1 leto XIV. | | Štev. 1*3 1 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U n R A V E: 25—67 in 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, ponedeljek 22. fulija 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi «11 po ooSti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. postni Čekovni racun^ n.4os Cena j j din 1.— I Pred uradnim odgovorom Angliie Predsednika Južne Afrike in Avstralije sta odgovorila Hitlerju že vnaprej negativno, enako negativni so odgovori londonskega tiska — Uradno bo odgovoril na Hitlerjev apel drevi minister Halifax NEW YORK, 22. julija. Ass. Press poroča iz Londona, da Anglija pod nobenim pogojeni ne bo sprejela Hitlerjeve mirovne pobude, ker So v Londonu vsi trdno prepričani, na nemški napad ne more uspeti in da bo končna zmaga, ako se vojna nadaljuje, prej ali slej na angleški strani. Po vesteh iz Berlina pa se ?di, da bo Hitler počakal le še nekaj dni na oficielni angleški odgovor, največ pa novi parlamenti Estonske, Letonske in i-itve na svojih prvih sejah sklenili, da se vse tri države priključijo Sovjetski zvezi °t zvezne republike. Vse tri republike dobe po tem sklepu nove vlade. Po sklepu 80 bile po vseli mestih ogromne manifestacije množic. Republike ohranijo narodno avtonomijo. LONDON, 22. julija. Reuter. Moskovski radio je sinoči slavnostno objavil, da so na novo izvoljeni parlamenti vseh treh baltskih držav: Litve, Letonske in Estonske soglasno sklenili, da se njih države priključijo v sestav Sovjetske unije. Po tej inkorporaciji se poveča ozemlje Sovj. unije za preko 100.000 km2 ter za šest milijonov prebivalcev. Sovj. unija pridobi s tem nad 1300 km morske obale. Meja napram Nemčiji se s tem podaljša — v Litvi — za 240 km. Sovjetski listi zahtevajo, da se za tuje obveze vseh treh držav razglasi moratoriij, počenši od 19. julija dalje. MOSKVA, 22. julija. TASS. Iz Rige potrjujejo, da je letonska narodna skupščina 21. t. m. razglasila državo za sestavni del SSSR. in Litva združijo kot zvezene popolno narodno avtonomijo MOSKVA, 2. julija. Iz Kaunasa poročajo, da je parlament včeraj sprejel sklep, da se Litva priključi kot federativna republika SSSR. TALL1N, 22. julija. DNB. Predsednik republike Paete je po sklepu parlamenta, da se Estonija združi s SSSR, odstopil, hoteč tako pripomoči, da se delo priključka nemoteno izvede. MOSKVA, 22. julija. DNB Vrhovni svet bo v kratkem pozvan na zasedanje, na katerem bo sprejel na znanje priključitev treh baltskih držav k SSSR. Pričetek panamerišfce konference , HAVANNA, 22. julija. Reuter. Včeraj Je bila otvoritev panameriške konference v glavnem mestu Kube, v Havanni, katere udeležujejo zunanji ministri vseh 21 ameriških republik. Pozdravni govor je imel prezident Kube, ki je dejal, da se •nora vsa Amerika sedaj zdručjti v obrambo ogroženih pravic svobode' Danes bo imel na kongresu velik govor Vnanji minister USA Cordell Hull. Pro-Sram konference je: 1. razprava o uvedbi protektorata združenih ameriških re-Publik nad ameriškimi posestmi onih ev-^pskih sil, ki so z zasedbo izgubile samostojnost. 2. Zavarovanje gospodarstva Celega ameriškega kontinenta napram Poskusom posegov izvenameriških sil v ‘o gospodarstvo. 3. Varnostni ukrepi v v«eh 21 ameriških republikah proti iz-venameriškemu podtalnemu rovarjenju. Neke manjše ameriške republike, ki so le dni prejele neke note o njili zadržanju na Panameriški konferenci, so dobile s pristojnega mesta zagotovilo, da je šlo za nesporazum. NEW YORK, 22. julija. Stefani. Po vesteh iz Havanne, so delegati na paname-riški konferenci v Havanni sprejeli izjave nemških in francoskih diplomatskih predstavnikov, da ne bo glede statutov otočja Martinique nobenih izprememb. Tako se demantirajo vesti, da bo moral paname-riški kongres sprejeti posebna navodila glede protektorata nad nekaterimi ameriškimi posestmi držav, ki so v vojni. Italijani o položaju v Tuniziji RIM, 22. julija. DNB. »La Voce d’Ita-lia« se ukvarja s položajem v francoskih severnoafriških kolonijah, posebno v Tuniziji. »Francoska Severna Afrika, pravi list, je postala v zadnjem času neke vrste domlnion, v katerem žive oblastva v izolaclonizmu in se ne brigajo za nared-be, katere prejemajo Iz Vichyja. To velja posebno za Tunizijo, kjer francoska oblastva še dalje preganjajo Italijane. V tem oziru se ni položaj v Tuniziji prav nič spremenil.« Ob koncu pravi list, da je čisto jasno, da hoče Francija v Tuniziji izigravati pogoje premirja, kakor je delala tudi prej s svojimi sporazumi. Nove japonske osvojitve SINGAFORE, 22. julija. Reuter. Včeraj so močne japonske sile zavzele otok Santu. Močno transportno brodovje pod kritjem številnih vojnih Indij je pristalo v Fučau v provinci Fukien ter izkrcalo moč- ne oddelke, ki so takoj pričeli z operacijami in prešli v napad. govora soglasno odbili mirovne ponudbe in naglasili, da Anglija mora in hoče nadaljevati vojno. Mir ne sme biti diktiran s strani Berlina, ampak s strani Londona Ganvin piše v »Obsererju«, da je vsak poizkus oddvojiti angleški narod od njegove vlade, obsojen že vnaprej na neuspeh. Noben narod na svetu ne ljubi bolj miru, zasnovanega na svobodi In pravičnosti, kakor britanski. »Sunday Times« pravijo, da Velika Britanija dobro ve, da vojne še ni konec. Odločena je nadaljevati jo do zmage. Glasilo delavskih sindikatov »Reynolds News« pravi, da britanski narod že vnaprej ve, kakšen bo odgovor Velike Britanije na Hitlerjev govor. Britanski narod Je trdno odločen nuditi ves svoj odpor vsakemft zavojevalcu Drevi bo govoril Halifax LONDON, 22. julija. Reuter. Lord Ha-Max, zunanji minister Anglije, bo imel drevi velik govor. SAN SEBASTIAN, 22. julija. Stefani Po vesteh iz Londona bo ime’ lord Ha-lifax drevi ob 20. velik govor po radiu. Prenašale ga bodo vse angleške radio-postaje. Londonski listi so mnenja, da bo Hali!ax odgovoril kancelarju Hitlerju na njegova izvajanja v petek. Menijo, da bo Hallfaxov odgovor negativen In da bo le potrdil nedavne Izjave Churchilla, voditi vojno do končne zmage. Zasega brodovja na Martinrqueu PORT DE FRANCE, 22. julija. Ass. Press. Francosko vojno brodovje na Martlniqueu se je vdalo angleškim zahtevam in Je bilo razoroženo. V francoskih rokah je le še par edlnis, ki so izven pristanišč. Borza. C u r i h, 22. julija. Devize: Beograd 107, London 16.87, Newyork 440, Milan 22.30, Berlin 176. Japonci snubijo Avstralijo TOKIO, 22. julija. Reuter. Japonski ministrski predsenik princ Konoje je včeraj v zelo zapaženem govoru Avstralijo na sodelovanje z Japonsko. Ob času, ko je svet razdeljen na dva tabora, bo sodelo. vanje obeh dinamičnih narodov, avstralskega in japonskega, v Tihem Oceanu v prospeh obeh, ker bosta oba naroda tako najjačja garanta miru na Pclflku. ANGLIJA BI SE MOGLA UPIRATI KVEČJEMU DVA MESECA NEW YORK, 22. julija. DNB. Z letalom »Dixy Clipper« je prispel iz Lizbone v New York ameriški publicist T r a n c k J er vas, ki se je ves časa mudil na evropskih bojiščih kot poročevalec tednika »Colliers«. Izjavil je, da se po njego. vem mnenju Velika Britanija ne bo mogla upreti nemškemu napadu. Tako mislijo tudi vsi drugi, ki so le enkrat gledati kak nemški letalski napad. Jervas pravi, da bi mogla Velika Britanija vztrajati v svoji obrambi kvečjemu dva meseca. DE VALERA SE SESTANE S CHURCHILLOM STOCKHOLM, 22. julija. DNB. »Dages Nyheter« javlja Iz Londona, da se bo Churchill sestal z de Valero in predsednikom Ulstra lordom Craighvonom. POVIŠANJE NOVOZELANDSKE VOJSKE LONDON, 22. julija. Globereuter. Novi Zeland je sklenil, da poviša število armade, ki jo sestavljajo prostovoljci in ki je namenjena za evropska bojišča, na 85.000 mož. Vojne operacije zadnjih dveh dni BSle so omejene skoraj izključno samo na letalske napade in spopade - Angleži so izgubili tri ladje • Usoda Italijanov z „Espera" BFR^IN^ LErALSnMRNAMAD*l IZGUBE NA MORJU BERLIN, 22 julija. DNB. Nemško vr- LONDON. 22. julija. Reucsr. Admirali- hovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče teta javlja izgubo podmornice «3a!- mon» in čistilca min »Črestflo-wer«. > poročilo: Nemška bojna letala so napadla 20. julija in v noči na 21. letališča, pristanišča in bencinska skladišča v južni in srednji Angliji, kakor tudi industrijske naprave v New Castle. Naše bom*je so povzročile eksplozije in požare. Pri napadih na konvoje so naše bombe pogodile sovražno križarko in dva rušilca ter vse tri močno poškodovale. Nad Kanalom smo zbili 8 sovražnih letal. Deveto letalo smo zbili pri Rotterdamu. Tekom noči so angleška letala zopet metala bombe na severno in zahodno Nemčijo ter Holandijo. škoda je neznatna. Več bomb je padlo na neko manjše severnonemško mesto, pri čemer je bilo ubitih 7 civilistov. Nam je uspelo zbiti 9 teh letal, 7 s protiletalskim topništvom, 2 pa z letali. Poizkus sovražnega letalskega napada na VVHhelms-haven je bil po naši obrambi pravočasno zavrnjen. Sovražnik je izgubil 4 letala. Celokupne sovražne izgube so znašale torej 2 letal, naše pa 5. ITALIJANSKE OPERACIJE RIM, 22. julija. Stefani. Iz italijanskega glavnega stana poročajo: Naša letala so izvedla uspešno nočno bombardiranje tovarn za torpeda na Malti ter povzročila velike požare. Vsa naša letala so se vrnila. V severni Afriki so zbili neko angleško letalo in ujeli posadko treh mož. V vzhodni Afriki so naša letala uspešno bombardirala letališče v Nuni (Kenija), kakor tudi letališča in pristaniške naprave v Berberi ter Karauku (Sudan). Eno naše letalo se ni vrnik). NEKJE V ITALIJI, 22. julija. Posebni dopisnik agencije Stefani javlja z letalske fronte: Italijanski lovci so blizu Sicilije sestrelili neko angleško letalo. V bojih nad Malto je tudi bil zrušen neki angleški hidroavion. Trije letalci so se spustili s padalom, dva sta utonila, eden je bil ujet. ANGLEzKA OBRAMBA LONDON, 22. julija. Reuter. V soboto je bilo nad Kanalom, oziroma Anglijo, sestreljenih 21 nemških letal. Lastne izgube so ta dan znašale 3 letala. Včeraj je bilo nad Anglijo sestreljenih troje nemških letal, lastnih izgub ni bilo. Nad Kanalom je vršila patrolno službo eskadrilja 6 Huricanov. Nenadoma je opazila, kako se bliža 18 sovražnih letal. Eskadrilja se je razdelila v dve skupini in napadla. Pri tem sta bili sestreljeni 2 nemški letali. Ostala letala so bila pregnana, deloma po letalih, deloma po protiletalski obrambi. LONDON, 22. julija. Reuter. Ministrstvo za varnost dežele je davi objavilo, da je bilo ponoči nekaj sovražnih poletov nad Anglijo. In sicer nad srednjo Anglijo in nad severnozahodno obalo. Ena hiša je bila sežgana. Težko ranjenih ni bilo. ANGLEŠKI NAPADI LONDON, 22. julija. Reuter. Sinoči je letalsko ministrstvo objavilo, da so letala RAF bombardirala ladje In pristaniške naprave v Wilhelmshafenu, Emdenu Hamburgu, Bremenu in Rotterdamu, nadalje srednjo Nemčijo, Porurje, Holandsko in Belgijo ter povsod poškodovala pripravo za event. napad na Anglijo. Tudi so napadla Stavanger na Norveškem. Zlasti silen požar petrolejskih tankov je nastal v Rotterdamu, kf je zavil vse mesto v ogromne oblake rumenega dima. Z vseh teh obsežnih poletov se le 7 letal ni vrnilo. NAPAD NA TOBRUK KAHIRA, 22. julija. Reuter. Včeraj je bil izvršen uspešen napad na Tobruk. Poškodovani sta bili 2 transportni in 2 pomožni italijanski ladji. BOJI ZA CAPUZZO NAIROBI, 22. julija. Reuter. Angleške čete so uspešno napadle in razpršile sovražno motorizirano kolono, ki je hotela na pomoč oblegani posadki v trdnjavi Capuzzi. Oddelki kamelskih jezdecev so izvršili uspešen napad na Parengi v ita-janski Somaliji. AMERIKA PORABI 14 MILIJARD ZA-OBOROŽITEV CURFH, 22. julija. »'Neiie Ziiricher Zeitung« pišejo, da bodo USA še v teku tega preračunskega leta za oboroževanje izdale 5 milijard dolarjev. Od tega bo 1 milijarda porabljena za razširitev vojne industrije, 1 milijarda pa sa razširitev, industrije sploh, ki bo prišla v poštev pri pomožnem izdelovanju vojnih produktov 2.1 milijarde bo porabljenih za izdelovanje topov, streljiva, vojnih lad.j in letal. Tanki v tej vsoti niso vključeni. Vsega skupaj je določenih ter že izglasovanih za oborožitev USA v teku bodočih 5 let skupno 14 milijard dolarjev. ADEN, 22. julija. Neka napadalna ladja .ki je spremenjena na zunaj v trgovsko ladjo in ki ima izvešeno švedsko zastavo, je v Indijskem oceanu včeraj z granatami potopila angleško trgovsko ladjo »King John«. DOMINIONSKO BRODOVJE LONDON, 22. julija. Današnji jutrnjiki prinašajo pohvale dominionskim vojnim: mornaricam. Doslej sta že dva svetla primera, pišejo listi, ko sta dve domi-nionski vojni ladji, več tisoč milj oddaljeni od Vel. Britanije in svojih matic uspešno zastopali britanske barve: novozelandska križarka »Achilles« ob la Plati in »Sidney« pri Kreti. Sodelovanje imperija deluje brezhibno in uspešno. REŠENI ITALIJANI NEKJE V ITALIJI, 22. julija. Posebni dopisnik agencije Stefani javlja s pomorske fronte, da se je šest članov posadke italiajnske kontratorpedovke »Espero«, ki je bila po hrabrem boju v Sredozemskem morju potopljena, rešilo v neko italijansko pristanišče. Dopisnik opisuje trpljenje teh mornarjev, ki so se morali 14 dni boriti z razburkanimi valovi, lakoto in žejo. Nekateri od njih so bili ranjeni. Vsi bi bili utonili, če bi končno n3 naleteli na rešilni čoln, v katerega so se vkrcali. Od 70 mornarjev se je rešilo lc šest mož. Francoski triumvirat VICHY, 22. julija. Havas._ Francoska vlada je ustanovila poseben triumvirat. ki bo vodil vrhovno upravo države. V triumviratu so predsednik maršal Petain podpredsednik vlade Laval in notranji minister Marquet. LONDON, 22. julija.' Reuter.' Ministrski podpredsednik višijske vlade, I aval je bil imenovan za vrhovnega cenzorja nad tiskom, filmom in radiom. ŠVEDSKI PARNIK ŽRTEV MINE STOCKHOLM, 22. julija. DNB. Švedski parnik »Grethe« je naletel na mino v vodah med Dansko in Švedsko. En mornar je mrtev, dva sta ranjena. Ciano zopet v Rimu RIM, 22. julija. DNB. Grof Ciano je s spremstvom dospel iz Berlina v Rim. Na postaji so ga pozdravili minister za narodno kulturo Pavolini, guverner Rima, knez Boghese, šef Mussolinijeve privatne pisarne Sebastiani, uradniki zunanjega ministrstva in osebje nemškega poslaništva. KONOJEVA VLADA TOKIO, 22. jul. DNB. Japonski tisk'je z zadovoljstvom sprejel vlado kneza Ko. noja, da bo končno pravi izraz narodnih želj in sposobna, opraviti velike, naloge, ki jo čakajo. V vladi so štirje člani, dobri, poznavalci prilik v Mandžukuo. Vlada-bo vodila energično notranjo in Zunanjo politiko države. RIBBENTROPOVO POVIŠANJE LONDON, 22. julija. Reuter. V zvezi z odlikovanji v Nemčiji je bil sedaj povišan tudi zunanji minister v. Ribbentrop ■v šefa skupinskih vodij. V ANGLIJI NE BO CENZURE LONDON, 22. julija. Reuter. Podtajnik ministrstva za informacije, Nicholson, je včeraj dejal, da v Angliji ni in ne bo uvedena cenzura. Uredništva časnikov sama izvajajo prostovoljno cenzuro. Ljudje smejo v Angliji svobodno govoriti, razen da bi • sirili defetizem. Zato naj ljudje govore več o zmagi. ROOSEVELT V HYDE PARKU WASHINQTdN, 22. julija. Stefani. Predsednik Roosevelt je zapustil Wa-shington in odpotoval v Hyde Park, kjer Jx> ostal do četrtka. V četrtek se bo vrnil v Washington, kjer ga bosta obiskala velika. vojvodinja Luksemburška s soprogom. BULLIT PRI ROOSEVELTU W ASHINGTON, 22. julija. Reuter. Poslanik USA v Franciji Bullit je dospel v Washington. Sprejet je bil v Beli hiši kjer je Rooseveltu podal izčrpno poročilo o dogodkih zadnjih tednov v Evropi. Predsednik republike je Bullita pridržal na kosilu... . BELGIJSKI NARODNI PRAZNIK LONDON, 22. julija. Včeraj je bila v Londonu proslava belgijskega narodnega praznika. 500 v tej vojni ranjenih belgijskih vojakov je položilo velik venec na vznožje Cenotapha, vojnega spomenika .v središču Londona. NEMŠKI OBISK V ITALIJI TURIN, 22. julija. Stefani. Člani nemške znanstvene komisije so si ogledali prostore fašističnih organizacij in so bili »povsod toplo sprejeti. SESTANEK V MAMAJI BUKAREŠTA, 22. julija. Stefani. Predsednik vlade Gigurtu je z nemškim m italijanskim poslanikom odpotoval v Ma-majo ob Črnem morju. " ŠPORTNI PRAZNIK V MOSKVI LONDON, 22. julija. Reuter. Včeraj je bila na Rdečem trgu v Moskvi velikanska parada športnikov. Defileja se 'je udeležilo 30.000 ljudi. V sprevodu so nosili rdeče zastave s pozdravnimi napisi Besarabiji, Bukovini, karelskofinski republiki in vsem trem baltskim državam. Paradi je prisostvoval Stalin z vlado. Na letališčih so bila tekmovanja vmnožin-skih spuščanjih s padali, ki so se jih udeležili padalci in padalke iz 20 letalskih okrožij Sovjetske unije. AMERIŠKE VOJAŠKE VAJE NEW YORK, 22. julija. DNB. Običajni manevri ameriške vojske, ki se bodo začeli ta teden, bodo imeli poseben pomen Na njih bodo prvič po svetovni vojni sodelovale z regularno zvezno vojsko tudi edinice nacionalne garde. Manevrov se bo udeležilo 300.000 mož. PREPOVED NOVIH ORGANIZACIJ BRUSELJ, 22. jul. DNB. Vojaški poveljnik v Belgiji in severni Franciji je do nadaljnjega prepovedal ustanavljanje novih organizacij in političnih strank. PREKINJENA TRGOVINSKA POGA-" JANJA : BUKAREŠTA, 22. julija. Reuter. Tur-ško-romunska gospodarska pogajanja, ki so trajala že več dtji; so Ijita. prekinjena, ker ni bilo mogoče doseči soglasja. Turška delegacija bo danes odpotovala v Carigrad. NESREČA PRI'DIRKAH STOCKHOLM, 22. Julija. DNB. Na konjskih ditikah v Tregerbrou je neki dirkalni konj vrgel s sebe jahača, se zaletel v gledalce in ranil več deset ljudi. Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno in toploi Krajevne nevihte niso izključene. Včeraj je bila najvišja toplota 27.2, danes najnižja 14.8, opoldne 23. Padavin 15.3 'min. Trudil se bonu da rešim Balkanu mir Svečane proslave rojstnega dneva voditelja Hrvatov in podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka ZAGREB, 22. julija. Zagreb in banovina Hrvatska sta na slovesen način obhajala 61. rojstni dan podpredsednika via-de in predsednika HSS dr. V. Mačka. V Zagrebu je zvečer korakal mimo stanovanja dr. Mačka na Prilazu velik sprevod raznih organizacij HSS in hrvatskvh društeV, ki je trajal dve uri. Ne upoštevajoč gosti špalir občinstva na ulicah je sodelovalo v sprevodu okrog 20.000 ljudi. Razen dr. Mačka so gledali sprevod^ Iz vodstva HSS še finančni minister dr. Šu-tej podpredsednik HSS senator inž. Ko-šutič in generalni tajnik HSS senator dr Krnjevič. V odgovoru na pozdravni govor predsednika Hrvatske delavske zveze je dr. Maček poudarjal svoja prizadevanja za ohranitev miru hrvatskemu narodu, jugoslovanski državi ter vsemu Balkanskemu polotoku ter izrazil svojo nado, da bo naša domovina izšla iz svetovne nevihte cela in lepša kakor kdaj koli popreje. Med drugim je izvajal: »Moj rojstni dan smo dočakali deloma lepše in svobodnejše kakor prejšnja leta toda zato tudi z ninogo večjo zaskrbljenostjo kakor prej. Bodite prepričani, da se bom trudil, da- tešim hrvatskemu narodu in vsej državi ter vsemu Balkanu mir, v kolikor bo to le mogoče. Veliki narodi so podobni parniku, ki ima dovolj moči, da se bori proti toku, toda tudi oni mnogokrat dožive nesrečo, kakor smo videli. Majhen narod je podoben barki na' jadra, ki ji je potrebno mnogo modrosti, opreznosti in spretnosti, da se po vetru pametno in modro vodi. Kadar je nevihta, se morajo jadra zviti. Upam, da bomo v tej nevihti z božjo pomočjo In močjo hrvatskega naroda rešili našo domovino celo in lepšo, kakor je bila kdaj prej.« Tekom dneva je dr. Maček obiskal razne kraje v Hrvatskem Zagorju in Posavini, kjer so ga povsod slovesno sprejeli. V Stubici, Gubčevem rojstnem kraju 'e izjavil dr. Maček med drugim: »Živimo v času* ko se menja svet. To kar je bilo pred 20. leti ustvarjeno z nasiljem in ne da bi vprašali posameznih narodov, se sedaj ruši. Kaj bo novo, kar se ustvarja, ve danes edinole ljubi Bog vemo pa tudi mi, kar koli bo tukaj ustvar-jenef;t, ne bo veljalo za Hrvate, če ne bo ustvarjeno po volji hrvatskega naroda. Zahvaljujem se vam in trudu naših učiteljev Stjcpana in Antona Radiča, da čakamo bodoče čase in spremembe bolje organizirani kakor 1. 1918. Zato sem gotov, da bo tudi boljši naš uspeh.« Zagrebška občina je priredila na čist inozemskim novinarjem svečan banket Na pozdravni govor zastopnika mestne občine so odgovorili bolgarski tiskovni ataše in predsednik združenja tujega lista v Beogradu Georgijev, nemški tiskovni ataše pri generalnem konzulatu v Beogradu Mitterhammer in dopisnik Tassa Poletajev, ki je bil posebno prisrčno pozdravljen. , Prisrčne proslave so bile (udi po ostalih krajih države. V Mariboru 3na 12. V!T. 1940. Novice »Večeru!«« 'tran 3. Pred spremembo zakona o kmečki posesti Zakon o zaščiti kmetske posesti, ki je bil vzakonjen že prve dni banovine Hr-vatske, je imel že od rojstva vnete kritike in zagovornike. Njegovi zagovorniki so predvsem poudarjali, da predstavlja le začasno zaščitno mero, ki naj bi obvarovala hrvatskega malega kmeta pred proletarizacijo. Hrvatsko kmetsko vodstvo je videlo v tem tudi sklep, ki naj bi mu zasigural tudi v bodoče politično premoč, ker bi slonela na sigurni večini kmečkih plasti. Nekateri so pri sprejetju poudarjali fiskalno enakopravnost s srb-sfim kmečkim posestnikom, ki je bil zaščiten pred vsako eksekucijo preko minimuma že iz prvih dob svoje nacionalne države. Zato bo zanimivo dejstvo, da prihajajo sedaj zahteve po Spremembi zakona o zaščiti kmečkih posesti od predstavnikov hrvatskega kmetskega zadružništva. Dne 19. t. m. je bila v Zagrebu konferenca predstavnikov hrvatskih kmetskih zadrug. Predmet razpravljanja je bito ravno vprašanje uredbe o zaščiti kmetske posesti pred zaplembo. Na konferenci je bila po daljšem razpravljanju sprejeta resolucija, Id zahtev« od merodajne strani izpremembo uredbe o zaščiti kmečke posesti predvsem v toliko, da se izvzamejo iz varstva uredbe vsi dolžniki krneč, kih kreditnih zadrug. Resolucija poudarja, da življenjske prilike kmetov zahtevajo primeren kredit iz sredstev javnih denarnih zavodov. Narodna banka naj nakaže večjo vsoto za kreditiranje kmetov s pomočjo reeskontnega posojila. Uve dejo naj se menice na devetmesečni rok in z znižanimi obrestmi. PAB naj drf kredit potom zadrug. Ta kredit naj bo neodvisen od zaščite. Posojilnica banovine Hrvatske naj da hrvatskam kmetskim zadrugam vsaj oni kredit, ki jim ga je dajala doslej. Ustanoviti bo treba hrvatsko zadružno banko s sedežem v Zagrebu. Med izvajanji, ki so bik podana o vprašanju zaščite kmečke posesti, je zanimiva zlasti trditev direktorja Zavoda za proučevanje kmečkega in narodnega gospodarstva dr, Janči Koviča. Po njegovem mnenju ni ubila kmečkega kredita uredba, temveč je to posledica raznih uredb o irazdolžitvi kmetov, ki so jih objavljali od 1. 1931. Napaka uredbe o zaščiti minimuma kmečke posesti pred rubežnijo je v tem, da ni bila sporedno z njo izvedena tudi organizacija kmečkega kredita. luttična palača in športni prostor Te dni je bil na celjski Glaziji komisijski ogled prostora, na katerem nameravajo graditi justično palačo. H komisijskemu ogledu so bili povabljeni zastopniki banske uprave, državnega ju-stičnega zaklada, mestne občine, vojaške oblasti, prizadeti mejaši ter pogodbena »fcupnika Glazije Sokol-matica in SK Getje. Po ogledu prostora in odobrenih načrtov js bil sestavljen zapisnik, na 6i-**r podlagi bo mestna občina izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo justične palače na Glaziji. Ker sta oba pogodbena zakupnika zahtevala, da se vnese v zapisnik, da vztrajata na pogodbenih pravicah z mestno občino, bi lahko občina če se bo pričela graditi justična palača, prišla v neprijeten položaj, ker še ni preskrbela novega športnega prostora. Našla pa se bo gotovo rešitev v tem, da bo občina čimprej uredila že določeno zemljišče na Sp. Lanovžu v športni prostor. t TEA ČATER V soboto popoldne je v celjski bohtiš-mei po kratki in težki bolezni v cvetu mladosti v 21. letu starosti preminula bčeriu celjskega veleindostriica in graščaka na Bežigradu pri Cdju g. Ivana Čatra. Zemeljski ostanki pokojnice so bild prepeljani na dom v Bežigrad, odkoder bo danes ob 16.30 pogreb na mestno pokopališče. Težko prizadeti rodbini in svojcem globoko sožabel SMRTNA NESREČA PRI DELU iY četrtek se je težko ponesrečil 481etni žagar Anton Capi iz Lačne gore pri Oplotnici. Pri delu ga je udarila žaga v trebil m mu prizadejala nevarne poškodbe, katerim je včeraj v celjski bolnišnici podlegel. sokolske terme Sokolsko društvo Celje matica se je udeležilo župnih splošnih tekem ra članice >n nara&čajnice. Naše sestre so se za tekme Pridno popravljalo. Borba za prva mesta SP bila zlasti m«d članicami huda, Vrsta JjaSih članic je dosegla z 297 izmed 370 dosegljivih točk II. mesto. Kot posameznice so ?a drugimi sicer zaostajale, vendar je dosegla s. Valda Inkretova z 61.2 točka-f0i’:Č mesto, 12. Gretica I^rkstnikova ,13. 'Anica Krlstanškova, 15. Lidija Blaznikoma* 16. Cveta Medvedova. 22. Anica Pfef- c Za popravilo drtavrdh ec*t Celje— Zidsni most—Radeče in ra državno cesto št. 50 v celjskem okrožju od 38 km do 110 km, je odobrenih 126.835 din. 3. avgusta ob 11. bo na okrajnem načelstvu licitacija za oddajo teh del. c Moderno sadno skladišče bodo zgrar dfli na Frankolovem pri Celju. c Divji kozel je te dni pritekel v trg Žalec. Z avtomobilom so ga odpeljali v Liboje do Bistrice, kjer so ga zopet izpustili v svobodo. c Dva nesreči. 57 letna žena posestnika Ana Grobler od Sv, Miklavža pri St Jurij« ob Tabor« je na travniku padla in si zlomila nogo v gležnju- — 29 letni tekstilni delavec Stanko Kužnik iz Laškega, si je pri delu zlomil roko v zapestju. — Oba se zdravita v celjski bolnišnici. c Nov« mt*o je bral včeraj v opatijski cerkvi sv .Danijela v Olju g. Viljem Sa-vellf, sin pok. upravitelja celjske pošte g. Savellija c Lepa nedelja je bila včeraj na prijaznem gričku sv. Ane na Teharjih Veseli griček je posetilo precej občinstva. — V nedeljo pa se bo istotam slovesno prajmo-t val god sv. Ane. Ta nedelja pa je namenjena predvsem tujcem. | njive. Velike nade, ki si lih je prebivalstvo gradilo, so bile na mah uničene, škoda je neprecenljiva. Obupanemu ljudstvu je nujno potrebna pomoč. p Računski zaključek okrajnega cestnega odbora v Ptuju je za proračunsko leto 1939-40 vsem na vpogled. Prejemki izkazu-zujejo 2.706.807 din m izdatki pa 2,321.119 dinarjev. p Preprečen samomor. Med lovrenško in cjrkovško postajo se je vlegel na tračnice neki mladi obupanec. Vlakovodja ga je pravočasno opazil in preprečil samomor. p Žetev se je zakasnila. Komaj je utihni la pesem kos ,se. ie oglasila pesem srpov. Prej so bili preobloženi z delom moški, zdaj so ženske. Letos se je žetev zakasnila za 2 tedna, kar ovira setev ajde, ki bi morala že biti posejana. Ljudje se tudi s strahom sprašujejo, kako bodo spravili pdd streho žito, ko se vrsti vsak dan nevihta za nevihto z dpustošujočo točo. Lea ModiČeva 46.1.^ Odlično so se postavile naše naraščajnjce, Ki so sl s svojo .vrsto priborile v višjem oddelku s 319.5 točkami I, mesto. Kot posameznice so sc uvrstile na 1. mesto Mija Mravljakova, na 2. Gabrijela Stanovškova 3. Rija Jagrova, 5. Majda Matjaževa, 6. Štefka Kodelova, *• Silva Lednikova, vs« jz Celja matice. teh tekmah so si pridobile naše sestro fiovih izkušenj .nadaljevale bodo z delom »a vseh področjih telesne vrenje, vs^k^. sestra v stremljenju, da bo dosegla na prihodnjih tekmah najboljšo oceno. Zdravo! e Nočno lakarplike službo ima od 20. •So 26. t. m. lekarn* „Pri Križu" na Krelja Petra cesti. e Javna mestna knjižnica ho od torka 23. t. m. dalje spet redno poslovala. c Vranični prisad na živini se je pojavil v Ločici pri Polzeli. Oblast je ukrenila vse Potrebno, da se prepreči razširjenje. e Uradovanje v pisarni vseh obrtniških ^druženj v Celju sc bo vršilo odslej od 8. do 14. nepretrgoma, na kar se članstvo bpozarja. * Žrebanje loterije Legije koroških bor cev, kraj. organizacije v Celju je prelo *eno ter se bo vršilo nepreklicno, dne 8. septembra 1940. c Mesina občina in okrajno glavarstvo LfvbffM* a Umri je v velika starosti 84 let upokojeni magistralni ravnatelj g. Albert Se-žun. Pokojnik je bil v Ljubljani zelo popularna osebnost, zaveden narodnjak in m se je zlasti v mlajših letih pridno udejstvoval tudi kot časopisni sotrudpik, in je odšel z njim1 v večnost eden n&j-starejših ljubljanskih lokalnih reporterjev. Cast njegovemu spominu! a Gajev* ulica bo od ponedeljka, 22. _ trajalo fO dni. a SamO enkratna poštna dostava. Uprava vse dni v tednu razen sobote, ko se bo dostavljalo tudi popoldne, in bo trajala do preklic?, ko bo prenehala vročina. Časopise, m jih pismonoše dostavljajo por poldne, bodo stranke lahko dvignile na glavni poiti pri okencu v vratih pismo-noškega oddelka v času od 15. do 18. ure. Dostava ostalih vrst poštnih pošiljk ostane kakor doslej. a Samomor iz obupa zaradi težkih gmotnih razmer je storil 58 letni branjer vec Ivan Fabčič, rodom iz St. Vida pri Vipavi. Zastrupil se je % ogljikovim plir no m. n Kraljev spomenik v Somboru so slovesno odkrili, pri čemer so bili navzočni najvišji državni predstavniki; t Ivanka Lapajne V Idriji je včeraj zjutraj umrla po dolgi in mučni bolezni v starosti 77 let gau Ivanka Lapajne, mati našega uredniškega tovariša urednika Iva Lapajne. Delavna ženica je po smrti svojega moža vzomo vodila posestvo. Daleč naokoli je bila znana kot izredno blaga ženica, ki je imela za vsakogar odprto srce in dobro besedo. Kot trdna in neomajna Slovenka je v zavednem duhu vzgojila svoje otroke ter jih vzomo pripravite za na pot v življenje. Plemeniti iti dobri kmečki ženi bodi ohranjen svetal spomin: žalujočim domačim in svojoem iskreno sožalje! Vzgledna požrtvovalnost Celjski skavti, ki taborijo letos v Še-ščah pri Žalcu, so imeli v preteklem tednu priliko, da so pokazali svojo pripravljenost in smisel za pomoč bližnjemu. V torek in deloma tudi v sredo je deževalo, hudi nalivi pa so morali biti tudi v zgornji Savinjski dolini. Savinja je narasla in bila radi dežja kalna in mrzla. Skupnega kopanja ta dan ni bilo, ampak SO se taborniki v sredo sončili na prodnatem obrežju nad kolenom Savinje blizu Griž. Voda je na tem mestu posebno der roča, takoj nato pa se po ostrem ovinku struga poglobi in doseže globino 3 metrov, kar tvori za kopanje sijajen naraven bazen. — Okoli 17. se je hlapec nekega posestnika iz Šešč pripeljal z vozom in parom konj in hotel Savinjo nad tem kolenom pregaziti. Nameraval je v Vrbje na žago in si je hote! prikrajšati daljšo pot preko Griž. Sredi vode pa je pričelo oba konja in voz zanašati in tok jih je silil v koleno reke. Hlapec najbrže ni mislil na povečano moč deroče vode in je zaman silil konja na levi breg, Skavti so opazovali ta prevoz od daleč in nihče ni slutil, da voda že zanaša konja in voz. Nekdo je še dejal: »Glej, kako znajo plavati!« V tem pa je voz bil že preko deročega ovinka in se na enkrat znašel v globoki vodi. Hipoma so potonili hrbti konjev, ki jih je teža voza še bolj silila k dnu, prestrašeni hlapec pa se je oklenil ročice na vozu in vpil na pomoč. Medtem so skavti na bregu opazili, da se voz potaplja in z neverjetno naglico so se zagnali v deroče valove in plavali za vozom. Konji, ki so bili posebno prestrašeni radi velikih, opolzkih skal v vodi, so zaman silili k obrežju. Mlad, 131eten skavt, se je hitro potopil m odstavil vrvi, ki so konje oviTale ozir. držale k vozu, drugi pa so jih medtem že prijeli za uzde in jih vlekM plavaje k bregu. Voz se je ustavil in le malo gledal nad površino, in to kakšnih 10 metrov pred globokim bazenom. Obenem so spravili skavti na breg tudi hlapca, ki ni znal plavati in je bil vsled strahu sploh brez besed. Ako bi nesla voda konja in voz le še nekaj metrov dalje, bi bilo reševanje veliko težje, če ne prepozno vsled globine vode. Voz so potegnili nato z verigami na suho, odplavala pa je medtem mreža s senom in ? novi odeji. Nabralo se je seveda tudi nekaj radovednežev, ki so opazovali ves potek. Prestrašeni hlapec je nato odpeljal dalje, ko se je še prej jedjaje zahvalil za rešitev, skavti pa so z veselim srcem, da so lahko nekomu storili uslugo, odšli v svoj tabor, Dogodek tega dne pa bo hlapcu gotovo ostal v spominu kakor tudi skavti, ki so ga s požrtvovalnostjo in naglico rešili morda hujšem konca. — -er. Pričela se je sezona mlačve Od Medmurja preko rodovitnega Murskega polja in Prekmurja do ApaŠke kotline so sedaj v obratu velike parne mlatilnice. Pričela se je mlačva ječmena, kateremu sledi rž in pšenica. Zadnja leta so te pokrajine v pogledu racionalizacije kmetjjskih obratov precej napredovale. Poleg drugih koristnih kmetijskih strojev uporabljajo povsod velike parpe mlatilnice, ki opravijo dolgo in naporno delo mlačve v najkrajšem času jn zelo dobro. Pesem cepcev je skoraj popolnoma utihnila in uvedba novega načina mlačve je hudo prizadela revr nejše sloje, ki so hodiH prej od hiše do hiše mlatit s cepci. S cepi mlatijo seda! le nekaj rži, koliko rabijo nepoškodcK vane slame za kritje streh. Pri parnih mlatilnicah je zaposlenih sorazmerno mnogo manj ljudi in je mlačva v kratkem času končana. Posebno moramo pri tem poudarjati zadružni način opravljanja tega dela. Mlatilnico postavijo sredi njive in vozniki vozijo od vseh strani snope. Mlatilnica deluje kar naprej. Pri tem je tudi zaslužek v naturi In znaša navadno od 10—15% pridelka. Lastniki parnih mlatilnic so navadno zadruge ali pa posamezni kmetje. Sklepi konference o reorganizaciji delavskega zavarovanja STRASNO NEURJE NAD SV. MARJETO NIŽE PTUJA. V petek sredi popoldneva je prihrumela nad Sv. Marjeto strašna nevihta. Med silovitim gromom in viharjem je padala gosta ,kakor češnje' debela toča, ki je uničevala vse od kraja. Poklestila je vse Je pozdravili, nujna pa je ludi pomoč|lufU šipe razbile. Lilo jo tako, da so bili oblasti. . v par minutah preplavljeni travniki in Na iniciativo Delavske zbornice v Liubljapi je bila 20. t. m. skupna konfete«!?* predstavnikov Zbornice za TOl Delavske zbornice in Kmetijske zbornice, ki je razpravljala o vprašanju delitve SUZORja in ki je sprejela soglasno sledeče zaključke: 1. Z uredbo kr. vlade naj se takoj ukine SUZOR kot nosilec delavskega zavarovanja. 2. Z isto uredbo naj se vsi posli delavskega zavarovanja prenesejo na samostojne nosilce delavskega zavarovanja, ki naj se ustanove v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu za območje Slovenije, Hrvatske oz. ostalega dela države. 3. Ker je pri samoupravni ureditvi dr- žave bilo splošno priznano načelo, da ostani gospodarstvo edinstveno za celo državo m ker je delavsko zavarovanje v tesni zvezi z gospodarstvom, mora ostati tudi zakonodaja delavskega zavarovanja enotna za celo državo. 4. Uredba o delitvi SUZORja in ustanovitvi samostojnih nosilcev delavskega zavarovanja naj se izda v najkrajšem času, a najkasneje do 31. julija 1940. Konferenca je sklenila te zaključke z ozirom na današnje stanje v socialnem zavarovanju in v izvajanju sklepov, ki so bili glede vprašanja reorganizacije delavskega zavarovanja sprejeti na skupščinah odnosno plenumih Zbornice za TOl in Delavske zbornice v Ljubljani. Maribor Ali Študijska knjižnica ali - Čitalnica? K preureditvi Študijske knjižnice K našemu zadnjemu poročilu o za-.ijučnih delih preureditve Študijske knjižnice smo sprejeli: »Ce sem ..Večernikovo” poročilo prav razumel, polaga nova preureditev Študijske knjižnice glavno važnost na novo čitalnico in novo izposojevalnico. Gre pa za vprašanje, kako naj se dejansko pojmuje eno in drugo. Kakor vsaka knjižnica, je seveda tudi Študijska za to tu, da se tam čita in, če treba, tudi izposojuje. Toda iz tega sledi nadaljnje vprašanje, kaj — ali še točneje izraženo — v kateri namen se kaj čita ali izposo-juje. Na prvo in drugo vprašanje nam daje najboljši odgovor sedanji ravnatelj , g. Oteser v svojem opisu zgodovine te knjižnice. Da se za danes omejimo samo na čitalnico, naj nam zadostujeta že kar prva dva stavka označenega opisa, ki se doslovno glasita: »Jedro ..študijske knjižnice” tvori knjižnica ..Zgodovinskega društva v Mariboru”, ki se je osnovala kmalu po ustanovitvi društva 1. 1903. Temelj je položil tej knjižnici prvi društveni predsednik Matej S1 e k o v e c, ki je poklonil društvu svoje zgodovinske knjige, po večini Styriaca, z namenom, da se ustanovi strokovna knjižnica (prim. CZN 1904 215). Temu prvotnemu namenu je knjižnica sledila tudi še po tem, ko je dospela do bogate zbirke raznega časopisja. Šele v novejšem času se je čitanje tudi časopisja v zgolj študijske svrhe spremenilo v tako rekoč kavarniško čitanje, to je bolj v osebno zabavo. In sicer najcenejšo zabavo, skoro zastonj. S tem se je v knjižnici, namenjeni zgolj v študijske svrhe, našlo nadomestilo za čitalnico v Narodnem domu ali kateri drugi številnih ljudskih knjižnic. Če pomislimo, da je g. ravnatelj Gla-ser svoj dragoceni čas v takem kritičnem času uporabil za temeljito preureditev knjižnice, upamo, da se ne motimo v prepričanju, da je s preureditvijo prostorov hotel izvršiti tudi preureditev namena te javne ustanove. In sicer s tem da se najlepša soba uporabi kot čitalnica zgolj v študijske svrhe, čitanje časopisov zgolj v zabavo pa ali sploh opusti ali pa se omeji na kak drugi prostor. Morju in zdravju naproti Na kolodvoru je danes živo... Nenehoma prihajajo otroci in matere s košarami in kovčki, kajti kraji in morje, kamor se bodo zdaj peljali na letovanje, so daleč in vožnja naporna. Bleda lica so zdaj malo pordečila od napetega čakanja n potovalne vročice in nestrpno se ozirajo na veliko uro: Kdaj bo že enkrat 6!? Prugače pa je z materami. Dasi se v S*cu vesele sreče svojih otrok, jim je vendar težko in oči jhn postajajo počasi kalne. Na uro pa se s strahom ozirajo.. Po dolgem kriku in viku so se otroci skobacali v vagone in zdaj gledajo male glavice iz vseh oken in nič ni med njimi razlike. Ob dečku iz Kamnice, revno oblečenem, sloni gosposki fantič iz mesta, na peronu pa tovarniška mati ob dami. Očetov je bolj malo in še ti ne stoje v ospredju, saj pa ti itak nič ne razumejo! Zdaj se slišijo še poslednja navodila. »Franček, pa pazi na svoje stvari!« hiti mati praviti. »Ne pojej vsega že v Celju!« In druga: »Piši mi kaj, Ivanček! Da ne bom v skrbeh!« Pa tretja spet: »