraj gotovo bo količino napovedal predsednik Lanusse v svojem govoru dne 30. t. m. Medtem se že govori, da bo povišica dosegla komaj 12% in pa obljubo, da bo vlada z dekreti poviševala plače tekom leta, v kolikor bo medtem rasla draginja.
Ta obljuba je precej utopična, če upoštevamo, da bo decembrska inflacija po uradnih računih dosegla višino 10 do 12%, to je kar celotno poviši-co plač. V gospodarskem načrtu za leto 1972 naj bi inflacija v tem letu bila v višini 20%. Pa so vladni analisti sami takoj popravili, in nap'saj številko 30%. In še so mnogi skeptični nad tem vladnim računanjem. Torej 1)1 plače
morale narasti tekom HTJ več kot 30%, da se ohrani njihova re.dna vrednost. To pa je skoraj neverjetno.
Pričakovati je torej hude sindikalne agitacije. Zlasti po mesecu marcu, ko poteče rok za zbiranje paritetnih komisij za delavske konvencije. Ker ten komisij ne bo, je gotovo, da pride do stavk in manifestacij. Zato opazovalci predvidevajo, da bo vlada aprila, ko se bodo pričele čutit; posledice gospodarskega plana, zvišala plače po dekretu, in s tem delavstvo vsaj delno pomirila
Medtem pa se politično delovanje mirno razvija naprej. Stranke in strančice skušajo povečat; svojo pičlo moč. Feronisti stremijo za združenjem, ki je še daleč; radikali iščejo izgubljeno slavo, socialisti skušajo zediniti raztresene sile; prav tako krščanski demokrati. Vsi pa iščejo zaveznikov, da bi se na volitvah predstavil; v močnih federacijah strank. Eni kot drugi pa na ves glas javljajo, da imajo v rokah rešitev za argentinski zavoženi položaj.
Tako levica in . skrajna levica, kot desničarji (ti z novim imenom in starimi figurami) proglašajo jakost svojih sil in učinkovitost svojih magičnih formul. Eni kot drugi so smešni v svoji ekskluzivnosti. Levica z obrabljenimi frazami socialističnih rajev, desna s ¡svojimi trditvami o „edini rešitvi pred komunizmom“ in o edini učinkoviti gospodarski politiki. En; in drugi pa ne upoštevajo dejanskega položaja te dežele (saj je niti sredina ne upošteva), njenih zmožnosti 'in posebnosti njenih ljudi. Narod pa med tem potrpežljivo prenaša gospodarske in politične poizkuse in le želi, da bi bilo prihodnje leto nekoliko boljše od tega. Ali vsaj ne slabše...
Osebne novice
Krst. V Slovenski kapeli je bil krščen Pavel Lenart Vidmar, sin Milana in ge. Sare Virginie roj. ¡Suárez. Botrovala sta Matej Vidmar in Alicia Nélida Podesta. Krstil pa je msgr. Anton Orehar. Srečnim staršem naše čestitke.
Nov slovenski diplomiranec: Dne 9. decembra je na ekonomski fakulteti državne univerze v Buenos Airesu diplomiral g. Damijan Ecker in si pridobil naslov „Licenciado en administración de empresas“. — Na pravni fakulteti pa je zaključil novo triletno kariero za diplomirance (para postgraduados) in dobil naziv „abogado especializado en asesoría jurídica de empresos“ dr. Franc Knavs. — čestitamo!
PROSVETNI VEČER ZEDINJENE SLOVENIJE
Gost: bivši argentinski gospodarski minister ing. A. Alsogaray
Na letošnji zadnji prosvetni večer Zedinjene Slovenije je bil povabljen za govornika bivši argentinski gospodarski minister ing. Alvaro Alsogaray.
Slovenska publika se je v lepem . številu udeležila prireditve v veliki dvorani Slovenske hiše. Ing. Alsogaray je v skoro enournem ekspozeju prikazal gospodarski in politični razvoj v Argentini od nastopa peroniz-ma do danes in podal nekatere smernice, po katerih naj bi se razvijalo argentinsko gospodarstvo po prihodnjih volitvah leta 1973 — če bo do njih prišlo —• da se bi, po njegovem mnenju, država rešila neprestanega gospodarskega in političnega nazadovanja zadnjih trideset let.
Po govoru je ing. Alsogaray odgovarjal na številna vprašanja in pojasnil s svojega stališča marsikateri problem, ki trenutno zadeva gospodarsko in politično življenje v Argentini.
Za nastop je bil ing. Alsogaray deležen obilnega aplavza, nakar ga je predsednik Z edinjene Slovenije Božo Stariha povabil na prigrizek, kjer se je govornik zadržal z nekaterimi rojaki še dalj časa v razgovoru.
Pred odhodom je Božo Stariha podaril ing. Alsogarayu izvod slovenskega prevod Hemandezove pesnitve Martina Fierra, za kar se je gost lepo zahvalil in poudaril, da je dobro poučen vo ustvarjalnem značaju Slovencev na sploh in o dosežkih slovenske protikomunistične emigracije v Argentini in drugje po ¡svetu.
SAN MARTIN
Občni zbor sanmartinskega krožka SDO je bil na praznik isv. Štefana v domu. Občni zbor je bil združen z božičnim sestankom in ga je vodila predsednica gdč. Ana Marija Remic. Molitvi je sledila božična pesem. Duhovni vodja g. Jure Rode pa je v lepem govoru podal božično misel. Po tem uvodu je predsednica začela občni zbor. Odbornice so podale poročila o opravljenem delu v pretekli poslovni dobi. Sledile so tajne volitve novega odbora in je bil izvoljen naslednji odbor: predsednica Anica , Jenko, podpredsednica Pavla Petelin, tajnica Kristina Zorko, blagajničarka Marta Dimnik, kult. ref. Nina Pristovnik, delegatinja Ana Marija Klanjšček, gospodarica Mojca O-beržan, voditeljici naraščaja Marta Vičič in Marija Zorec.
Sledil je razgovor o delu v novi poslovni dobi, zlasti o pridobivanju novih članic, o sestankih in športnem delu in čim večjem sodelovanju v domu. Za sklep so navzoča dekleta zapela še eno pesem in nato je bil z molitvijo končan lepo uspeli občni zbor sanmartinskih deklet.
LIKOF V ZAVETIŠČU
V nedeljo, dne 19. decembra 1971 je odbor slovenskega zavetišča pripravil likof in asado, ker je končal prvo stopnjo stavbnih del. Žal, da je bilo vreme tokrat zelo muhasto. Kljub temu pa se je zbralo do opoldne okrog 150 pogumnih rojakov pri sv. maši, ki jo je daroval e. g- Jože Guštin za pokojnega ustanovnega člana Jožeta Jenka.
Takoj po sv. maši je pozdravil vse zbrane goste predsednik g. Matevž Potočnik in poudaril pomen naše tretje etape graditve slovenskega zavetišča. Prva je bila izvolitev odbora ustanovnih članov in nakup zemljišča, druga pa pridobitev pravne osebe, tako da je danes slovensko zavetišče popolna last slovenskih članov zavetišča. Predsednik ni mogel v teh težkih gospodarskih časih povedati točnega datuma, kdaj bo prišel tisti srečni trenutek, ko bomo lahko sprejeli prve prebivalce zavetišča, toda za trdno je obljubil, da kakor ¡smo začeli zidati stavbo, prav tako jo bomo dokončali.
Nato so gostje zasedli mize. še nebo se je zvedrilo in med gosti je zavladalo prav prijateljsko razpoloženje.
Nato je pozdravil v imenu odbora vse udeležence še tajnik dr. Srečko Baraga, ki je izrekel zahvalo vsem, ki so nam pomagali kakorkoli pr; graditvi zavetišča; tako se je zahvalil ^našemu dušnemu pastirju g. Jožetu Guštinu, ki že od početka sodeluje v odboru in blagoslavlja naše delo, prav tako prisotnemu pravnemu svetovalcu dr. žužku, ki ves čas opravlja pravne posle brezplačno za zavetišče, prav posebno pa je poudaril pomoč, ki jo nudita že od začetka Zveza mater in žena in Liga mater in žena. Zveza je imenovala za svojo stalno zastopnico pri odboru zavetišča gospo Ružo šucovo. Tudi tokrat so gospe pokazale isvojo iznajdljivost, ker so postavile zopet „štant“. Za vso pomoč se je tajnik zahvalil prisotni gospe podpredsednici Zveze mater in žena, Milki Pezdirčevi, ki je na' prireditvi zastopala Zvezo, in jo prosil, naj ¡sporoči našo javno zahvalo ce?#t-nemu odboru z željo, da nam tudi v bodoče nudi vso svojo pomoč.
Po naši narodni navadi, da kjerkoli so zbrani trije Slovenci, nastane pevski zbor, je tudi tokrat v zavetišču zadonela slovenska pesem s spremljavo kitare in ustvarjala veselo razpoloženje med gosti vse do poznega mraka.
Hvala vsem, ki ste prinomogli. da sta naš likof in asado vkljub stalni grožnji oblakov prinesla lep gmotni in moralni uspeh.
Narodov
Ob pripravah na 21. misijonsko ve-letombolo, ki jo v Buenos Airesu organizira Slovenska misijonska zveza, je g. Franc S/odja napisal članek “Narodov davek”, v katerem poudarja soudeleženost vseh članov božjega ljudstva pri misijonskem delu. Iz članka objavljamo ¡sledeče markantne odstavke:
Ponekod so začeli govoriti o misijonskem davku. V mednarodnem svetu se širi ideja, naj bi vsak narod gotov procent narodnega bogastva dal za podrazvite narode. Koliko se bodo te nove dolžnoalti obnesle, bo pokazala bodočnost. Brez prave Zavesti odgovornosti vseh ljudi, predvsem vseh kristjanov, vsi ptodobni načrti lahko zvodene in ostanejo več ali manj napisana črka.
Tudi ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1970 vzbuja navdušenje pri vseh, ki so si ga že nabavili. Pohvale nad to bogato knjigo se vedno ponavljajo. To ni čudno, ko je na 328 straneh že tradicionalnega velikega formata toliko zanimive vsebine, da bo vsak bralec našel članke, razprave, poročilo ali spis, ki ga bo posebej zanimal. Naj bo bralec zgodovinar ali znanstvenik, pesnik ali pisatelj, gornik ali umetnik, javni delavec ali ljubitelj narave. Poleg 328 strani ima ZBORNIK tudi številne ilustracije in še gorniško in umetniško prilogo.
Noben Slovenec, ki duhovne vrednote ceni in mu je pri srcu ustvarjalnost slovenskih izseljencev, ne more biti brezbrižen do te knjige.
Cena v Argentini je 2.800 pesov za izvod (po pošti 3.000 pesov). V Severni Ameriki in Kanadi je prodajna cena 6 dolarjev, v ostalih državah pa šestim dolarjem odgovarjajoči znesek.
V Argentini je ZBORNIK na razpolago v Slovenski hiši in v vseh slovenskih domovih v Buenos Airesu. V Mendozi pri Rudolfu Hirsch-eggerju in v Bariločah pri dr. Vojku Arku.
Nixon: „Konec vojne v Vietnamu neizbežen...“
Nixon je nedavno dal več izjav v zvezi z nameravanim potovanjem v Peking in o ameriški zunanji politiki nasploh.
Nixon meni, da ho s svojim potovanjem v Peking „več koristil prihodnji generaciji, miru in svetu, kakor kdaj koli prej.“
'Njegovi najtežj; in najvažnejši odločitvi v minulem letu da sta bilh stopiti v ¡stik s Kitajsko in razvrednotiti dolar ter s tem uravnati ameriško gospodarstvo.
Nixon meni, da so ZDA sedaj v s‘anju, izkoriščat; svojo moč za bla-
ginjo vsega sveta, „takšno blaginjo, kakor je še ni bilo v zgodovini civilizacije.“
Nixon meni, da v prihodnji ameriški predsedniški kampanji ne bo šlo za vprašanje vietnamske vojne, ker „je konec vojne v Vietnamu neizogiben.“
Odločitev za obisk Kitajske „je bila težka... ker je bila zvezana z mnogimi problemi našega prijateljstva is svobodnim svetom. Toda treba jo je bil0 napraviti in mi smo bili tisti, ki smo jo morali napraviti. Nobena druga država tega ni mogla storiti. Ironično, tudi ZSSiR tega ni mogla napraviti.“
Vsak teden ena
PSALM
Vodnik Anton
Nocoj je večer tako velik.
O,	kako prihajam iz neznanosti skozi vrtove, ki v njih mrtvi ob studencih gledajo na mokre zvezde in gredo, z rokami razsvetljenimi, do prvega zamolklega zvonjenja iz kni ve katere vasi —
ki v njej je že izdavna in še mu konca ni...
Z menoj hiti
angel-popotnik v črne gore — iz kdo ve katere vasi —
Mariji vest oznanit...
Kadar se mesec obrne,
tisoč žena ga v sanjah zagleda:
S srebrnimi rokami upognile smo zvezde nad Tvojo glavo, in Ti se ne moreš spomniti imena našega —
Marija, ljuba soseda!
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji9*
27. decembra 1951. — Št. 51.
V NOVO LETO
.. .V teh letih emigracije smo si ustvarili v tujini celo vrsto ustanov in listov, k; nas skušajo usmerjati pravilno in nam s svojo socialno in kulturno akcijo pomagati. Med temi faktorji je tudi naš list, ki je prav pred kratkim slavil svojo desetletnico. Ta jubilej ni bil samo naš, bil je jubilej vseh tistih, ki verujejo v ohranitev vseh naših idealov, pa naj se je treba zanje boriti v še tako težkih in čudnih okoliščinah. Naš jubilej je bil potrdilo vseh tistih, ki verujejo in po tej veri tudi delajo, obenem pa je bil živ dokaz, da hočemo trdno iti po tej poti naprej in ostati zvesti temu delu tudi v novem desetletju, k; ga nastopamo.. .
„davek“
Konkretno gre za naš slovenski narod. Včasih veliko damo na naš katoliški ponos, če se zdaj ob pričetku novega leta ali konkretno ob misijonskem prazniku, ki ga v Buenos Airesu nedvomno predstavlja misijonska tombola, vprašamo: kdo v imenu našega naroda izpolnjuje to dvojno nalogo — pomoč zaostalemu svetu in misijonsko delo, je odgovbr na dlani: naši sloven-fski misijonarji.
Naj bo nedelja 9. januarja eden malih dokazov, da mislimo resno, da nam besede: krščanstvo, krst, misijoni, tretji svet niso le zven, ampak besede, ki v sebi krijejo našo odgovornost. Ta naš „davek“ ni zapisan na papirju, zapisan nfora biti v srcih in končno bo zapisan v božjih analih.
Franc Sodja CM.
OBVESTILA
PETEK, 31. decembra 1971:
V	Slovenskem domu v Carapachayu zvečer silvestrovanje.
V	Našem domu v San Justu se prične silvestrovanje ob 21.
Na Pristavi v Castelarju bo tudi silvestrovanje.
Silvestrovanje SKAD-a bo v Adro-gueju z začetkom ob 23.
V	Slovenskem domu V San Martinu
,bo na Silvestrovo sodeloval orkester Planika.
NEDELJA, 9. januarja 1972:
Na vrtu Atenea Don Bosca v Ramos Mejia 21. tradicionalna misijonska vele-tombola.
Brucovanje SKAD-a. SKAD vabi vso tisto mladino, ki je končala ¡srednjo šolo v letošnjem letu, vse diplomirance in bivše člane SKAD-a in akademike na brucovanje in silvestrovanje, ki bo v petek, 31. decembra, v Rožmanovem zavodu v Adrogue. Pričetek ob 23.
Razstava slik Ivana Bukovca in Andreja Makeka
Slikarska razstava umetnikov Ivana Bukovca in Andreja Makeka, je bila odprta v nedeljo, 26. decembra, in si j0 je ogledalo številno občinstvo. Ker je bilo zanimanje za razstavo tako izredno, bo razstava odprta še na novega leta dan od 9.S0 do 12 in tudi naslednji dan, nedeljo 2. januarja ob isti
uri-	■ wm
Nova člana Narodnega odbora za Slovenijo
V NO za Slovenijo sta bili nezasedeni še dve mesti, ki pripadata SKD-SLS. To je bilo mesto dr. Basaja in rev. Marka Kranjca.
Dr. Jože Basa j je bil pred vojno znana osebnost v 'slovenskem javnem življenju. Bil je predsednik Orlovske zveze, Katoliške akcije in leta 1944 je postal prvj predsednik Narodnega odbora. Po nastopu komunistične oblasti je živel najprej v Avstriji, nato pa se je izselil v ZDA, kjer je vse svoje sile posvetil Ligi katoliških ¡Slovencev v New Yorku. Zlasti mu je bila pri srcu slovenska knjiga in pa materialne pomoči potrebni rojaki. Pred dvema letoma je težko obolel in ne more več izvrševati funkcije v NO.
Rev. Marko Kranjc, ki živi v Rimu, je bil pred vojno ena najbolj poznanih osebnosti v slovenskem javnem in političnem življenju predvsem na štajerskem. Med prvo svetovno vojno je bil vojni kurat. Po vojni se je takoj posvetil 'organizacijskemu delu. Prevzel je leta 1919 uredništvo tednika Slovenski gospodar, ter narodnoobrambnega glasila Straža v Mariboru. Od leta 1921 je bil tajnik Slovenske ljudske stranke, najprej za južno polovico Štajerske s sedežem v Celju, od leta 1924 pa je bil Glavni tajnik za štajersko. Bil je član oblastne skupščine v Mariboru izvoljen leta 1927, v času absolutizma je bil član tajnega izvršilnega odbora SLS, leta 1938 je bil izvoljen za narodnega poslanca. Leta 1941 je bil član Narodnega sveta, in med vojno član Slovenske zaveze. Po ustanovitvi narodnega odbora leta 1944 je postal njegov član. Rev. Marko Kranjc je že pred dvema letoma dal svoje mesto v NO zaradi bolezni na razpolago. Letos pa je to željo ponovil.
Vodstvo SKD-SLS je na izpraznjeni mesti v NO imenovalo Otmarja Mauser ja iz Toronta in Franca Sekolca iz Londona.
Otmar Mauser
je bil rojen 1927 v Podbrezjah. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Kranju. že v dijaških letih je bil delaven v mladinskih organizacijah, tak0 vzgojnih kakor prosvetnih in športnih. Med vojno je bil zaposlen v Kranju v mehanični delavnici in obiskoval istočasno tehnično šolo. Leta 1944 se je prostovoljno javil k domobrancem, pa so ga nemške okupacijske oblasti prisilile, da, je moral ostati na svojem delovnem mestu. V decembru 1945 je bil skupno s starši in bratom Karlom in njegovo ženo aretiran od OZNE in odpeljan v taborišče na Jesenicah. Od tam so jih * V
komunisti pognali preko meje na Madžarsko z namenom, da bi jih Rusi odvlekli v Sibirijo. Pa ¡so vsi srečno prišli v Gradec, kjer je bil Otmar nekaj časa zaposlen pri Angležih, nato pa pri slo-
venskem gradbenem podjetju. Leta 1948 je odšel v Anglijo, na osnovi enoletne pogodbe za delo v rudniku. Ker pa je bilo takih delavcev preveč, je pogodbo odslužil v opekarni. Leta 1954 je Otmar Mauser prišel v Kanado, kjer se je takoj začel udejstvovati v raznih organizacijah. Začel je pisati v revije in časopise. Najbolj intenzivno pa je seznanjal kanadsk0 javnost s Slovenci in slovenskimi problemi. Ni zamudil nobene prilike, razširil je veliko število knjig, ki pišejo o 'Slovencih v angleškem jeziku. Med drugim knjigo o ustoličenju koroških vojvod profesorja Felicijana, Ameževo Slovenia in European Affairs. Prvih deset let v Kanadi je imel ¡svojo pleskarsko obrt, sedaj pa je že šesto leto zaposlen v Queen S‘reet Mental Healt Center.
Franjo Sekolec
je bil rojen leta 1909 v Pobrežju pri Mariboru v družini petih otrok očeta železničarja. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Mariboru. Na ljubljanski univerzi je diplomiral za profesorja na filozofski fakulteti. Pred drugo svetovno vojno je bil več let mariborski urednik Slovenca, član Orlovske zveze in delaven v raznih katoliških organizacijah in društvih.
Ko so Nemci zasedli Maribor se je umaknil v Ljubljano, odkoder ga je lastništvo Slovenca poslalo v Novo mesto kot zastopnika in dopisnika lista.
Bil je med prvimi, ki se je leta 1941 včlanil v Slovensko legijo, kot tajno protiokupatorsko organizacijo. Pozneje pa je vstopil med domobrance. Ko so Nemci med vojsko bombardirali Novo mesto, je bila ubita njegova žena ga.
STALIŠČE HRVAŠKIH KOMUNISTOV
Kriza, ki jo trenutna preživlja Jugoslavija ali bolje rečeno jugoslovanske KP je tako velika, da je zasegla vse odtenke javnega življenja. Režim je moral seči p0 najistrožjih ukrepih, da je preprečil vsaj najhujši propad.
Prav ta kriza je tudi razgalila vse pomanjkljivosti partije. To je bilo vidno zlasti na Hrvatskem, kjer sedaj stari in novi partijski vodje sicer izjavljajo podporo Titu, obenem pa priznavajo napake. Priznavajo pa tudi, da so vsaj delno vedeli za obstoj večje opo-zicjske skupine, in da se proti njej niso dovolj resno borili.
V zvezi s tem so zanimiva izvajanja, ki jih je imel vodilni hrvatski komunist član izvršnega biroja predsedstva ZKJ dr. Vladimir Bakarič. 7. decembra je na posebni seji v Virovitici v obširnem govoru podal med drugim sledeče ugotovitve, glede opozicijskega gibanja:
Ugotovil sem, da se nekaj dogaja, da se v partiji ustvarja organizacija, ki je čvrsta, ki ima svojo disciplino, svoje namene in ki ima drug program, kot je program partije, tako da ¡so bile nekatere organizacije očitno vezane na to gibanje in so menile, da disciplina velja temu gibanju, ne pa zvezi komunistov. In začeli smo se na terenu spopadati s temi organizacijami. Opazili boste, da so nekatere organizacije sledile geslom, ki jih je tozdevno gibanje predstavljalo.
Ne vedoč še nič o tem, kaj vse je to gibanje, sem hotel vedeti, kakšen je program tega gibanja. Ta program je bil sila skop, bil je nekakšen devizni režim, bil je petletni načrt, drugega ni bilo nič jasnega rečeno. In ko se je govorilo o deviznem režimu, je bila cela vrsta organizacij prav tako pripravljena, da gre na ulico za devizni
režim. Ko pa so jim rekli, ljudje, nikar ne počenjajte tega, to ni v skladu s tem, kar delamo mi, tedaj so te organizacije vprašale — ne centralni komite. ampak nekoga drugega, kaj naj delajo. In pokazale so, da je t0 neka druga disciplina, da obstaja znotraj partijske organizacije oziroma znotraj zveze komunistov neka druga organizirana sila; vsaj po tendenci. Ne upam si trditi, do kakšne mere je čvrsto organizirana.
Kaj vse naj bi šlo v to gibanje, je bilo očitno povedano, kasneje pa preklicano — da so to študentske množice, pa inteligenca in podobno. Kaj se je dogajalo tistikrat v študentskih množicah ? V vodstvo študentskih množic so se povzpeli ljudje, ki jih ni ustvarila zveza komunistov, ampak so jih ustvarili drugi. V hrvatski inteligenci, v tistem njenem glasnem delu, ki tudi z delavskim gibanjem nimajo nobene zveze. In kaj bi morali v tem trenutku storiti ? Naj omenim, da nas je Tito opozarjal na to, pa ne samo Tito, opozarjali so nas tudi mnogi drugi. Toda mi smo zvezo komunistov idejno odprli v to stran. Pokazalo se je, da lahko oni veliko naših gesel uspešno prevzamejo in obesijo na svojo zastavo, če pogledamo, zakaj to lahko store, si moramo takoj reči, da t0 pomeni, da je naše geslo dvomljivo.
Ko smo o tem razpravljali, se nismo mogli zmeraj strinjati, kje je glavna nevarnost. Rečeno je bilo: glavna nevarnost je unitarizem (to je ta parola, o kateri je govoril Tito), toda ta nacionalizem ne pomeni nobene posebne nevarnosti. Namesto da bi se povedalo, kaj se tu dogaja, je bilo rečeno, da so
Mednarodni teden
Tokijski guverner Minobe, ki je bil prejšnji mesec v Pekingu in se je sestal S Čuenlajem, je izjavil, da se ,,Kitajci resno pripravljajo na vojno proti Sovjetski zvezi ter tega dejstva ne skrivajo.“
Sovjetski vesoljski strokovnjaki so izjavili, da so iz skopih podatkov,, ki so jih dobili od dveh robotov, ki sta pristala na Marsu, ugotovili, da je ta planet dejansko popolnoma suh. če bi vsa voda, kar jo je v marsovskem o-zračju, padla na tla, „debelina te vode .ne bi presegala debeline človeškega lasu“.
V Moskvi je umrl bivši urednik literarne revije Novy Mir, Aleksander; Tvardovsky ter ga je prišel kropit ¡sovjetski Nobelov nagrajenec za literaturo Aleksander Solženicin. Tvardovsky je bil izgnan iz sovjetske Zveze pisateljev le+a 1969. Solženicin je napravil križ nad Tvardovskijevim truplom, predno so krsto zaprli. Križ je napravil tudi, ko ie vrgel pest prsti na krsto v odprti grob. Med pogrebno svečanostjo v pisa-teliskem klubu je bilo slišati vzdihe: „Zakaj nihče ne pove, da je bil on (Tvardovsky) naša vest? Zakaj nihče ne pove, da je bil izgnan iz Zveze, da njegova zadnja pesem ni bila objavljena in da so mu zaprli usta, predno mu jih ie smrt za vedno zaprla!“ * v
IZPOPOLNITEV VODSTVA SLOV. DEMOKRATSKE STRANKE
Narodni odbor sestavlja tudi Slovenska demokratska stranka, kateri predseduje ing. Ladislav Bevc, kj živi
v Sev. Ameriki. Stranka je izvedla v zadnjem času interne volitve za izpopolnitev izpraznjenih mest v izvršnem odboru.
7a podpredsednika izvršnega odbora ie bil izvoljen g. Feliks Urankar, ki živi v Buenos Airesu, za tajnika izvršnega odbora pa dr. Peter Urbanc, ki živi v Kanadi.
Oba nova člana vodstva Slovenske demokratske stranke, ki pripada+a mlajši generaciji, sta tudi člana Narodnega odbora za Slovenijo.
Milka roj. Pograjc in dva otroka. Rešila se .ie . samo šest tednov stara .hčerka. Ob bombardiranju Maribora je bila ubita njegova sestra. Po nastopu komunističnega režima ¡se je izselil v Anglijo, kjer je v službi pri angleškem nublicitetnem podjetju. S svoiimi članki sodeluje v raznih revijah in tudi v Zbornikih Svobodne Slovenije. Je ood-. oredsednik SKD-SLS za Evropo. Poročen je z go. Nado, vdovo po dr. Kranjcu, ki je bil ubit od partizanov v Grčaricah.
to ekscesi posameznikov. In morali smo reči tisto, kar Jugoslavijo kot Jugoslavijo lahko ugonobi, kar je največja nevarnost, to je recimo velikosrbski nacionalizem. Ta hrvatski nacionalizem je v tej stvari, da tako rečem, razmeroma nenevaren, je pa prav tisti, ki lahko porodi velikosrbski nacionalizem. In če njega ne zatremo, tedaj nimamo nobenega zagotovila, da se ne bo pokazala ta druga, večja nevarnost. Toda ta razprava je tekla. Je tako, ni tako, nikar tako itd., pa smo se potem pogovarjali, kako naj zastavimo korak. Rekli smo, naredimo Si procram, skupni program na podlagi tistega, v čemer se strinjamo. V redu. To smo naredili. ¡Seveda strinjamo se v glavnem z uresničevanjem ustavnih amandmajev, vsaj v besedah. Ta program smo sprejeli in rekli: dobro, dajmo, poskušajmo delati na tem. Zdaj pa bi moral povedati, kaj se je tu dogajalo. Rekli smo: dobro, lotimo ¡se tega programa. Pojdimo na plenum CK in razgrnimo ta program. In smo ga razgrnili. Seveda smo se o njem strinjali. Tisto, v čemer se nismo strinjali, ni bilo močno izraženo, nismo pa se strinjali, vidite, v ocen; hrvat-skega nacionalizma, problema gibanja pa nismo niti načenjali.
KDO JE ZMAGAL V BENGALIJI?
MERJENJE MOČI MED MOSKVO IN PEKINIGOM
Indija je vojaško premagala Pakistan, toda v perspektivi širše svetovne poltike to ni važno. Kajti ZSSR je iz tega konflikta izšla kot vojaško skladišče in politični branilec Indije, si pridobila izhod na Indijski ocean in s tem političn0 in vojaško oporišče za svoje nadaljnje operacije proti Kitajski.
V indij sko-pakistanskem sporu je bilo resnemu opazovalcu razvoja hitro razvidno, da dejansko ne gre za reševanje verskih konfliktov med muslimani in hindujci, prav tako ne za ali proti Pakistanu in Bengaliji, temveč za dejansko merjenje moči med Moskvo in Pekingom in za strateški boj med Wa-shing‘onom in Moskvo. ZSSR je izšla na vsej črti prva.
Lenin je nekoč izjavil, da kdor ima Indijo, ima Azijo. V Moskvi so se te Leninove strategije doslej zvesto držali ter se jim je njena izpeljava v in-dijsko-pakis' anskem sporu trenutno posrečila. Lenin je Kitajsko v Aziji vedno postavljal na drugo mesto in se Moskva tudi te Leninove ideje o Kitajski zvesto drži. Tudi to je vzrok, da kitajski komunisti tako sovražijo sovjetske.
Sovjetska zunanja politika, tako vojaška kakor diplomatska, je pod Brež-
njevim vodstvom veliko bolj prožna, kakor je bila sovjetska politika kdaj koli prej. Medtem ko se Moskva z ZDA pogaja na Dunaju in v Helsinkih za razorožitev odn. za omejevanje oboroževanja, medtem ko na Bližnjem vzhodu zadržuje Egipt in se dejansko nagiba h kompromisom, pa ¡se je v indij-sko-pakistanskem konfliktu povsem nagnila k Indiji in je celo vetirala ustavitev sovražnosti. Moskva je na vsak način hotela ponižati Peking, ki je bil zaveznik Pakistana.
Prav tako je Moskva videla možnost oslabiti ameriške stike z Indijo, kar se ji je še bolj posrečilo vsled ne-preračunljivih ameriških izjav na začet- . ku indijsko-pakistanskega konflikta, ko so ZDA proglasile Indijo za napadalko.
Edina, ki s konfliktom ni prav nič dobila, je Indija. Skrb za vračanje milijonov bengalskih beguncev je sedaj na njenih ramah, prav tako skrb za „neodvisnost“ Bengalije. Postala pa je Indija, vsaj začasno, odvisna od Moskve, vojaško in politično, ker samo Moskva ji more nuditi neke vrste varnost pred kitajsko maščevalnostjo. Toda zavezništvo z Moskvo vedno stane težke obresti.
Leone — italijanski predsednik države
Italijanom se je po triindvajsetih volitvah posrečilo dobiti novega državnega predsednika: krščanski demokrat, 63-letni Giovanni Leone, bo 29. t. m. prevzel mesto odhajajočega socialističnega predsednika Saragata.
Leone je dobil 518 glasov, njegov nasprotnik 80-letni socialist 'Nenni pa 408.
Krščanski demokrati so vsiljevali
najprej večkratnega ministrskega predsednika Amintoda Fanfanija, socialisti pa večkratnega podpredsednika Francesca de Martina. Toda eni in drugi so morali zamenjati ¡svoja prvotna kandidata ter sta si tako končno stala nasproti Leone in Nenni.
Leone je zmagal na triindvajsetih volitvah v parlamentu. Za Saragata so se Italijani v pralamentu zedinili šele po 21 ponesrečenih poskusil.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Predstavniki Slovencev pri Colombn
To je boj, ki ni samo političen in ki ne zadeva samo zveze komunistov Hrvatske; to je pomemben problem v nadaljnjem razvoju naše družbe, če bi ta linija zmagala, potem bi imeli pri nas nekakšen neostalinizem, državn; socializem našega tipa, z vsem nedemokratičnim obračunavanjem s tistimi, ki se ne strinjajo. To nedemokratičnost ste že lahko videli na terenu. Zato ne bi smeli dovoliti, da bi to zmagalo, če želimo razvijati naš samoupravni socializem in socialistično demokracijo, moramo biti zelo trdni.
Italijanski ministrski predsednik Co-lombo je v petek, 2. decembra spre-_ jel deputacijo predstavnikov Slovencev v Italiji. Na ta sprejem so čakali en dan manj kot eno leto: 3. decembra 1970 je v posebni poslanici 27 predstavnikov političnih, kulturnih in gospodarskih ustanov in organizacij v posebni spomenici zahtevalo jamstvo za celotno zaščito slovenske manjšine v Daliji, obenem pa je zahtevalo sprejem prj predsedniku vlade, da bi mu še osebno ¡sporočili in obrazložili zahteve Slovencev.
Odposlanstvo je sestavljalo enajst oseb: poleg poslanca Albina Škerkn, ki je predstavil predsedniku Colombu posamezne člane odposlanstva, so bili še Jože Jarc, Dušan Lovriha, Miroslav Pahor, Klavdij Palčič, dr. Damijan Paulin, Izidor Predan, Boris Race, dr. Avgust Sfiligoj, dr. Drago Štoka in Marko WaltritisCh.
V uradnem poročilu o sestanku je med drugim povedano, da je Colombo „sprejel v palači Chigi zastopstvo podpisnikov vloge, ki zadeva vprašanja slovenske manjšine. Med prisrčnim srečanjem so odposlanci obširno prikazali svoje stališče o teh vprašanjih. Predsednik je nato pojasnil gledišča vladno dejavnosti o zadevah, ki so bile pred met razgovora. Prisoten je bil tudi vladni komisar pri deželi Furlanija-Ju-lijska krajina prefekt Abrescia.“
Odposlanci so povedali predsedniku, da so morali predolgo čakati na sprejem in da je minilo eno leto, a da upajo, da bo vlada kaj več naredila, da se nadoknadi izgubljeni čas. Med izjavami so odposlanci ponovili vse zahteve Slovencev in sporočili Colombu pričakovanja, da bo vlada takoj postavila na dnevni red nekatere zakonske predloge, ki se tičejo slovenske manjšine, katere so bile že zdavnaj predložene vladi: posebne norme za zaščito slovenske jezikovne skupnosti, predlog o slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem, zakon deželnega svetovalca dr. Štoka o kazenskih določbah v zaščito jezikovnih manjšin ter peticijo Slovenske, demokratske zveze in Slovenske skupnosti za zaščito slovenske manjšine v Italiji.
Zahtevali so tudi večjo pristojnost dežele Furlanija—Julijska krajina na zakonodajnem polju v prid manjšini. ¡Slovencem v Videmski pokrajini se celo zanika, da bi bili člani slovenske manjšine. Slovenci Slovenske Benečije
so v mejah Italije res že od leta 1866 Z njimi pa ravnajo, kot da jih sploh ne b; bilo. Zastopniki so zahtevali enake pravice, kot jih imajo Francozi v Dolini Aosta in ¡Nemci na Južnem Tirolskem. Te pravice pa se morajo raztegniti na vse *tri pokrajine dežele Furlanija-Julijska krajina. Uvesti je treba slovensko šolo v videpiski pokrajin; v delih, kjer prebivajo Beneški Slovenci, preprečiti je treba oviranje Slovencev glede uporabe slovenskega jezika v cerkvi ln v javnosti. Zahtevali so predstavniki Slovencev uvedbo dvojezičnih napisov, priznanje diplom srednjih in visokih šol, ki so jih pripadniki manj-šne dosegli v Sloveniji, poleg tega seveda še ukinitev vseh fašističnih zakonov, ki so naperjeni proti Slovencem ter poenostavitev pridobitve prvotnih slovenskih priimkov, ki jih je zmaličila nekdanja fašistična oblast.
Colombo je seveda skušal pojasniti zamudo glede sprejema s težavnimi problemi v državi. Nato se je dotaknil problema ¡slovenskih šol, zatrdil je, da ie vlada odločno za ukinitev fašističnih zakonov. Glede univerze (stolica za slovenski jezik), pa je dejal, da spada to vprašanje bolj v pristojnost akademskih organov. Glede problema v Beneški Sloveniji je Colombo mnenja, da je treba slišati .še „stran z nasprotnimi stališči“, treba pa se je seveda poglobiti v proučevanje teh problemov. ¡Svoja izvajanja je Colombo zaključil z izjavo, da bo „o-sebno vse naredil, da bo ta sestanek izhodišče za nadaljnje delo.“
Sestanek s Colombom je prvič v zgodovini Slovencev v Italiji, da je predsednik vlade sprejel zastopnike* poslušal pritožbe, želje in predloge in izrazil pripravljenost vlade upoštevati in reševati vsa vprašanja.
Toda ali je bila vlada ¡s. Colombom odkritosrčna? ¡Čemu je čakala eno leto, prav do novih predsedniških volitev, ko bo po ustavi odstopila. Prav gotovo so to precejšnji razlogi, ki nehote človeku vrivajo v glavo misel o neiskrenosti italijanske vladne politike in tega mnenja so tudi mnogi krogi na Tržaškem 'in Goriškem: Ali bo nova vlada sprejela moralne in politične obveznosti, ki izhajajo iz tega prvega sestanka slovenskih predstavnikov vseh struj in strank s predsednikom italijanske vlade, ki jo sestavljajo stranke levega centra.
L
AÑO (LETO) XXX (24) No. (štev.) 52
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 30. decembra 1971
BBBaaaaBBBBBaaBaaBaBBaBaBaaaBaBBBaBaaaBBBaaBaaaaBaaaBBaBBBBaBaaaaaaBaaBaaBaBBaaBaaaBBaaaaBBBBBaaaBaaBBBaaaaBaaaaBaaBBMaaaaBaaaaaaBBBBBBaaaBBBaaaaaaaaaaBaaaBaaBBBaBBaBBaaaaaBaaBaaaaaaBaaaBaBaaaaaaaaaaBaaaBaaaaaBar.aaBaaB
■ ■■■■■■■■■■■•■■ih
Misli ob koncu leta
55 let Prosvete v Chicagu
El regreso de la subversión
Komunisti ignorirajo vse, kar ni sopotniškega v svetu
. Naravno je, da se ob koncu leta naš pogled obrne najprej nazaj, nato pa se vprašamo, kaj nam bo prineslo novo leto. To velja za posameznika kot za družino. Pa tudi za naš, politično emigracijo kot slovensko izseljensko družino po širnem svetu. Njej veljajo te misli.
Veliko lepega je v bilanci te naše izseljenske družine za preteklo leto: slovenske knjige, časopisi, prireditve, predavanja, sestanki, proslave, študijski dnevi, vzgojni tečaji. Tud] mladi rodovi so marsikaj doprinesli k tej lepi bila,nci. Na prvi pogled b] lahko rekli, da ni mesta za malodušje.
Če pa pogledamo vse to naše lepo življenje iz vidika, da naj bi se politn čna emigracija rešila kat celota in da naj bi slovenstvo med nami nikdar ne zamrlo, pa padejo na to lepo sliko tudi sence. Na eni strani je del izseljenske družine stal ob strani dogajanj med nami. Na drug] strani, pa bi bilo marsikaj, kar je bilo izvedeno lahko bolj temeljito, bolj sistematično, bolj usmerjeno v trajnost slovenskega življenja v .svetu.
Nekateri pravijo, da je to zato, ker je vedno manj idealizma med nami. Drugj so mnenja, da naše kulturno in prosvetno delo, ki sta najmočnejša stebra trajnega slovenstva v svetu, trpita na pomanjkanju materialne opore. Prav tako politično delo, katerega pomen mnogi podcenjujejo.
Ni dvoma, da imajo prav prvi, ki sodijo tako o idealizmu. Pa tudi ni brez osnove mnenje, da naj bi tisti, katerim je Bog blagoslovil njihove sposobnosti, da so si pridobili materialnih dobrin, iz lastnega spoznanja — v kolikor doslej že tega niso delali — še intenzivneje pomagali tistim, ki se žrtvujejo v svojem idealizmu na nedonosnem kulturnem, prosvetnem in političnem področju. Če hočemo uspevati, velja načelo: nihče naj ne stoji ob strani. Vsak naj prispeva k uresničitvi trajnega slovenstva v svetu. Ustvarjalci in organizatorji naj razvijajo svoje talente, gospodarski krogi naj jih podpirajo z materialno oporo.
Pa še nečesa ni prezreti: iz vodilnih mest odhaja al; je odšla generacija, vzgojena še v domovini. To dejstvo nas sili, da moramo iskati in vzgajati med mladimi rodovi vodilne osebnosti, ki naj' prežete idealizma in vere v trajnost slovenstva v svetu v novih okolnostih prevzemajo odgovornost in vodstvo. Prepričujmo te mlade vodnike, da je temelj uspešnega vodstva ljubezen do ideje in da ista z vodstvom neprestano zvezani žrtev in odpoved. Brez ljubezni do ideje, brez žrtve in odpovedi je vodstvo na trhlih nogah.
Kdor je zasledoval dogodke letošnjega leta, ni mogel prezreti smrti slovenskega javnega delavca v Clevelandu. Res je, da umirajo rojaki —• javni delavci — skozi vse leto. Eni so imeli v življenju več prijateljev in manj nasprotnikov, drugi obratno. Toda ta je bil mož, ki si je že v življenju postavil 'spomenik kdt nihče drugi: dolga leta je zbiral vse slovenske knjige in žrtvoval ves svoj prosti čas in vsa svoja skromna sredstva, da je ustvaril največjo slovensko knjižnico knjig, revij, časopisov in celo letakov in vabil za prireditve. Vsako leto je objavljal v Zbornikih Svobodne Slovenije pregled vseh publikacij, ki so izšle v zamejstvu in zdomstvu. To je bilo edinstveno delo.
Pred smrtjo pa je izrazil svojo poslednjo željo, ki ga je dvignila ne le kot javnega delavca, ampak tudi kot človeka. Ta želja je bila, da naj se dve organizaciji, katerih člani s0 začeli v izseljenstvu v skupnem delu, pa so se nato ločili, zopet združita. Člani obeh organizacij so bili med revolucijo prijatelji in v borbi med seboj povezani na življenje in smrt. Združijo naj se zopet, je bila njegova poslednja želja. To ni bila propagandna beseda. Saj sam zase ni zahteval ničesar več. To je bila želja, ki jo je mož po dolgotrajni težki bolezni v trpljenju spoznal kot edino pravo pot. Že odmaknjen od svetnih vsakdanjosti je spoznal, da je ni
55 let — kakšen jubilej je to ? čuden, ne ? In čudno se vam zdi, da pišemo 0 tem jubileju Prosvete, tega dnevnika titovcev v Združenih državah tudi mi. Pišemo pa zato, ker je ljubljansko Delo — 5. dec. — napihnilo to čudno obletnico — 55 let! — s poudarjenim podnaslovom: „Jubilej edinega slovenskega dnevnika v Združenih državah Amerike.“ Tu novinar Stane Lenardič poje slavo in čast temu edinemu dnevniku „v deželi, ki je nasičena z vsemi vrstami tiska, pa mu je uspelo dočakati 55 let v delu za delavske pravice, za napredek in za boljšo prihodnost delovnih ljudi, opravljajoč plemenito in napredno misijo itd.“ Vse te fraze poznamo... poznamo pa tudi nevednost ali zlobnost Dela, ki potvarja resnico in toči svojim bravcem zavestno laž.
Vsak med nami ve, da izhaja v Združenih državah, v Clevelandu še drugi starejši slovenski dnevnik Ameriška domovina, ki jo pa Lenardič in Delo ignorirata, kot ignorirajo komunisti vse, kar ni sopotniškega v svetu. In ta Ameriška domovina, list, ki ga ima slednji slovenski povojni izseljenec v največjem spoštovanju, ne izhaja šele 55 let, temveč že 72! Seveda, to pri Delu ni-
Dogodki, ki se v zadnjih tednih razvijajo na Hrvatskem in ki povzročajo tako vrhovnemu komunističnemu yodstvu države s Titom na čelu in posebej hrvaškemu partijskemu vodstvu nemalo zaskrbljenost, odmevajo po vseh jugoslovanskih republikah, tudi v Sloveniji.
V Ljubljani je bila 15. t. m. sklicana seja Centralnega komiteja komunistične partije Slovenije ter je na njej predsednik France Popit imel obširen govor, v katerem je, kakor on meni, pojasnil stališče slovenske partije do razvoja v Jugoslaviji na sploh in v Sloveniji posebej.
Popit zatrjuje, da islovenskj komunisti „doslej nismo bili pasivni opazovalci razmer“ in da „so nas nedemokratične metode na Hrvaškem močno zaskrbele“. Popit tud] pravi, da s0 „dogodki na Hrvaškem povod za odločnejši boj proti nacionalizmu in drugim pojavom še drugod“ ter ugotavlja, da slovenski komunisti „skušajo vplivati na razvoj“ v smeri „utrjevanja partijske kontrole celotnega družbenega razvoja v Sloveniji in Jugoslaviji“.
Iz besed Franceta Popita je razvidno, da je slovenska KP skoro v celoti povsem privržena centralnemu par-
stvari, k] bi ločevala tiste, ki verujejo v isti cilj. To je vera v trajnost slovenstva v svetu in svobodo domovine. Bil je dober človek in velik idealist.
Njegova želja po združitvi pa ne velja le tema dvema organizacijama. Namenjena je nam vsem. Zato ji prisluhnimo vsi. Nam vsem velja klic: Bodite združeni vsi v delu za slovenstvo v svetu, katerega osnova je slovenski jezik, za trajnost slovenstva v svetu, za Slovenijo v svetu.
Spoznajmo vso resnico in globino tega klica. Priznajmo, da bomo le povezani in združeni v polnosti izpolnjevali svojo dolžnost kot politični izseljenci. Taki bomo svobodoljubnim Slovencem v domovini svetilnik. Zatiralcem svobode v domovini pa vest, ki neprestano kljuje in dokazuje, da je moč slovenstva v povezanosti vseh svobodoljubnih Slovencev doma in po svetu. Po tej poti bomo v Sloveniji v svetu ohranili trajnost islovenštva in samo po tej poti bo domovina prestala težko preizkušnjo, k] jo morda čaka že v bližnji bodočnosti. Pretežka je odgovornost pred Bogom in narodom tistih, ki ne bi hoteli iti po tej poti ali bi ji celo nasprotovali.
M. S.
ma cene, zato je treba napihniti šestnajst let mlajši list in mu pripet] lažno reklamo! Ne vemo, če se je ta domovinski vodilni časopis kdaj spomnil tudi letošnje 80 letnice Ameriškega Slovenca, ki sicer ni dnevnik, je pa najstarejši slovenski časopis ne samo v ZDA, ampak na svetu, starejši kot katerikoli v Ljubljani, odkar so tam 1. 1945 spravili ls> sveta Slovenski narod!
T0 so jubileji: 80 let, 70 let! To so pravi pionirji slovenskega časnikarstva v Ameriki, pravi stebri slovenstva, ki pa jih doma prežimo in suvereno nočejo videti in delajo vse, da jih zastro tudi očem svojih bravcev. Toda ti in mi pa vemo, da je tu še Ameriška domovina. In „jubilej“ Prosvete uporabljamo danes za to, da dvignemo pomen in delo Ameriške domovine, slovenskega dnevnika v Clevelandu, mu damo priznanje, obenem pa podčrtamo laž Dela in njegovo demagogijo. Tudi je to dejstvo dokument komunistične ekskluzivnosti in totalitarnosti. Radovedni smo, če b0 čikaška Prosveta to laž svojega ljubljanskega pokrovitelja popravila, kot bi se po ameriški demokratičnosti spodobilo.
tijskemu vodstvu v B'eogradu. Po njegovem so „Titove besede, ki jih je govoril na 21. zasedanju CK ZKJ v Karadjordjevu, edina pot iz zagate“, v katero je zašla Jugoslavija v zadnjih tednih.
Boj protj nacionalističnim tendencam
Popit ugotavlja, da je „predsedstvo ZKJ izbruh nacionalizma na Hrvaškem uporabilo kot povod za odločnejši in konkreten boj proti nacionalističnim tendencam in drugim nezdravim pojavom v vseh sredinah jugoslovanske družbe. . . Zaskrbela nas je (komuniste) teza..., da je politika ZKH ob podpori nekaterih naprednih sil v ZK drugih republik edina progresivna politika v okviru ZKJ. Ravno tako nas je vznemirjala teza, da je politika ZKH hkrati tudi politika ZKJ... Opozarjali smo, da je možno stališče in sklepe 10. plenuma (ZKJ) uresničevati po dveh poteh: prvj nacionalistični in drugi, ki odpira vrata demokratičnemu reševanju problemov... ¡Del vodstva ZKH je šel po prvi poti... “
„Slovenski komunisti nismo pasivni opazovalci“
Stališče slovenske partije je bilo, kakor pravi Popit, pravoverno: „...v tem dogajanju slovenski komunisti nismo bili pasivni opazovalci razvoja, ampak smo poskušal] tudi v sedanjih razmerah zagotavljati kontinuiteto v uresničevanju načelnih stališč, ki jih je do nacionalističnega vprašanja že pred vojno oblikovala komunistična partija Slovenije... Zavedali smo se, da takega stališča ne moremo uresničevati na osnovi ideologije buržoaznega nacionalizma, ampak samo na idejnih in političnih zasnovah naše revolucije...“
Ni pa Popit mogel mimo priznanja, da „so tudi med slovenskimi komunisti bili nekateri redki zagovorniki teze o progresivnosti oportunističnega popuščanja nacionalizmu, ki so poveličevali politiko tistega dela ožjega hrvaškega političnega vodstva, ki je sedaj dobil kritično oceno same ZKH... Toda v bodoče se bo moral naš CK vsekakor še odločneje kot doslej upreti slehernemu podobnemu prebijanju tendenc take al] podobne vrste...“
Hrvaški komunisti v zvezah z emigracijo
Kakor je znano, imajo nekateri hrvaški komunisti že dalj časa vzpostavljene zveze tudi z nekaterim; kro-
SEO VENSKA KP ZA KONTINUITETO BIKTATERE
PROPAD TEORIJE O „NACIONALNI SPRAVI“
Los últimos meses del año coincidieron con una relativa calma en varios países, durante la cual los elementos subversivos, por distintas razones, menguaron ¡su actividad destructora. Así en Uruguay los Tupamaros cesaron en sus ataques, para permitir un mejor accionar del Frente Amplio, al cual adherían. En -Bolivia las fuerzas de isegurdiad habían diezmado los brotes de guerilla rural. En Brasil casi desaparecieron las guerillas tras numerosos y estrepitosos fracasos. Y así en muchos otros países.
Concientes de que perdían terreno, las guerrillas reaparecieron en las semanas recientes, para tratar de terminar el año, que para ellas fue desastroso, por lo menos con algunos hechos llamativos. Volvieron con sus ataques los Tupamaros en Uruguay, las guerrilleros urbanos en Bolivia. Sin embargo la suerte no les fue propicia. En Bolivia los organismos de seguridad desbarataron un vasto complot y pudieron descubrir una gran red subversiva, en la que estaban implicados también ciudadanos chilenos. También en nuestro país las fuerzas de seguridad pudieron desmantelar numerosas células en Córdoba, Tucumán y Rosario, donde hasta descubrieron una “cárcel del pueblo”.
Pero a estos gblpes contra la guerrilla debe seguir necesariamente una acción social que, beneficiando las clases más humildes y elevando su nivel, corte de raíz toda posibilidad de que las fuerzas de la subversión encuentren campo propicio para sus ideas desintegradoras.
Povratek prevratnosti
Zadnje mesece tega leta smo lahko zasledili, da je prevratno delovanje nekoliko pojenjalo. Iz različnih vzrokov je v raznih deželah gverila nazadovala. Tako v Urugvaju, kjer so Tupamaros prenehali z napadi, da bi koristili široki Fronti, s katero so soglašali. V Boliviji so varnostne sile razdejale žarišča podeželske gverile. V Brazilu je gverila skoraj izginila po številnih in hrupnih neuspehih. In tako še v raznih državah.
Zavedajoč se da izgubljajo na terenu, so se gverile zadnje tedne zopet pojavile z namenom, da bi zaključile let0 vsaj z nekaterimi uspehi. Povrnili so se urugvajski Tupamaros in bolivijski mestni gverilci. A sreča jim ni bila mila. V Boliviji so vamostjni organi preprečili širok komplot in razkrili veliko prevratno mrežo, v katero Sq zapleten tudi nekateri čilski državljani. A tudi v Argentini so varnostne sile razkrile večja prevratna gnezda v Tucumanu, Cordobi in Rosariu, kjer so celo odkrilo tkzv. „ljudsko ječo“.
A ti udari proti gverili morajo biti okrepljeni s socialnim delovanjem, ki bo zboljšalo položaj in življenje najrevnejšim slojem in tako preprečilo setev razkrajajočih prevratnih idej.
gi hrvaške emigracije in obratno. Te zveze gredo v glavnem v dve smeri: na zahod, v hrvaške emigrantske kroge v ZDA ter v nekaterih zahodnoevropskih državah ter na vzhod, preko organizacije dr. Jeliča v Moskvo. Te zveze, dasi jih ni preciziral, je omenil v svojem govoru tudi Popit, ko je med drugim dejal, da so na 17. seji predsedstva ZKJ „nekaterj napihnili državno zaroto z očitkom, da zvezna administracija namerno razširja govorice o zvezah hrvaškega političnega vodstva s politično emigracijo...“ Ko je potem slovenska partijska delegacija na omenjeni seji ZKJ predložila k sklepom svoj amandma, s katerem napada „intrige zunanjepolitičnih sovražnikov, ki dobivajo svoje notranjepolitične razsežnosti“, Popit ugotavlja, da je bil ta amandma tako spremenjen, „da smo se v zapisniku od njega omejili. Tovariš Kardelj pa je še posebej izrazil svoje osebno nestrinjanje“.
„Sumljivo zavezništvo s politično emigracijo“
Popit je nadalje povedal, da „so nam v razpravah o 21. seji predsedstva ZKJ zastavljali vprašanja, kdo je sestavljal petdesetorico Matice Hrvaške. Tega ne vem. Za nas je pomembna naša izkušnja, saj so tudi Pri nas bili poskusi razvrednotenja revolucije in njenih pridobitev. Poleg nacionalizma smo se spopadli s težnjami, da se zmanjša budnost in revolucionarna ostrina komunistov. Z omalovaževanjem razredne politike so nam vsiljevali nacionalizem v raznih inačicah. Naj omenim Žebotovo teorijo „nacionalne sprave“, čeprav je zaradi naše odločne intervencije propadla.
Očitno je, da so nacionalisti v Jugoslaviji dovzetni za sumljivo zavezništvo s prozahodno usmerjeno politično emigracijo, ki naj bi jo z geslom o politični spravi pripeljali nazaj v Jugoslavijo. Kar n] uspelo v Sloveniji, je do neke mere uspelo nacionalistom- na Hrvaškem, ki so navezovali stike s politično emigracijo in jo skušali legalizirati tudi doma. To so bile tendence in pojavi v „nacionalnem gibanju“, ki naj bi očividno pripeljalo po takih tendencah do „nacionalne sprave“ s protirevolucionarnimi in protisamou-pravnimi silami.
„Oživljanje klerikalizma na Slivenskem“
'Čeprav smo pri nas na Slovenskem pravočasno razkrinkali takšne težnje, pa to ne pomeni, da se ne bodo kdaj kasneje spet ponovile v takšni ali drugačni preobleki, enkrat kot poskus nacionalne sprave, drugič kot zahteva po opravičevanju oportunizma posameznikov v preteklosti itd. Kot komunisti ne smemo podcenjevati, da se za vsem tem skrivajo tudi težnje za oživljanjem klerikalizma na Slovenskem.“
Zgornja Popitova izvajanja znova potrjujejo znano dejstvo, da gre razvoj v Sloveniji in Jugoslaviji v smer, ki jo ne odloča partija. Prav tako dokazujejo, da ostaja partija brez moči, ko kljub nieni dvajsetletni diktaturi človeku prirojene demokratske težnje silijo na dan in to zlasti med mlado generacijo, ki ji je komunistična revo-luciia :sam0 zgodovina brez življenjske vsebine.
Kmečko zavarovanje
SOCIALNI RAZREDI IN NEZMOGLJIVOST DRUŽBE
Problem zdravstvenega zavarovanja kmetov se vleče v Sloveniji že dolga leta. Zavarovanju in pokojnini tega družbenega sektorja doslej niso mogli biti kos z nobenim] ukrepi. Dejstvo je namreč, dg ne republika, ne občina nimajo denarja, da bi krile primanjkljaj v fondih, katerim kmetje tudi ne morejo prispevati velikih vsot.
Zadevo so delno rešili na novomeškem območju za Dolenjsko, ko so enostavno združili kmečko in delavsko zdravstveno zavarovanje. Ne bodo več imeli dvojnega zavarovanja: za delavce boljšega, za kmete skromnejšega (v kolikor eno in drugo sploh učinkovito deluje), marveč! naj bi zdravstvena služba pod enakimi pogoji skrbela za zdravje obeh plasti, čeprav bi kmetje še naprej manj prispevali kot delavci.
P0 Sloveniji se sedaj na različne načine komentira ta korak. Nekateri člankarji v časopisju so takoj našli ugovore. čeprav ukrep omiljuje izrazite socialne razlike med ljudmi, se v glavnem sklicujejo na. pomanjkanje sredstev in priznajo, da bo brez konkretnih akcij vse ostalo na tem, da se bo. kmetom mnogo obljubilo, a malo izpolnilo.
Naš dom v San Justu
poklanja vsem članom in prijateljem v sklopu 15. obletnice v veliki dvorani — na sam božični dan, 25. decembra — ob 17
SLOVENSKO BOŽIČNICO
z vmesno, prvič predvajano božično igr0
R. Brasa:
TRIJE MODRI
V priredbi Kulturnega odseka in sanhuškega odseka Zveze žena in mater.
Režija: I. Oven
Glasba: S. Lipušček
Scena: T. Oblak
Prispevki prostovoljni
Najlepše doživete božične praznike in veliko božjega blagoslova v novem letu vošči članom, vlagateljem in vsem rojakom
KREDITNA ZADREGA “SLOGA” z. z o. z.
Dartolomc Mitre 97
Ramos Mejia
T. E. 658-6574
Veliko božjega blagoslova v božičnih praznikih in mnogo uspehov v novem letu 1972 želi vsem rojakom
SLOVENSKO KERAMIČNO PODJETJE
C A C E S
Pectro ¡Molina 140
San José - Guaymallen
Mendoza
FOTO TRIGLAV
RIFA ZA IZDAJO SLOVENSKIH ŠOLSKIH
KNJIG
ki bi se morala vršiti s prvim žrebanjem državne loterije v januarju 1972, je zaradi tehničnih ovir preložena na 28. april 1972. Glavni dobitek je
stereofonični hombinado
Uvedena pa je tolažilna nagrada, katere dobitek je električni mešalnik za prvo žrebanje v januarju in bo srečni dobitnik igral naprej za
glavni dobitek.
V Slovenskem domu v San Martinu RAZSTAVA SLIK
slikarjev g. IVANA BUKOVCA in g. ANDREJA MAKEKA
Začetek z uvodno besedo g. Franca Papeža v nedeljo, 26. decembra, ob 10. — Razstava bo odprta ves dan do 21.
Slovenski dom v Carapachayu
vošči vsem rojakom blagoslovljen božič in vso srečo v novem letu 1972
26. decembra, na Štefanovo, popoldne pripravlja naša mladina
DRUŽABNO PRIREDITEV
za staro in mlado. — Vabljeni!
31. decembra, na Silvestrovo, pa vabimo na
VESELO SILVESTROVANJE
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158. Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino lentral ( B )	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN' USPEŠNO NOVO LETO ŽELI ROJAKOM ŠIROM ARGENTINE IZ DEŽELE NAHUEL HUAPIA
BARILOCHE
DRUŠTVENI OGLASNIK Deseta otroška kolonija odpotuje iz Buenos Airesa v ponedeljek, 27- t. m. ob 22.20 z vlakom Sierranoche štev. 15 (voz št. 33). Otroci naj se zbero na postaji Bme. Mitre v Retiru ob 21. Vse prosimo, da poravnajo razliko vsaj do 23. t. m. v pisarni Zedinjene Slovenije.
Slovenska oddaja na Radio Pueblo bo na božič ob 12 zvečer. Ne pozabite Seminar učiteljev. Izvršili smo naslednjo spremembo: vršil se bo v Slovenski hiši dne 27., 28. in 29. decembra. Prvi del: Debata in razvedrilo (začetek ob 15); drugi del se začne ob 19.30 s predavanji, ki bodo dne: 27. decembra: g. F. Sodja „Namen in cilj slovenske šole; dne 28. decembra: ga. Batagelj Marjana, gdč. Markež Mija, ga. Bukovec Majda „Program slovenskih šol“ (snov, metodika); dne 29. decembra: ga. Kralj Anica, g. Rant Pavle „šola - družina - skupnost“. — K prvemu delu izrecno vabimo vse učitelje in vaditelje slovenskih šol, k predavanjem zvečer pa vse rojake, ki jih ta vprašanja zanimajo in bi radi s svojimi mislimi in predlogi doprinesli svoj delež k njih reševanju.
31. decembra na PRISTAVI
SILVE&iTlCVANJE
VSEM SVOJIM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1972!
HOTEL RLED - HOTEL DANIELA
Roma - Rim, via S. Croce in Gerusalemme 40
Lastnik: V. LEVSTIK
SLOVENSKI ROŽIČ v Slomškovem domu
na sveti dan, 25. decembra ob 19 (ob sedmih zvečer) slovesna božična sveta maša
UNIV. PROF.
■ >
DR. JUAN BLAZNIK j
■
■
Zahtevajte določitev ure na : telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed :
■
■
■
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
■
Ordinira v torek, četrtek in soboto !
■
od 17 do 20
V Slovenskem domu v San Martinu bo na Silvestrovo, 31. decembra
SILVESTROVANJE
s sodelovanjem priljubljenega orkestra “PLANIKA”
Začetek ob 21
JAVNI NOTAR
FRANCESCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T. E. 47-4852
NAJLEPŠE BOŽIČNO ALI NOVOLETNO DARILO JE
LEPA PESEM NA LEPI PLOŠČI
Oktet “IVAN CANKAR”
e
je vse to pripravil za Vas.
PORAVNAJTE ZAOSTALÔ NAROČNINO!
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — Z/DA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 16 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada z» pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado* Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 33-7213
LIGA ŽENA MATI v San Martinu
Slovenski dom v Savi Martinu
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
vabijo prav vse matere in žene iz vseh domov, da se skupaj s svojimi možmi ter sinovi in hčerami udeleže
VELIKE BOŽIČNICE
ki bo v nedeljo, na praznik sv, Štefana, 26. decembra, ob 17 v dvorani Slovenskega doma v San Martinu.
Lep in pester spored. Nato pogostitev vseh navzočih. — Prostovoljna vstopnina se bo porabila za podpore potrebnim rojakom v sanmartin-
skem okolišu.
Da bi novorojeno betlehemsko Dete razlilo svojo milost in blagoslov na vse rojake želi
B1VEGRO
mizarska delavnica
Rep. de Chile 3036
T. E. 651-3452
San Justo
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nam je v domovini umrla naša dobra mama, stara mama in babica
Marijia Petek roj. Bevc
Maša zadušnica je bila v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi, kamor je pokojnica skozi deset let vsak dan redno prihajala k sv. maši in k obhajilu.
Rafolče, Jesenice, San Justo, Palomar, Slovenska vas v Lanusu.
Družine: Petek, Urbanija, Krajnik, Zazula, Capuder
Odšel je od nas moj dragi mož, ljubljeni oče, stari oče in stric, gospod
Stane S. Bitenc
Po dolgi in težki bolezni smo njegovo telo položili k večnemu počitku na moronskem. pokopališču v nedeljo, 19. decembra.
Prosimo, da se ga z nami spominjate v molitvah.
Ko se zahvaljujemo vsem rojakom, sosedom in vsem podjetjem za izraze naklonj°nosti, se še posebej najiskreneje zahvaljujemo msgr. Oreharju za pogrebno mašo in vodstvo pogreba ter Mihi Benedičiču za pretresljive besede ob grobu.
Žena Gioconda roj Cyranski,
Otroci: Stana, Andrej, Bara, Miha, Marko, Tomaž Peter in Pavel, nečak Janez in vse ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, 20. decembra 1971.
Končal je svojo bojno pot, kateri je bil do konca zveslt, naš soborec in prijatelj
Stane S. Bitenc
'Njegova zemska pot se je končala na moronskem, pokopališču v nedeljo, 19. decembra. Njegova žrtev, smisel zanje in upanje v lepšo bodočnost slovenskega naroda so ostale med nami.
Počivaj v ijiiru in hvala Ti za vse dobro.
Zveza slovenskih protik|0tmunističnih borcev Buenos Aires
Buenos Aires, 20. decembra 1971.
Buenas Aires, 23. decembra 1971
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 5

LJUBLJANA. — Državna založba Slovenija je izdala knjigo „Slovenija — portret v podobi'* kjer na 380 straneh slovenski geografi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, ekonomisti, speleologi, etnografi in književniki pišejo o Sloveniji z vsemi značilnostmi iz preteklosti in sedanjosti. Knjiga ima 563 barvnih in čmobelih fotografij iz vseh delov Slovenije. Poleg uvoda ima knjiga pet zaokroženih in sietematično obdelanih razdelkov: Gorenjska, Ljubljana, Dolenjska, Primorska in Štajerska. Knjigo sta uredila France Stele in Ivan Bratko.
LJUBLJANA. — Na tokijskem festivalu otroških televizijskih oddaj je prejela ljubljanska TV posebno priznanje za glasbeno pravljico „Čarobna noč v prodajalni instrumentov", ki jo je režirala Majda Sevnikova. Besedilo je napisal Janez Bitenc, Borut Lesjak pa je izbral glasbo in dirigiral komornemu orkestru.
LJUBLJANA: Slovenski vokalni oktet je odšel 3. decembra iz letališča v Brnkih na pevsko turnejo na Japonsko. V Tokio je prispel 5. decembra. Kot novinarski poročevalec ga spremlja Bogdan Pogačnik.
LJUBLJANA. — Gojenci Glasbene Matice iz Trsta so se konec novembra predstavili ljubljanski publiki v skrbno sestavljenem sporedu, ki je obsegal šest točk. Mladi izvajalci so potrdili, da je glasberio-pedagoško delo tržaške sloven-scke Glasbene matice na kvalitetani višini.
MARIBOR. — V Mariborski Pivarni so delavci 2. decembra stopili v stavko, ki je trajala dva dni, zaradi povišanja norm. Norme s<j vodilni v podjetju povišali za 20%, na nekaterih proizvodnih mestih pa celo za več. Pri pogajanjih za rešitev problema, so delavci predvsem zahtevali, naj se norme znižajo na prejšnjo raven, grajali pa so tudi odnose nekaterih predpostavljenih v obratih. Ko so ugodili delavcem zahtevo glede norm, so se ti vrnili na delo.
LJUBLJANA. —- Prvi sneg je zapadel v Ljubljani 30. novembra, in sicer kakih 8 cm, po ostalih krajih Slovenije pa je v glavnem deževalo, le na Gorenjskem so dobili kakih 20 cm novega snega.
LJUBLJANA — Slovenski komunisti so na svojem letnem zborovanju v glavnem govorili o socialnem razlikovanju; na sporedu je bilo nekaj čez 60 govornikov, med katerimi so nekateri
„ugotovili, da se ustvarja novi razred, ki je nasproten delavskemu". Neka Danica Bresjanec se je vprašala, ali je za nastajanje novega razreda kriva samo partija ali nekaj politikov ali pa niso morda krivi za nastajanje negativnih pojavov vsi komunisti. Vladimir Martizan je izjavil, da je treba narediti red v vrstah komunistov, ki so zelo izpostavljeni kritiki in to predvsem zaradi slabega zgleda nekaterih članov.
KOSTANJEVICA — Na posvetovanju vinogradniških strokovnjakov so ugotovili, da je v Sloveniji 45 vrst vinske trte, kar je za tako majhno območje preveč. Po mnenju prof. biološke fakultete Mirana Veseliča, bi morali takoj skrčiti izbor vinskih trt in iztrebiti vse hibridne nasade, ki so se v zadnjem času zelo razpasli. Na štajerskem naj bi pridelovali žlahtna bela vina, v Posavju le lahka rdeča — cviček, bizeljčana in metliško črnino, na primorsko-kraškem območju naj bi počasi opuščali pridelovanje belih vin in več pozornosti posvetili rdečim.
Umrli so 30. nov. in 1. dec. 1971:
LJUBLJANA: Dr. Avgust Munda, univ. prof. v pokoju in bivši dekan pravne fakultete; Vinko Genusti, gradb. inšpektor v pok.; Franc Kastelic, upok. železničar; Štefan Planinc, upok.; Jože’’ Zupančič; Ivan Kušar, upok.; Marija Vovk r. Ciuha; Venčeslava Jurjavčič; Draga Leskovic r. Samec; Antonija Oven r. Vidmar, Jemačeva mama iz Trnovega, 92; Teodor Dovečar, upok.; Peter Andrejašič, strojevodja; Agneza Gale, vdova po tiskarnarju; Branko Operman; Viktorija Boječ, upok., 93; Tomaž šibej, veterinar.
RAZNI KRAJI: Jože Lučovnik, upok. učitelj, Grosuplje; Franc Muser, poštni uslužbenec v pok., 95; Novo mesto; Ladislav Kotar, sedlar, Zagorje; Katarina Javornik r. Fink, Žalna; Marija Košane r. češnovar, 80, Razori; Jože Mlakar, Celje; Rudolf Muženič, Vanganel pri Kopru; Božidar Jevševar, Vrhovo pri Radečah; Ignac Podpečan, 92, Celje; Ana Lenko, Celje; Josip Kropar, Kranj.
SLOVENCI
AVSTRALIJA
Canberra: Pod lastno streho. Datum 191' oktober 1971 bo Slovencem v Canberri ostal v trajnem spominu. Ta dan so se prvič zbrali na društveni občni zbor pod lastno skupno streho — Slovenski dom Triglav. Vse do omenjenega dne je bilo treba za zborovanja in sestanke poiskati tujo streho ali pa dom, katerega od članov. Vsi, ki so se udeležili občnega zbora, so bili ponosni na uspehe slovenske skupnosti v Canberri. Slovenski dom Triglav bo uradno odprt sicer šele po novem letu, ko bodo vse podrobnosti do kraja izdelane v njem, poraben je pa že sedaj.
Na občni zbor je prišlo nenavadno lepo število rojakov. Vodil ga je dose-
Gallus vabi na koncert božičnih pešam
25. decembra, ob 20.30
v cerkvi Marije Pomočnice, Don Bosco, Ramos Mejia
S D O
SFZ
ŽELITA
VSEJ SLOVENSKI MLADINI DOMA IN PO SVETU BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN MILOSTI POLNO NOVO LETO
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1972 želi vsem rojakom
SLOVENSKA PRISTAVA
Vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno, uspehov in zadovoljstva polno novo leto 1972 želi vsem članom in rojakom
NAŠ DOM V SAN JESTE
SLOVENCI
Osebne novice
Krsti. V župni cerkvi v Munro je bil krščen Pavel Franc Fajfar, sin Staneta in ge. Nancy Fajfar. Botrovala sta ga. Alicia Fajfar in g. J. Centurion. — V soboto, 18 decembra, je bila v Slovenski kapeli krščena Milena Pavla Bevk, hčerka Milana in Marjete roj. Duh. Botra sta bila gdč. Jelka Pucko in g. Marijan Indihar. Krstil je g. J- Rode. — V nedeljo, 19. decembra je bil v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco, Ramos Mejia krščen Martin Jože žužek, sin lic. Staneta in ge. prof. Terezike roj. Marn. Botrovala sta gdč. Andrejka Dolinar ter inž. Jernej Dobovšek. Krstil je g. Franci Urbanija. — 12. dec. je bila v slov. kapeli krščena Teodora Ana Marija Košir, hči Jožeta in ge. Casilde roj. Despeche. Botrovala sta gdč. Lučka Potočnik in g. Marko Potočnik. Krstil je msgr. Anton Orehar.
I—v WÊÊÊ
+ STANE BITENC
V soboto, 18. decembra, na dan 33. obletnice poroke, tse je ¡■SSil steklo zemsko .	;	življenje S+a-
net Bitenca-Pokojnj se je rodil pred 59. leti na Gorenji Savi v Kranju in mmm 1 po končani gimnaziji je leta 1937 diplomiral na pravni fakulteti ljubljanske univerze. Nastopil je službo prj Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev (OUZD) in jo prekinil, ko je na jesen 1942 stopil kot oficir prostovoljec v Vaške straže. S temi ee je tudi umaknil na Turjak in od tam v Ljubljano, kjer je bil med prvimi oficirji novoustanovljenega Slovenskega domobranstva. S svojimi fanti vojaki je obhodil vso Dolenjsko in se boril skupaj z majorjem Križem, stotnikom Meničaninom in podpolkovnikom Cofom. Z njegovim polkom je prišel v
P O
SVETU
danji predsednik Janez Penca. Po poročilih gradbenega predsednika, blagajnika in tajnika se je razvila živahna debata o vprašanjih gradbe in bodočnosti doma.
Volitve novega odbora so bile tajne. Velika večina je dala glas za novega predsednika Cvetku Faležu, Janez Penca je postal podpredsednik. Za tainfkJ je bil izvoljen čeme Janez, za blagajnika Franc Čulek. Ostalih odbornikov je še 16. Prepričani smo, da bo no-odbor kos vsem dolžnostim, ki jih je sprjel za bodoče poslovno leto.
VENEZUELA
Iz življenja venezuelskih Slovencev
V soboto, 4. decembra, so imeli Slovenci v Caracasu prijateljski večer. Najprej je sv. Miklavž obdaril otroke, da jih je kot vsako leto razveselil, nato pa je bila skupna večerja za vse navzoče. Namen tega drugega dela je zbli-žanje rojakov. Zato so bili vabljeni vsi Slovenci, zlasti pa še tisti, ki se bolj redko udeležijo slovenskih prireditev. Svoje polnočnice pa rojaki v Caravasu ne bodo imeli, pač pa se bodo, kot že lansko leto, zbrali in peli na sveto noč v župni cerkvi sv. Kajetana. Župnijski svet celo skuša organizirati petje v več jezikih. Slovenci so vselej zelo lepo zastopani.
še ena osebna novica. Pred kratkim sta ise poročila gdč. Božidara Vovk in Pavel Babič. Tudi mi jima želimo obilo sreče.
OBVESTILA
PETEK, 24. decembra 1971:
V	Slovenski hiši ob 24 slovenska polnočnica in blagoslovitev temeljnega kamna cerkve Marije Pomagaj.
SOBOTA, 25. decembra 1971:
V	Našem domu v San Justu ob 17
božičnica z vmesno božično igro „Trije modri“.
V	Slomškovem domu ob 19 Božič z sv. mašo in petjem božičnih pesmi.
V	cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu v Ramos Mejiji ob 20.30 Gallu sov koncert božičnih pesmi.
Na Pristavi ob 18 sv. maša. Poje zbor Slovenske mladenke.
NEDELJA, 26. decembra 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 10 otvoritev slikarske razstave slikarjev gg. Ivana Bukovca in Andreja Makeka.
V	Slovenskem domu v San Martnu
ob 17 velika božičnica.
V	Slomškovem domu po sv. maši informativni ¡sestanek članstva.
PETEK, 31. decembra 1971:
V	Slovenskem domu v Carapachayu prireja popoldne mladina družabno prireditev.
SFZ-SDO pripravljata desetdnevno
taborjenje v Mendozo. Prijavite se Zveznima odboroma do božiča.
ARGENTINI
Vetrinj, od tam v Spittal, zatem pa v St. Johann in Pongau ter Asten, odkoder se je odpravil na pot v Argentino preko Genove. Januarja 1949 ga je ladja General Black pripeljala v nove kraje in pok. Stane se je žilavo spoprijel z bojem za lepše življenje v svobodi. Prijel je tudi za najbolj težko delo, kakor je v poslovilnem govoru ob grobu dejal Miha Benedičič, ker mu je nad vse bila njegova družina.
šest postavnih sinov in dvoje hčera, večina že z družinami, mu je bilo v veselje v vseh dneh, ki jih je preživljal na svojem mirnem domu v Caste-larju: tam je kraljeval skupaj s ¡svojo ženo Giocondo, dokler ga ni smrt iztrgala iz naših vrst.
Vedeli smo, da ga je že dolgo mučilo srce; vedeli, da je že nekajkrat uspešno prestal napade; zadnjega napada ni srce več vzdržalo.
V nedeljo dopoldne je na pokojnikovem domu opravil pogrebno mašo msgr. Orehar, ob grobu pa se je od njega v imenu sošolcev in prijateljev ter ¡soborcev poslovil Miha Benedičič.
Omahnil je v tuji zemlji. A sredi z rožami zasutega svežega groba je njegova žena položila slovenski šopek s slovensko zastavo. Takrat smo vsi čutili, da je s Stanetom odšel kos slovenstva, za katerega se je vredno boriti in žrtvovati.
Stane, pristno gorenjsko srce, počivaj v miru!
Gospe soprogi, sinovom in hčerkama z družinami izrekamo naše sožalje.
BUENOS AIRES
Sestanek mladinskih organizacij
Kot vsak mesec, se je tudi v nedeljo, 5. decembra zbrala slovenska mladina Velikega Buenos Airesa v Slovenski hiši.
Najprej je bila sv. maša, med katero je pel zborček mladenk s spremljavo kitare. Občudovanja vredno je bilo petje, ki je bilo pristno mladinsko in polno navdušenja. Med pridigo je g. msgr. Orehar pozval mladino na tisti stari pregovor „kar moreš danes narediti, ne odlašaj za jutri" tako v verskem, socialnem in političnem liku. Po sv. daritvi, je bil kratek odmor katerega smo uporabili za prijateljski razgovor.
Nato smo napolnili gornjo dvorano Slovenske hiše. Predsednik SFZ Miha Stariha je povabil, da začnemo sestanek Z molitvijo. Spomnili smo se praznika Brezmadežne s pesmijo in recitacijo. Predsednica SDO je nato povabila predavatelja č. g. dr. Frančka Prijatelja, ki je prišel na obisk iz Nemčije.
Gospod dr. Prijatelj je razdelil govor na dva dela in sicer nam je pokazal sliko današnje mladine v Evropi. Povedal je zanimivosti in dogodivščina o nemški mladini. Sledila je kratka debata, med katero je g. ¡Prijatelj odgovarjal z velikim zanimanjem na vprašanja. Prikazal je tudi sliko današnje mladine v Sloveniji; stališče „študenla" v domovini; zakaj je „preseljevanje narodov" predvsem Slovencev v Nemčijo, ki iščejo boljša ekonomska sredstva. Veliko je število sedanjih Slovencev na Nemškem in ogromno dela za štirinajst duhovnikov, ki delujejo med njimi.
Drugi del predavanja je g. dr. Prijatelj uporabil, da je izrazil svoj občutek, ki ga je dobil, ko je prišel med Slovence v Argentino. Pohvalil je našo skupnost kot delavno in disciplinirano. Občudoval je delo naših mladinskih organizacij. Poudarjal je, da bi bila Slovenska skupnost v Argentini bolj močna v kulturi in znanosti. Zaradi tega je priporočal naj čim več mladih študira, predvsem naj dokončajo univerzo ali pa se izobrazijo v poklicu, ki so si ga izbrali. S to mislijo je č. g. dr. Franček Prijatelj končal svoje predavanje, ki ga je vodil v zanimivem, v veselem in v zabavnem tonu. Bučno ploskanje je potrdilo predavatelju zahvalo in priznanje.
Sestanek se je zaključil z mogočno pesmijo „Marija skoz’ življenje".
SAN MARTIN
Sklepna prireditev šole škofa dr. Rožmana
V' soboto, 4. decembra je bila v dvorani Slovenskega doma v San Martinu sklepna prireditev slovenske šole, ki jo je pripravilo učiteljstvo te šole pod vodstvom voditeljice gdč. Katice Kovač ter s sodelovanjem gdč. Saše Hartman, Marije Zorc, Nine Pristovnik, gg. Borisa Pavšerja, Marjana Jesenovca in Pavla Dimnika.
Najprej so najmlajši pokazali, kaj znajo. Zapeli so: Naša četica koraka, Delajmo zlata kolesa, Bežimo, tecimo. Sledile ¡so deklamacije teh najmlajših. Nato s0 prišli na oder starejši letniki, ki so podali izbrana mesta iz slovenskih klasikov, ki govore o slovenski zemlji. Osmi letnik, ki je letos končal slovensko osnovno šolo, je krepko podal ves Uvod h Krstu pri Savici. Sledilo je še nekaj prizorčkov (Nacek-pacek, Nevihta, Urška in špelca) in še nekaj pesmi.
Voditeljica šole gdč. Kovač je nato povabila na oder vseh dvanajst letošnjih absolventov 0z. absolventk slovenske šole. Z lepim nagovorom jim je izročila izpričevala ter jim zlasti priporočila nadaljevanje učenja v Srednješolskem tečaju in vpis v mladinske organizacije. Predsednik Slovenskega doma g. Franc Zorko pa jim je v imenu Slovenskega doma čestital in vsakemu oz. vsaki v spomin na sklep šole poklonil izvod Malega sv. pisma. S tem je bila ta prisrčna prireditev končana.
Sledila je pogostitev vseh navzočih otrok. Kmalu nato pa se je pojavil sv. Miklavž s svojim spremstvom ter razdelil darila.
MILOSTI POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER MNOGO SREČE IN BOŽJEGA BLAGOSLOVA V NOVEM LETU ŽELI VSEM SLOVENCEM V ARGENTINI
Zedinjena Slovenija
Zveza slovenskih mater in žena
Vošči vsem rojakinjam in rojakom širom sveta in v domovini
polnost božične sreče in odprtost njegovega božjega razodetja.
Posebej velja naše voščilo vsem predavateljicam in. predavateljem, ki so nas bogatili z vrednotami svojega duha, dalje vsem našim tihim dobrotnikom, ki kot pridne čebelice nabirajo med za ta naš skupni panj, da moremo tako vsaj nekoliko osladiti samoto tistim, ki jih je življenje pustilo ob strani.
„KJE SO TISTE STEZICE“
je naslov NOVI SLOVENSKI PLOŠČI
Zbor Slovenske mladenke pod vodstvom ge. Anke Gaserjeve zapojejo:
Mrtvi ljubici pod okno, Stoji hartelc zagrajen, Dekletova tožba po padlem fantu in Domotožje.
Izdalo in založilo Društvo Slovenska pristava.
Kupite jo lahko na Pristavi in pri članicah zbora za 8.— pesov