PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana ? gotovini g*	i/\rk i*
Abb. postale I gruppo	" Cf€Ilct lUU lir
Leto XXX. Št. 100 (8806)
TRST, sobota, 27. aprila 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO STRMOGLAVLJENJU CAETflNOVEGfl FAŠISTIČNEGA IN KOLONIALISTIČNEGA REŽIMA
NOVA VOJAŠKA JUNTA POTRDILA OBLJUBO 0 OBNOVITVI DEMOKRACIJE V PORTUGALSKI
General De Spinola orisal svoj program - Glavne točke: razpust politične policije in Caetanove stranke, osvoboditev političnih jetnikov, obnovitev svobode izražanja in združevanja, odprava cenzure - Položaj v vsej državi miren - Caetano in Thomaz izgnana na otok Madeiro
LIZBONA, 26. — Štiriindvajset ur po vojaškem udaru, ki je napravil konec štiridesetletni fašistični diktaturi, je položaj v Portugalci povsem miren. Skoraj vsi državljani so šli danes na delo, trgo-vine in restavracije ter javni lokali so odprti, na mejnih prehodih *o sicer zaostrili nadzorstvo, vendar meje ostajajo odprte. Samo red-ka vojaška vozila in patrulje po mestnih ulicah še spominjajo na včerajšnje dogodke. Ogromna večina Portugalcev podpira novo oblast, Naprav še ni jasno, v kakšno smer se bodo stvari razvile: vsekakor Pa že samo dejstvo, da je bil zasovraženi režim odpravljen, razve-‘aljuje ljudi, ki so začeli previdno upati na bodočnost, ki bi bila vred-na dvajsetega stoletja.
Zadnji odpor predstavnikov stare-9a režima je prenehal okrog 10. ure zjutraj, ko so vojaški oddelki v<bli v sedež generalnega povelj-*lva zloglasne tajne policije, bivše «PIDE», ki se je sedaj imenovala Več kot dvesto policistov, med Piimi tudi vrhovni poveljnik poli-bene policije major Silva Pais, so 0<8ožili orožie in se pustili aretirati, nakar so jih zaorli v celice posilstva, iz katerih so prej osvobodili politične jetnike.
Sterilni pripadniki te zatiralne orga-ftzacije pa so zbežali, vojska pa jih spdaj vneto išče. Poleg velikega Štefka političnih jetnikov so danes os-vobodili tudi vojake polka, ki se je
IG. marca upri režimu v Caldas da Rainhi in priredil pohod, ki je bil ustavljen na periferiji Lizbone.
Odstavljeni predsednik vlade Caetano in predsednik republike Thomaz pa sta skupaj s štirimi ministri strmoglavljenega režima prispela danes pod vojaškim spremstvom na otok Madeiro, kjer bosta morala ostati v prisilnem bivališču. Eden od prvih ukrepov nove junte je bilo tudi suspendiranje generalnega guvernerja Mozambika Dos Santosa, predvidevajo pa, da bodo v prihodnjih urah odstavili tudi guvernerja ostalih dveh portugalskih kolonij v Afriki, Angole in Gvineje — Bissao.
Predsednik vojaške junte general Antonio De Spinola je danes potrdil,
'"•Hiiii,nmnuiimnniiiuiiiiiimnniiiimiiiiiiiiiiiiumiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
Komentarji afriških osvobodilnih gibanj
Novi voditelji Portugalske morajo likvidirati kolonializem
MILAN. 26. — Dobršna mera op- | Vatikansko glasilo «Osservatore Ro-brnizma, pa tudi velika previdnost, I mano» je objavilo na prvi strani te-
•tenačujeta komentarje z vsega sve-^ o dogodkih na Portugalskem, "si demokrati z zadovoljstvom pozdravljajo konec fašističnega re-^hna, po drugi strani pa ugotavljalo. da bo pot do vzpostavitve demokracije v tej državi še dolga |h težavna. Osnovna ugotovitev pa da je treba počakati in da je sedaj še prezgodaj, da bi lahko za-hesljivo ocenili portugalske dogodke,
Z največjo pozornostjo sledijo razvoju dogajanja osvobodilna gibanja portugalskih kolonij v Afriki, M Pa gledajo na novo oblast z dokajšnjo mero skepse.
Predstavnik osvobodilnega giba-nja Angole (MPLA) v Italiji Ma-huel Jorge je na tiskovni konferenci v Milanu dejal, da ne more biti Prave svobode na Portugalskem, če se istočasno ne naide pot za osvoboditev afriških kolonij. To pa izključuje vsakršno možnost «federacije», za katero se, kot kaže, Zavzemajo novi voditelji v Lizboni kajti odločitev pripada samo narodom kolonij. Federacija bi lahke samo ublažila izkoriščanje in zatiranje, vendar bi ne ustavila vojne, ker bi ne bila v skladu z željami haroda. Tudi voditelj MPLA dr. Agostino Neto, ki se sedaj mudi y Ottawi, je izjavil, da državni udar še ne pomeni osvoboditve kolonij ih da bi se vojna utegnila nadalje-vati. Neto je izrazil prepričanje, da bo Portugalska še naprej skuhala izkoriščati kolonije, pa čeprav * manj zatiralnimi metodami.
Osvobodilno gibanje Gvineje Bis-*ao (PAIGC) je objavilo proglas.
V	katerem zatrjuje, da ne bo privo-Mo v nobene predloge, ki bi ne Predvidevali neodvisnosti in suverenosti Gvineje in Cap Verta. Radio Osvobodilnega gibanja pa je objavil komentar, v katerem pozdravlja Vojaški udar, po drugi strani pa hapoveduje zaostritev boja kot «konkretno podporo portugalskemu ljudstvu in zdravim silam portugalske Vojske». Po mnenju PAIGC ne obstaja za Portugalsko nobena druga rešitev kot samo popolno likvidiranje kolonializma v Afriki.
Kot smo že omenili, so komentarji
V	vseh zahodnih in demokratičnih državah v glavnem pozitivni, čeprav je Uradnih reakcij še malo. Ameriška vlada ni na primer hotela dajati nobenih izjav, prav tako še vedno molčijo funkcionarji državnega depart-aiaja. Najbolj zanimive pa so seveda reakcije držav, ki so imele tesne in prijateljske odnose s Caeta-horim režimom. Španska vlada je napovedala, da b» še naprej vzdrževala diplomatske odnose s Portugalsko ne glede na notranje spremembe v tej državi. Prav tako se je izrazil tudi rasistični predsednik Rodezije Jan Smith, ki je dejal, da se zadnji dogodki na Portugalskem tičejo izključno Portugalcev. Drugačno pa ie mnenje južnoafriškega predsednica Vorsterja, ki je izrazil zaskrbjje-host, da ne bi dogodki na Portugalskem imeli nevarne posledice za Juž. ho Afriko, predvsem zaradi spre-hiemb, ki bi utegnile nastati v kolonijah. i . -
legrafski komentar, pp katerem «način poteka dogodkov in reakcije prebivalstva dajejo upati, da se bo ta proces lahko razvijal brez škodljivih pretresov in da bo omogočil državi, da ustrezno reši številne probleme. ki se mora lotiti.»
Tito na Madžarskem
BEOGRAD, 26. — Predsednik Tito je nocoj odpotoval na uradni obisk na Madžarsko, kjer se bo zadržal do 28. t. m. Na Madžarskem bo imel jugoslovanski predsednik pogovore z glavnim tajnikom madžarske partije Kadarjem. S predsednikom Titom so odpotovali v Budimpešto tudi nekateri člani izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije.
da novi voditelji nameravajo vzpostaviti na Portugalskem demokratični režim. Na tiskovni konferenci je orisal program junte in načrt, po katerem naj bi postopno ustvarili demokratične strukture države. Med drugim je Spinola napovedal osvoboditev političnih jetnikov, razpust zloglasne politične policije, odpravo cenzure nad tiskom, zagotovitev popolne svobode mišljenja in izražanja ter organiziranja v politične stranke. Portugalska bo tudi spoštovala obstoječe mednarodne pogodbe, vštevši pogodbo o pripadnosti atlantskemu zavezništvu.
Glede faz, preko katerih naj se izvede demokratizacija, je Spinola dejal, da bo treba čim prej sestaviti začasno vlado, v kateri naj bi bili tudi civilisti in ki naj bi sodelovala z vojaško junto. Slednja se bo razpustila, ko bo izvoljen novi predsednik republike. V roku enega leta pa bo treba razglasiti splošne volitve za sestavo ustavodajne skupščine, ki naj postavi temelje za novo demokratično ureditev države. Spinola je napovedal tudi zagotovitev sindikalne svobode, razpust dosedanje vladne stranke in odstranitev vlad v prekomorskih ozemljih.
še najbolj meglen je bil general De Spinola glede politike, ki jo bo nova junta vodila v afriških kolonijah: dejal je, da se bo junta držala treh glavnih načel. Prvo načelo je, da gre za politični problem, ne pa za vojaškega. Zato, in to je drugo načelo, je treba ustvariti pogoje za odprtje iskrenega in odprtega dialoga na vsedržavni ravni o tem problemu. Tretje in glavno načelo pa je, da mora nova politika omogočiti vzpostavitev miru v prekomorskih teritorijih. De Spinola ni povedal, ali bo nova vlada priznala avtonomijo kolonijam, že samo dejstvo pa, da jih je imenoval «prekomorska o-zemlja». dokazuje, da za sedaj taka rešitev še ni prodrla. Med drugim je gneral povedal, da ni še imel nobenih stikov s predstavniki osvobodilnih gibanj v afriških kolonijah.
Prva reakcija neke portugalske o-pozicijske stranke prihaja iz Pariza, kjer je tajništvo socialistične stranke v tujini objavilo izjavo, v kateri ocenjuje strmoglavljenje fašističnega in kolonialističnega režima Marcela Caetana kot «visoko pozitivno in domoljubno dejstvo, ki odpira novo fazo v nacionalnem življenju». Izjava, ki so jo podpisali generalni tajnik socialistične stranke Mario So-ares in drugi člani tajništva, izraža zadovoljstvo zaradi ukrepov nove junte-
Skupina portugalskih vojakov v središču Lizbone se veseli strmoglavljenja Caetanovega fašističnega režima
NA SLOVESNI SEJI RK SZDL SLOVENIJE
Podeljena priznanja Osvobodilne fronte
Priznanje je prejela tudS taborniška organizacija iz Trsta Rod modrega vala - Slavnostni govor Janeza Vipotnika Kandidature za nov slovenski izvršni svet
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 26. — V počastitev obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bila opoldne v Ljubljani slovesna seja republiške konference SZDL Slovenije. O zgodovinski vlogi tega vseljudskega odporniškega gibanja, ki je pod vodstvom komunistov s svojim delovanjem s temelja spremenilo in zaobrnilo življenjsko pot našega naroda ter o njegovem pomenu za današnji čas, je govoril član predsedstva republiške konference Janez Vipotnik.
Na seji so podelili tudi 20 priznanj OF za vztrajno in zvesto družbeno delo v preteklosti in sedanjosti. Priznanja so prejeli: Danila Kril, Vatro Gril, Milena Groebla-cher iz Celovca, Marija Ivkovič, dr. Janez Kanoni, Pavle Kovač, Zdenka Kidrič, Vladimir Krivic, Ivan Maček, dr. Metod Mikuž, Ana Praček, Stane Repar, Janko Rogelj, Franc Stajnko, Tone Turnšek, Tone Ulrih, Stane Šmid, Janko Ževart, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane in taborniška organizacija Rod modrega vala iz Trsta. * * #
V Ljubljani je bila danes seja predsedstva in izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze. Na njej so določili predlog kandidatov za zbor republik in pokrajin zvezne skupščine ter pred-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
KMALU UKINITEV UKREPOV 0 VARČEVANJU S PETROLEJSKIMI PROIZVODI?
Medministrski odbor za gospodarsko
načrtovanje odobril petrolejski načrt
' ' 1.
FIAT bo na Jugu investiral skoraj 75 milijard lir in zaposlil 5.200 delavcev
RIM, 26. — Nocoj je bil na ministrstvu za industrijo sestanek, ki mu je predsedoval predsednik vlade Rumor in katerega so se udeležili proračunski minister Giolltti, zakladni minister Colombo, finančni minister Tanassi, minister za zunanjo trgovino Matteotti in minister za javna dela Lauricella. Kaj so na sestanku obravnavali, vlada ni ničesar sporočila. V Rimu pa menijo, da so med drugimi vprašanj! razpravljali tudi o novih ukrepih v zvezi z varčevanjem z energetskimi sredstvi, ali pa celo o ukinitvi sedaj veljavnih ukrepov.
Pod
predsedstvom proračunskega ministra Giolittija pa se je danes sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje. Seje so se udeležili tudi ministri Mancini, Colombo, Malfatti, De Mita, Matteotti, Coppo, Gullotti in Ripamonti.
Kot poroča ministrstvo za proračun in gospodarsko načrtovanje je odbor odobril načrt o preureditvi trgovine, predelave in prodaje nafte in naftnih proizvodov. Na osnovi po-■' oblastila medministrskega odbora bo I ministrstvo za industrijo, sporazu-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiKviiiiiiiiiiiiiHiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kamboška delegacija v Jugoslaviji
Pogovor med jugoslovansko in kamboško delegacijo v Beogradu, Na desni Bijedič s elani jugoslovanske
delegacije, na levi pa kamboški gostje
BEOGRAD, 26. — Semkaj je danes prispela delegacija kraljevske vlade nacionalne enotnosti in zoru žene nacionalne fronte Kambodže. Delegacijo vodi podpredsednik vlade-in minister za narodno obrambo Kije Sampana. Kmalu po prihodu na beograjsko letališče so se kam boški gostje sestali s predsednikom zveznega izvršnega sveta Bijedičem Pogovarjali so se o položaiu Kambodži. Sampana je obvestil čin ne jugoslovanske delegacije o dose-
danjih rezultatih osvobodilnega boj kamboškega ljudstva in se zahvali' v imenu svoje vlade in kamboškega ljudstva Jugoslaviji za nudeno pomoč. Bijedič je ob tej priložnost zagotovil kamboškim gostom, da bc Jugoslavija še nadalje vsestransko podpirala boj kamboškega ljudstva Kamboško delegacijo je danes sprejel tudi predsednik Tito in se z njo zadržal v daljšem pogovoru o osvobodilnem boju kamboškega ljudstva. Vodja kamboške delega-
cije je izrazil predsedniku Titu prepričanje, da bo kamboško ljudstvo zmagalo ter se zahvalil Titu in jugoslovanskim narodom za politično, materialno in moralno podporo, ki jo dajejo kamboškemu ljudstvu.
Vodja kamboške delegacije se je popoldne pogovarjal tudi z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem.
B. B.
mno s prizadetimi upravami in po posvetu z deželami, pripravilo zakonski osnutek za spremembo celotne dejavnosti na področju petrolejske industrije, stroškov za predelavo in prodajnih cen. V tej zvezi bodo uveljavili predpise, ki bodo obvezovali podjetja in javne u-stanove, da zagotovijo notranjemu trgu zadostno količino naftnih proizvodov. Poleg tega bodo uredili tudi vprašanje izdajanja dovoljenj za gradnjo novih petrolejskih čistilnic.
Minister za državne udeležbe je bil pooblaščen, da sestavi zakonski osnutek, na osnovi katerega bodo urejeni odnosi med državo, državno ustanovo ENI in zasebnimi petrolejskimi industrijci v zvezi z morebitnim nakupovanjem surove nafte za kritje državnih potreb v izrednem položaju, ki lahko nastane na mednarodnem naftnem trgu. Ministra za industrijo pa so pooblastili, da takoj sestavi program za nabavo surove nafte od julija do decembra letos.
Med drugimi ukrepi je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje pooblastil ministra za trgovinsko mornarico, da sestavi program za uresničitev smotrov tega načrta in za povečanje števila petrolejskih ladij. Sprejeti so bili tudi ukrepi in dana navodila o določevanju cen in ocenjevanju proizvajalnih stroškov. Medministrski odbor se je obvezal, da bo v roku šestih mesecev preveril izvajanje tega načrta.
Na današnjem sestanku je medministrski odbor sklenil, da bo na prihodnji seji sprejel ukrep v zvezi s smotri in uskladitvijo gospodarske politike, da se okrepijo odnosi sodelovanja in blagovne zamenjave med Italijo in državami proizvajalkami nafte. Poleg tega je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje na predlog ministra za Jug proučil in odobril tri načrte za naložbe na Jugu, ki jih je predložila družba Fiat. Te pobude bodo omogočile investicijo 74,5 milijarde lir in ustvarile 5.200 novih delovnih mest. Na osnovi zakona za Jug je medministrski odbor odobril tudi načrt družbe Indesit za gradnjo novega podjetja na Jugu, v katerem bo 1000 novih delovnih mest.
Svarilo Stortija pred poskusi razbitja CISL
MILAN, 26. — Glavni tajnik sindikalne organizacije CISL Bruno Storti je v intervjuju, ki ga je dal reviji «Panorama» dejal med drugim, da vsakdo, ki bi poskusil z razbijaško pustolovščino, bi se sam pokopa)
kot sindikalni voditelj. To izjavo je krepe o izvajanju odloka predsed-
Storti dal v zvezi z govoricami, da namerava bivši pridruženi glavni tajnik Scalia ustvariti novo sindikalno organizacijo in s tem razbiti CISL. Storti pravi, da je gotov, da ne bi nihče sledil Scali!, če bi se odločil za ta korak, tudi če bi imel podporo krščanske demokracije. Sicer pa poudarja, da ni mogoče verjeti, da bi tajništvo krščanske demokracije lahko podprlo takšno dejanje.
Potrjeno zvišanje železniških larit'
RIM, 2S. — Upravni svet državnih železnic je danes odobril u-
nika republike o povišanju želez-niškin tarif, ki stopi v veljavo 15. maja. Kot potrjuje ministrstvo za promet, se bodo tarife za osebni promet povišale za 23 odst, tarife za blagovni promet do 50 odst., obenem pa bodo uveljavili za nekatere prevoze nove davščine in dodatne pristojbine. Upr.ws držav nih železnic zagotavlja, da se bodo vozovnice za delavce, uradnike in dijake podražile samo za 12 odstotkov. Predsedniški odlok predvideva tudi olajšave za prevoz sadja, povrtnin in drugih živil, zlasti pa še za blago, ki je (umerjeno na Jug, ali pa ki prihaja z Juga. Sindikati so ostro obsodili ta vladni ukrep, ki bo prizadel predvsem delavce.
m m il mi mn    .........................................um
GOVOR PREDSEDNIKA SLOVENSKE SKUPŠČINE KRAIGHERJA
Osrednji slovenski dnevnik «Delo» proslavil 15. obletnico
«Delo» nadaljuje tradicije treh revolucionarnih slovenskih listov
LJUBLJANA, 26. — Osrednji slovenski dnevnik «Delo» je danes proslavljal petnajst let obstoja, o čemer je podrobno govoril -'omočnik glavnega urednika Vlado Jarc, na svečanosti, ki je bila v Domu tiska. Vlado Jarc je podčrtal, da ima list mnogo globlje korenine saj je sedanje «Delo» nastalo iz združitve «Ljudske pravice» glasila Komunistične partije Slovenije in «Slovenskega poročevalca», ki je bilo glasilo Osvobodilne fronte. Naziv «Delo» ni bil izbran slučajno, ker gre za naziv glasila tržaških slovenskih komunistov, ki je izhajalo pod fašizmom.
Vlado Jarc je orisal petnajstletno pot slovenskega dnevnika, ki je povečal naklado, obogatil vsebino in se razširil z novimi rubrikami, novo tehnično opremo, sodelavci, dopisniki itd.
Za njim je spregovoril predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher, ki je govoril o vlogi tiska v samoupravni socialistični družbi. Podčrtal je izredno odgovornost časnikarjev in njihovo avtonomijo pri obveščanju, ki pa je istočasno tudi tesno povezana z družbeno vlogo tiska, saj je v resnici politična vsaka vest, pa čeprav na prvi pogled kaže, da je oddaljena od političnega dogajanja.
Svečanosti ob petnajsti obletnici «Dela» so se poleg Sergeja Kraigherja udeležili vidni predstavniki slovenskega političnega in javnega življenja in med njimi smo opazili predsednika slovenske vlade Marinca, ravnatelja RTV Vipotnika in
druge. Prisotni so bili predstavniki iz zamejstva in med njimi predsed nik SKGZ Boris Race ter predsednik Zveze koroških organizacij Zvitter, naš list pa je zastopal odgovorni urednik Gcrazd Vesel.
Za sodelavce in goste je bil nato prisrčen sprejem v prostorih uredništva Dela.
Seja predsedstva SFR Jugoslavije
BEOGRAD, 26, - Na današnji seji predsedstva SFRJ je podpredsednik zveznega izvršnega sveta ip zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic obvestil člane predsedstva o zunanjepolitičnem položaju, o dejavnosti Jugoslavije na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN, na konferenci o evropski varnosti in o jugoslovansko . italijanskih odnosih. Predsedstvo SFRJ je na predlog sveta za posle narodne obrambe določilo osnovni dokument in načrte za obrambo dežele.
BEOGRAD, 26. — Tajnik za informacije zveznega izvršnega sveta Dragoljub Budimovski je včeraj sprejel ravnatelja italijanske založbe Editori Riuniti Roberta Bonchija, s katerim se je razgovarjal o možnosti objavljanja jugoslovanske politične in strokovne literature v Italiji. Bonchi je ob tej priložnosti obvestil Budimovskega, da je založba pripravljena letos izdati poročilo, ki ga bo predsednik Tito podal na 10. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije.
log kandidatov za vodstvene funkcije v slovenski skupščini. O vseh predlogih bo dokončno sklepala tretja republiška konferenca, ki bo 6. maja.
Na seji je mandatar za sestavo novega republiškega sveta Andrej Marinc razložil osnovne metode in vsebino dela novega izvršnega sveta ter predloge za člane izvršnega sveta.
Po tem predlogu naj bi imel republiški izvršni svet tri podpredsednike. Tako naj bi Rudi Čačinovič odgovarjal za mednarodna politična in ekonomska vprašanja. Zvone Dragan naj bi odgovarjal za področje gospodarstva, hkrati pa naj bi bil predsednik komisije za družbeno-ekonomska vprašanja, dr. Avguštin Lah pa naj bi bil predsednik koordinacijske komisije za družbene dejavnosti in odgovoren za področje družbenih dejavnosti. Miran Goslar naj bi bil član izvršnega sveta in predsednik koordinacijske komisije za gospodarstvo, Vladimir Klemenčič pa predsednik za družbeno-politična vprašanja. Na kandidatni listi za nove člane izvršnega sveta skupščine SR Slovenije so še Miha Butara, dr. Anton Fazarinc, Jože Florjančič, Pavle Gantar, Marjan Lenarčič, Boris Mi-koš, Jože Novinšek, Marjan Orožen, Drago Petrovič, Bojan Škrk, Miloš Šulin, Franjo Turk, Ela Ulrich in Milovan Zidar.
DRAGO KOŠMRLJ
RIM, 26. — Tukaj so sporočili, da Se bo parlamentarna komisija, ki se ukvarja s petrolejskim škandalom, ponovno sestala 2. maja. Menijo, da bo komisija povzela dosedanje izsledke v luči dokumentov in izjav, ki jih ima na razpolago in ki jih je zbrala v dosedanji preiskavi.
Nova vojaška junta, ki je prevzela oblast na Portugalskem po četrtkovem udaru, povsem nadzoruje položaj po vsej državi. Predsednik junte general De Spinola je obrazložil svoj program, katerega osnovni cilj je obnovitev demokracije. V ta namen bodo v roku enega leta sklicane splošne volitve. Glede politike v afriških kolonijah pa je De Spinola dal razumeti, da se bo morala s tem problemom ukvarjati civilna oblast, ki bo morala čim-prej prevzeti mesto vojaške junte.
Predstavniki osvobodilnih gibanj v portugalskih kolonijah so sicer pozdravili strmoglavljenje Caetana, vendar so odločno poudarili, da je edina možna rešitev vprašanja kolonij v priznanju neodvisnosti in suverenosti Angole, Mozambika in Gvineje — Bissao.
Predsednik vlade Rumor je z nekaterimi ministri razpravljal o novih ukrepih, ali pa celo o ukinitvi sedanjih ukrepov o varčevanju s petrolejskimi proizvodi. Na proračunskem ministrstvu pa se je sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje, ki je o-dobril petrolejski načrt. Načrt predvideva preureditev nabavljanja, proizvodnje in prodaje nafte in petrolejskih proizvodov, nov način določevanja cen in ukrepe, da bo lahko državna ustanova ENI nadzorovala notranji petrolejski trg.
Tragedija štirih otrok, ki so se med igro neprevidno skrili v veliko staro skrinjo in se v nji zadušili, je presunila prebivalce vasice Corti San Rocco ob jezeru Iseo. Nesrečne malčke so našli po skoraj dvajseturnem iskanju včeraj opoldne, ko je neki orožnik stopil na podstrešje hiše nesrečnih malčkov in odprl usodno skrinjo, prerano rakev za štiri mlada življenja.
Demokratične sile v tržaškem občinskem svetu so sinoči z zadovoljstvom sprejele na znanje o-dločne in ogorčene izjave župana Spaccinija, ki je zavrnil Izzivalno ičuvanje misovskega prvaka Al-miranteja, ki je žalil čustva velike večine Tržačanov, ki so za mirno sožitje ob spoštovanju pravic Slovencev. Župan je tudi izrazil upanje, da bosta znala Italija in Jugoslavija premostiti težave.
Predsednik pokrajine dr. Zanetti je na sinočnji seji pokrajinskega sveta odločno zavrnil in obsodil hujskaški govor neofašističnega veljaka Almiranteja, ki je žalil demokratična čustva prebivalstva ter krši! pravice in upravičena pričakovanja slovenske narodnostne skupnosti. Pokrajinski »vet je med drugim tudi odobril prispevek Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu (proti so glasovali samo fašisti).
ODLOČNE SPACGI.NIJEVE IZJAVE, KI ODKLANJAJO NARODNO MRŽNJO
Tržaški občinski svet obsodil Almirantejevo ščuvanje k nasilju
Neofašisti so bili povsem osamljeni in so se skušali izmikati - Obsodba v posegih KPI, PSI, PSDI, KD in PRI
Demokratične sile so v tržaškem Trstu desnica, tudi ob vprašanju
občinskem svetu sprejele z zado voljstvom ogorčene in odločne izjave župana Spaccinija, ki je zavrnil izzivalno ščuvanje neofašističnega vodja Almiranteja na nedavnem zborovanju v Trstu, misovski svetovalci, ki so v očitni zadregi skušali zanikati vsebino te provokacije, pa so bili osamljeni in njihove argumentacije odločno zavrnjene.
Spaccini je dejal, da Almirante-
Vjev govor, ki sta ga prežemala šovinizem in rasizem, žali čustva velike večine Tržačanov, ki se zrelo in prepričano izražajo za mirno sožitje ob spoštovanju pravic Slovencev. Almirante je s svojim govorom šel proti republiški ustavi, ki vsem zagotavlja enakopravnost in se s tem vključil v okvir tiste «strategije napetosti», ki jo Italija spet preživlja ob atentatih in drugih prevratniških dejanjih.
Ko je govoril o odnosih s sosednjo Jugoslavijo, glede katerih je Spaccini poudaril, da upa, da bodo težave premeščene ob tvornem sporazumu med sosedoma, pa Almirante «res ni koristil Italiji». Temu se ni čuditi, saj Tržačani vedo, da je prav salojska republika, katere vodilni funkcionar je bil tudi Almirante, odstopila Trst nacistom. Tržaška javnost je na izzivanje odgovorila mirno in dostojanstveno z udeležbo na proslavah dne odporništva in s tem še enkrat obsodila včerajšnji in današnji fašizem.
S to svojo izjavo je Spaccini odgovoril na pismo dr. Dolharja in svetovalcem KPI, KD, PSI, PSDI, PRI in PLI ter tudi MSI.
Komunist Rossetti je poudaril, da bi morale oblasti preprečiti Almi-ranteju, da govori v Trstu, ker bi morale že vnaprej vedeti, da prihod morilca partizanov v obmejne kraje ne kaže nič dobrega. Almirante je pozival k moralnemu in fizičnemu nasilju proti Slovencem in s tem dosledno zasledoval cilje fašistov, ki z bombnimi atentati po vsej Italiji skušajo ustvariti ob skorajšnjem referendumu napetost za premik na desno. Druga mesta, kot je Lecco, so Almiranteju prepovedala zborovanje, Trst pa je odgovoril z zborom v Ul. Ghega in pianifestacijo v gledališču «Verdi». *To dokazuje, da so demokrati združeni kljub željam tistih, ki so jih skušali ločiti pod pretvezo referenduma o razporoki.
' Po Rossettiju je skušal govoriti misovec Giacomelli, vendar je njegove besede prekril hrup z levičarskih sektorjev občinskega sveta. Skušal je dokazati z nekakšnimi magnetofonskimi registracijami, da je Almirante prišel v Trst v ovčji koži in se pritoževal, da se je o-kmila «enotnost», ki je nastala glede «cone B».
Demokristjan Rinaldi je fašistom takoj dokazal, da lažejo, kot so tudi po shodu na Goldonijevem trgu dali tisku lažna poročila, da bi prikrili izzivanje svojega vodje. Verjetno, je dejal Rinaldi, je pogled na zbrane pretepače s koli in verigami tako navdušil Almiranteja, da je snel masko in pokazal, kaj resnično misli. Morda, je dodal Rinaldi, pa je fašiste peklo tudi, da v
«cone B», ne zmore moči, da bi priredila poulične manifestacije ob udeležbi ljudi. Almirante, ki rad besediči o «domovini», pa tokrat s svojim nastopom res ni koristil Italiji.
njo proti razporoki še nacionalistične tone z upanjem, da si bo pridobil v Trstu simpatije desničarskih krogov KD. Vedeti bi morali, je dejal, da se bo ob italijanskih notah o «coni B» zganilo revanšistič-no podzemlje, potem ko so skušali
Da fašisti lažejo, je dokazal tudi j strumentalizirati prejšnje Spaccini-
socialist Kervin, ki je poudaril, da je prav na Goldonijevem trgu sedež PSI, v katerem je bilo jasno slišati Almirantejeve grožnje. Res je le, da skušajo fašisti ob referendumu razgreti ozračje z bombami, nasiljem in, pri nas, s šču-vanjem k narodni mržnji. PSI, je zaključil, potrjuje svojo dosledno stališče, da mora zavladati v naših krajih mirno sožitje dveh narodov.
V zadregi je bil liberalec Zimo-lo, ki ni vedel, ali naj fašistom verjame ali ne. Zato je dejal, da bi vsekakor bile Almirantejeve izjave obsodbe vredne, če bi bile resnične, pri tem pa dejal, da bi bile obsodbe vredne tudi izjave sen. Seme v «Verdiju», češ da je treba desničarske sodnike izgnati iz tribunalov.
Prof. Lonza (PSDI) je bil mnenja, da je Almirante vnesel v kampa-
jeve izjave o tem vprašanju. Lonza je dodal, da je nesprejemljivo ščuvanje do Slovencev, kar pa je Trst zavrnil, kot je že zavrnil nacionalizem.
Zadnji je spregovoril republikanec Gargano. «Ko je Almirante pomagal v Saloju Nemcem, sem bil v nacističnem taborišču», je začel svoj poseg in nadaljeval, da zato obsoja jasen poskus «izrinjanja Slovencev iz družbenega življenja». V tem trenutku, kot tudi sicer, je zaključil Gargano, izražamo republikanci solidarnost Slovencem ter obsojamo nacionalizem, preteklo tragedijo naših krajev, saj ne gre pozabiti, da je fašizem kriv za vsa nasilja, do katerih je prišlo v zadnji polovici stoletja.
S tem se je v bistvu končala seja. Svetovalci so nato sprejeli več sklepov.
Z NASTOPOM NA SVEČANI AKADEMIJI
Pevski zbor «Vasilij Mirk» gostuje drevi v Brežicah
To je drugo srečanje zborov s Tržaškega, Koroškega, iz Stražišč in Brežic
Moški pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela bo danes odpotoval v Brežice, kjer bo sodeloval na drugem srečanju pevskih zborov s Tržaškega, iz Koroške, iz Stražišča in Brežic.
Prvo tako srečanje je bilo lani, 10. februarja, v Kranju, ki je potekalo v bratskem in prijateljskem vzdušju. Prav na tem srečanju se je med pevci omenjenih zborov u-trdilo prijateljstvo in prepričanje, da so taki stiki oziroma srečanja koristna in potrebna. Zato je bilo že v Kranju sklenjeno, da se letos zbori spet srečajo, tokrat v Brežicah. Kot v Kranju bodo tudi v Brežicah poleg našega zbora sodelovali še mešani pevski zbor SPD «Zarja» iz Železne kaple na Koroškem, moški pevski zbor DPD «Svoboda» iz Stražišč pri Kranju in moški pevski zbor «Bratov Milavcev» iz Brežic, ki je istočasno organizator tega srečanja.
JUTRI bodo lahko krožili avtomobili, katerih evidenčne tablice se končajo z eno naslednjih številk: 0 - 2 - 4 - 6 - 8.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
IZ J/l VA DR. ZANETTIJA NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA -------------------------------------------------------------------------------------------------------------,
liaše prebivalstvo je preveč pretrpelo
zaradi rasnega sovraštva in fašizma
Odobren prispevek pokrajine Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu
V odgovoru na pismeni vprašanji svetovalcev KPI in KD ter na spodbudo svetovalcev PSI in Slovenske skupnosti je na sinočnji seji pokrajinskega sveta predsednik Zanetti odločno obsodil izzivalni nastop in hujskaške izjave neofašističnega prvaka Almiranteja. Najprej je Zanetti omenil letošnje proslave 25. aprila in poudaril, da bo. osrednja, najbolj pomembna slavnost skoraj gotovo 22. junija ob svečani otvoritvi Rižarne. V tem vzdušju, je dejal Zanetti
ter zavracarftj rejavtr najvisjega predstavnika stranke, ki nima mesta v demototičm^kl-j^fci,, kpp je naše ftrebi vgfetvo» *	■»pre-
trpelo zaradi rasnega sovraštva in fašistične ideologije. Almirantejeve izjave so zelo hude ter grobo kršijo pravice in upravičena pričakovanja slovenske narodne skupnosti, obenem pa tudi italijansko ustavo in vso demokratično javnost. Odločno zavračamo ta poskus netenja sovraštva in nesporazumov v sedanji kočljivi fazi diplomatskega spora med Jugoslavijo in Italijo, ker predstavlja prevratniški element in izzivanje ter nasprotuje demokratičnim čustvom prebivalstva, ki z zaupanjem pričakuje, da se bo rešila zadeva in nadaljevalo plodno sodelovanje med obema državama.
Predstavnika svetovalske skupine
umil	■■■Hilli	m l|■l|llllmlIll|,,nlrllill,ll,,,,,i,ll,,,1,lll,,l,,11,111,1,11,111111111111111,11,111111
VOZILI BODO SAMO DO 14. URE
VOZNI RED AVTOBUSOV ZA PRVOMAJSKI PRAZNIK
Vodstvo občinskega podjetja ACEGAT sporoča, da bodo na dan L maja vozili avtobusi samo na progah 4, 6, 9, 10, 11, 15, 17, 19, 20, 21, 25, 26, 28, 29, 30, 33, 34, 35, 37, 38 in 39 in sicer s skrajšanim umikom. Od 8. do 14. ure bodo vozili tudi na progi Trst — Dolina. Avtobusna prevozna služba se bo začela med 6.30 in 8. uro ter se bo zaključila med 13. in 14. uro, in sicer po sledečem urniku:
k,
V
PROGA		PRVA VOŽNJA	ZADNJA VOŽNJA
4 Opčine	(vsakih 20 min.)	6.50	14.00
Oberdankov trg		6.20	13.40
6 Sv. Ivan	(10 min.)	6.25	13.35
Barkovlje		6.55	13.45
9 Sv. Ivan	(15 min.)	6.30	13.45
Elizejske poljane		7.00	13.45
10 Trg Valmaura	(10 min.)	6.30	14.00
Ul. Mercato Vecchio		6.50	14.00
11 Lovec	(12 min.)	6.40	13.48
Ul. Mercato Vecchio		6.45	13.48
15 Trg Goldoni	(30 min.)	6.40	13.40
Trg C. Marzio		6.30	13.30
17 Ul. S. Cilino	(40 min.)	6.40	14.00
Borzni trg		6.20	13.40
19 Trg Cagni	( 7 min.)	6.32	13.53
Glavna žel. postaja		6.46	13.53
20 Milje	(22 min.)	7.00	13.36
Trg Stare mitnice		6.50	13.25
21 Naselje sv. Sergija	(23 min.)	6.40	13.54
Trg Stare mitnice 25 Katinara		7.00	13.31
	(24 min.)	7.12	14.00
Oberdankov trg		6.48	13.36
26 Kjadin	(20 min.)	6.50	13.30
Rumena hiša		6.40	13.40
28 Kolonja	(40 min.)	7.00	13.40
Borzni trg		6.40	13.20
29 Ljudski vrt	(10 min.)	6.30	14.00
Skedenj		6.45	13.55
30 Glavna žel. postaja	(20 min.)	7.00	14.00
Elizejske poljane		6.45	13.40
33 Ul. Campanelle	(40 min.)	6.50	13.30
Trg Stare mitnice		6.30	13.50
34 Sv. Ana	(40 min.)	6.40	14.00
Trg Stare mitnice		6.20	13.40
35 Podlonjer	(40 min.)	6.40	14.05
Lonjer		7.20	14.00
Oberdankov trg		6.20	13.40
37 Rovte	(40 min.)	7.10	13.50
Trg Stare mitnice		6.50	13.30
38 Sanatorij (Ojičine)	(60 min.)	7.00	14.00
Ul. Beccarla		6.30	13.30
39 Trebče	(90 min.)	7.55	13.55
Ul. Cicerone		7.00	13.00
• Dolina	(60 min.)	8.00	13.45
Glavna žel. postaja		8.00	13.00
KPI in KD sta izjavila, da sta zadovoljna z izjavo predsednika pokrajine, večina svetovalcev in odbornikov pa je začela zapuščati sejno, dvorano, ko je hotel nekaj spregovoriti misovski svetovalec Busa.
Sledila je diskusija o preverjanju štiriletnega načrta pokrajinske uprave, nato pa odobritev nekaterih sklepov pokrajinskega odbora. Svetovalec Mario Juriševič (KPI) je podrobno govoril o socialnem skrbstvu, zlasti za naj-iJ>rižft^ete, fljpoke, kritiziral je razne pomanjkljivosti, ter navedel konkretne predloge, da bi bila o-^pba .ah^pdilft^jgjfgnih otrok čim bolj učinkovita- fn- -sodobna.
Svetovalec Slavko Štoka (KPI) je govoril o javnih delih, kmetijstvu, zaščiti Krasa in naravnega o-kolja. Izrekel je priznanje odborniku Volku za njegovo jasno in podrobno poročilo o javnih delih in o birokratskih težavah, ki zavirajo potek javnih del, pri tem pa je pripomnil, aa vlada in dežela ne upoštevata avtonomije krajevnih u-stanov. Glede postavitve krajevnih napisnih tabel je svetovalec Štoka spet postavil vprašanje, zakaj ni obveljal predlog odbornika Volka, naj bi postavili napisne table ne samo na področjih podeželskih občin, ampak tudi na področju tržaške občine. Glede zaščite Krasa je pozval pokrajinsko upravo, naj z drugimi demokratičnimi silami posreduje, da bo postal novi deželni zakon za zaščito Krasa, skupno z zakonom o gorskih skupnostih, u-spešno sredstvo ne samo za zaščito pokrajine, ampak tudi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva.
Svetovalec Bertolino (KD) je u-godno ocenil dosedanje delovanje pokrajinske uprave, navedel pa je celo vrsto problemov in pobud, ki bi jih morali uresničiti za gospodarski razvoj Trsta.
Svetovalec Boris Iskra (KPI) je v svojem posegu obravnaval vprašanje šolstva ter opozoril na starokopitni in nazadnjaški šolski sistem, ki omogoča, da mlade generacije še vedno zastruplja fašistična ideologija, za kar nosi veliko odgovornost prav KD. Ko je govoril o šolstvu v naši pokrajini,
zlasti o slovenski šoli, je Iskra poudaril, da pokrajinska uprava ni izvedla vseh svojih obveznosti, da ni prišlo še do ustanovitve industrijskega strokovnega zavoda, da je vedno bolj pereče vprašanje razširitve stavbe trgovskega tehničnega zavoda itd. Glede ustanovitve industrijskega tehničnega zavoda je pripomnil, da je pokrajinski odbor zagotovil svoje zanimanje in posredovanje na vseh ravneh, kaže pa, da je neki podtajnik ministrstva za javno vzgojo pozabil postaviti na dnevni red^ustanpvitev omenjenega šolskega ’zàyodàr
Ob zaključku je svetovalec Iskrd omenil vejik prispevek slovenske narodnostne skupnosti v . boju proti fašizmu in nacizmu ter poudaril, da prav od republike, ki se je poročila iz odporniškega gibanja, slovenska narodnostna skupnost zahteva enakopravnost ter možnost svobodnega kulturnega in gospodarskega razvoja. Omenil je še mednarodno konferenco o manjšinah ter poudaril, da sta za reševanje problemov slovenske narodnostne skupnosti potrebni predvsem politična volja in doslednost, take volje in poguma pa primanjkuje sedanji pokrajinski upravi.
Pokrajinski svet je nato z večino glasov (proti so glasovali svetovalci MSI) odobril prispevek pokrajine v znesku 3 milijonov lir Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu za leto 1973-74 ter prispevke raznim organizacijam in ustanovam. Prihodnja seja bo v torek ob 18. uri.
Danes občni zbor Kmetijske zadruge
Danes ob 17.30 bo v novih prostorih v industrijski coni (za poslopjem podjetja Duckevic) redni občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu.
Upravni odbor vabi vse člane, da se udeležijo občnega zbora, ki ima poseben pomen in važnost spričo razvoja zadruge, njene pomembne dejavnosti in vloge pri zaščiti interesov ne samo članov, ampak sploh kmetijskega gospodarstva na Tržaškem.
llllllllllll■lll■■llllll■lll■llllllllllllll■lllllllllIlllllllll■llu■lllmlmull■lllllll■■lllllllllllllll|llllllllllllllllllllllllll
V KRATKEM BODO DELOVALI SEMAFORI
Nova prometna ureditev na trgih Sansovino in Vico
Omejena hitrost na odseku med obalno cesto in Grljanskim zalivom
Na področju okrog Trga Sansovino in Trga Vico, to se pravi med predorom Sandrinelli in naslednjim predorom ter do Ul. S. Giacomo in Monte, so v teh dneh dokončali u-reditev semaforske mreže, ki bo v kratkem začela delovati. S semafori pa bodo na to področje — ki je v bistvu eno samo zapleteno križišče — uvedli tudi novo prometno ureditev.
Najvažnejši spremembi za voznike sta prepovedi obračanja na levo oz. na desno za tiste, ki pripeljejo iz Ul. del Bosco v Ul. Bemini in za tiste, ki privozijo s Trga Sansovino na cesto med predoroma. Kdor bo hotel torej zaviti z vozilom v drugi predor, bo moral že s Trga Vico zavoziti v Ul. del Bosco, s te ulice pa ne bo smel zavoziti na levo, proti predoru Sandrinelli. Kdor pa bo hotel zavoziti v predor Sandrinelli, bo moral pripeljati s Trga Vico na Trg Sansovino, kjer pa ne bo smel zavoziti proti drugemu predoru.
Poleg tega bodo na tem področju uvedli več zebrastih prehodov za pešce, parkiranje pa bodo prepovedali v Ul. Bramante na strani sodih hišnih številk, v Ul. Bernini od predora do Ul. Madonnina, v Ul. Madonnina od številke 39 do križišča z Ul. Bernini, na Trgu Sansovino in na središču Trga Vico.
Tržaška občina je tudi sprejela nekaj manjših prometnih ukrepov: po Ul. Vittorino da Feltre bodo u-vedli enosmerno vožnjo v smeri od Ul. Donadoni do Ul. Settefontane. Zebraste prehode za pešce bodo postavili na križišču med Ul. Dona doni in Ul. Piccardi, na križi: ju med Ul. Donadoni in Ul. Matteotti pa bo prepovedano parkiranje. Končno so še določili novo prometno u-reditev na odseku ceste, ki pelje z obalne ceste do Grljanskega zaliva. Ker je cesta zelo ovinkasta, bo hitrost omejena na 20 km na uro, od 21. ure do 8. ure zjutraj pa bo cesta zaprta za promet motorjev in motornih koles.
Organizatorji so temu srečanju dali naslov «Svečana akademija», ki bo v počastitev 27. aprila, dneva OF, in 1. maja — praznika dela.
Pevci zbora «Vasilij Mirk» so se za to srečanje skrbno pripravili. Vsak zbor bo namreč zapel po pet pesmi po lastni izbiri. Za zaključek pa bodo združeni zbori zapeli tri pesmi: Radovana Gobca «Bohor je vstal», Pierreja Degejterja «Internacionalo» in Ubalda Vrabca «Zdravico». Prav zaradi skupnega nastopa bodo naši pevci odpotovali s Proseka okrog poldne, ker imajo že ob 18. uri skupno vajo. Pred vajo je predviden kratek sprejem, «Svečana akademija» pa bo ob 20. uri. Našemu zboru želimo, da bi v Brežicah lepo zastopal našo zborovsko dejavnost in s tem potrdil sloves, ki ga ima pri nas in v Sloveniji. Ta nastop pa bo obenem tudi dobra preizkušnja za samostojni koncert, ki ga bo zbor imel v prvi polovici maja na Proseku.
B. R.
V Verdiju začetek pomladanske sezone
Sinoči se je v gledališču Verdi začela pomladanska simfonična sezona. Koncert, ki ga je dirigiral Georges Sebastian, je vseboval u-verturo Wagnerjeve opere «Niirn-berški pevci mojstri», Schonbergo-vo «Verkldrte Nacht» in Čajkovskega 5. simfonijo.
Dirigent žal ni bil na višku, kar se je občutilo zlasti pri Wagner-jevi skladbi, kjer je manjkala povezava med njim in orkestrom. Še najbolj uspela je Čajkovskega 5. simfonija, katere zadnji del je orkester moral ponoviti.
Občinstvo, ki je napolnilo gledališče, je nagradilo dirigenta in orkester s toplim aplavzom.
Obiska z vodičem v občinskih muzejih
V okviru «tedna muzejev» je od-borništvo za kulturne zadeve tržaške občine priredilo za jutri ogleda z vodičem pomorskega in arheološkega muzeja.
Ogled pomorskega muzeja, ki je v stavbi nekdanjega lazareta v Ul. Campo Marzio 1, se bo pričel ob 10. uri. Obiskovalce bo spremljal konzervator muzeja Mauro Di Pinto.
Ogled arheološkega muzeja v Ul. Cattedrale 15 pa se bo V&čeP ob 18. uri in obiskovalci si bodo ogledali tudi nekdanje tneštfio obzidje'. V primeru slabega vremena bo ta del ogleda odpadel in ga-bodo nadonie-1' stili z ogledom orožarne grada Sv. Justa, Obiskovalce bo spremljala ravnateljica občinskih zgodovinskih in umetnostih muzejev dr. Laura Ruaro Laseri.
Rižarna odprta do B. maja
Rižarna bo odprta do petka, 3. maja, tako da si jo bodo lahko ogledali posamezniki in skupine brez predhodnega dovoljenja občine. Vsak dan bo Rižarna odprta od 9. do 13. ure, v tor k, 30. aprila in v sredo 1. moja. pa bo odprta od 8. do 18. ure
Zlasti šolam priporočamo, da v teh di.cli org > izirajo ogled Rižarne.
V VSEH ŠOLAH
Zaradi referenduma pet dni počitnic
Vse šole bodo zaradi referenduma zaprte pet dni. Tako je včeraj sklenilo ministrstvo za šolstvo, ki je odločilo, da bodo izredne počitnice trajale od petka, 10. maja, do srede, 14. maja, vključno.
Kot je znano, bodo glasovanja za referendum o razporoki v nedeljo, 12. maja in v ponedeljek, 13. maja, zjutraj. V petek in soboto pa bodo v šolskih prostorih pripravili volišča, v torek .in, sredo.pa,jih bodo odstranjevali.
Preiskovalni sodnik zaslišal Spaccinija za prispevek Vietnamu
Župan inž. Marcello Spaccini, nekdanji podžupan prof. Lonza odbornica Bennijeva in drugi člani tržaškega občinskega odbora so se včeraj predpoldne morali zglasiti na sodišču, kjer jih je preiskovalni sodnik dr. Serbo zaslišal v zvezi s kazenskim postopkom, ki zadeva sklep odbora in nato občinskega sveta, da se obema vietnamskima državama preko organizacij Rdečega križa izročita dva milijona lir kot prispevek tržaškega prebivalstva za obnovo v vojni porušenih mest.
Spaccini je v sobi preiskovalnega sodnika ostal skoraj poldrugo uro, kar pomeni, da je zasliševanje bilo razmeroma dolgo in podrobno. Sledili so mu ostali odborniki. Župana in ostale odbornike so spremljali pravni branilci, ki poudarjajo, da župan, občinski odbor in svet niso zagrešili nobenega prekrška, saj so s podelitvijo podpor Vietnamu dejansko ustregli moralnim interesom velike večine tržaškega prebivalstva, ki med svoje interese z zadovoljstvom prišteva tudi čut solidarnosti z drugimi narodi, ki jih je prizadela vojna ali druga katastrofa.
Da sodni postopek proti Spaccini-ju in drugim sloni na trhlih osnovah, dokazuje tudi dejstvo, da so doslej bile oproščene vse občine, ki so — v Furlaniji — podelile take podpore.
Deželni turistični film «Kjer še letijo galebi»
V ponedeljek opoldne bodo v kinodvorani Grattacielo predstavili turistični barvni film «Kjer še letijo galebi». Film sta finansirala deželno odbomištvo za turizem in tiskovni urad dtželne uprave, režiral ga je Giulio Mauri, tekste je spisala Valeria Bombacci, izdalo pa ga je tržaško Središče za družbeno kinematografijo.
Film so posneJLffi spmorskih turističnih krajih naše dežele in sicer v letoviščarskih krajih Tignano in Gra-dež ter ob tržaških plažah in obalah. 'V filmu je zlasti'pWitezano, kako so obale naše dežele še pristne in nepokvarjene, kar je prikazano s stalnim ponavljanjem motiva galeba, ki ga pri nas povsod srečujemo.
Na predstavo, katere se bo udeležil tudi deželni odbornik Devetag, so vabljeni vsi turistični operaterji.
Danes ob 11 uri si bosta v šempolajski cerkvi
CATERINA FINOTTO in
GUIDO ŠVARA obljubila večno zvestobo.
Novoporočencema obilo sreče na novi življenjski poti.
llll■l■mllllllll■l■lllll■llll■ll■llmlll■■lllll■llllllUlulnlll■■lllll■ll■lllll■llll■Hlllll■■lllllll■lllllllllllllI(l■ll■lllHlll
S težkim tovorom s ceste
Na križišču med Ul. Brigata Ca- časa so ga čakali, a ni ga bilo nasale in Reško cesto, nekaj sto me- zaj. Do večera ga še niso izsle-trov od smodnišnice nad Montebe- dili.
lom, se je kmalu po 7. uri prevr- Na kraju so prišli, poleg agentov nil tovarnjak s prikolico: težko vo- prometne policije, tudi gasilci z žilo je ostalo na strmini med cesta- dvema žerjavoma. Vse do 12.30 so
ma, tovor — skoro 50 ton aluminijeve pločevine — pa se je zakotalil na spodnjo Reško cesto, kjer na srečo ni bilo ne pešcev ne vozil. Drugače bi nesreča lahko imela tragične posledice.
Šofer tovornjaka s prikolico z beneško registrsko tablico je privozil s Krasa, namenjen v industrijsko cono. Pri križišču z Reško cesto ga je najprej zaneslo na levo, da je zapeljal na vzpetino, nato ga je spet zaneslo na cesto, kjer je trčil ob varnostno ograjo na desni strani, jo podrl in se zakotalil po bregu. Šofer —- Gaetano Lazzaro iz Strà pri Benetkah, ki je bil komaj dva dni zaposlen pri podjetju Luciana Mistra iz Favara Veneta, lastnika tovornjaka — je izstopil iz kabine in dejal prvim reševalcem, da gre telefonirat lastniku. Dolgo
delali, da so spustili tovornjak in prikolico na Reško cesto. Promet na Reški cesti je bil prekinjen, po Ul. Brigata Casale pa se je redno odvijal.
Predlog KPI za šolo s celodnevnim poukom
Deželni svetovalci KPI so predložili zakonski predlog v zvezi s šolo s celodnevnim poukom. Predlog, ki ga je prvi podpisal komunistični svetovalec Bosari, predvideva posebne podpore šolah s celodnevnim poukom, ustanovitev demokratičnega organizma, šolskega občnega odbora, ki naj bi bil pristojen tako za finančna kot za didaktična vprašanja celodnevnega pouka.
Ob obletnici rojstva Kosovela
Jutri v Sežani občinska revija pevskih zborov
Zveza kulturno - prosvetnih organizacij Sežana priredi v nedeljo, 28. aprila, ob 16. uri v kinodvorani v Sežani občinsko revijo pevskih zbo-rob posvečeno 70-letnici rojstva Srečka Kosovela. Sodelovali bodo otroški in mladinski zbor osnovne šole Srečko Kosovel Sežana, harmonikarski orkester glasbene šole Sežana, pevski zbori iz Divače, Dutovelj, Kozine, Ponikev ter godba na pihala iz Divače. Kot gost bo nastopil Tržaški oktet. Vabljeni!
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Henrik Ibsen
STRAHOVI
drama v treh dejanjih
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Režija ANDREJ HIENG
V petek, 3. maja, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski
Gledališča
Stalno slovensko gledališče v Trstu
gostuje danes, 27. t.m., ob 20. uri v Bistrici ob Rožu, jutri, 28. t.m., ob
11.30	v Železni kapli in ob 19.39 v Škocjanu na Koroškem s predstavo F. Bevka - B. Grabnarja «Kaplan Martin Čedermac».
KULTURNI DOM
V petek, 3. maja, ob 20.30 — Henrik Ibsen «Strahovi» za abonma red A. Ponovitve: v soboto 4. maja, ob
20.30	— abonma red B; v nedeljo, 5. maja, ob 16. uri — abonma red C; v ponedeljek, 6. maja, ob 16. uri — a-bonma red H in I; v torek, 7. maja, ob 17. uri — abonma red J in K; v sredo. 8. maja, ob 20.30 — abonma red D - mladinski v sredo in red H -miadinski v četrtek: v petek, 10. maja, ob 20. uri — abonma red G in v nedeljo, 12. maja, ob 16. uri — a-bonma red F.
SAG
Danes, 27. aprila 1974, ob 20.30 v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadst. druga premiera v sezoni: Igor Torkar POŽAR. Jutri, 28. aprila, ob 17.30.
Koncerti
GLEDALIŠČE VERDI Danes ob T8l uri pod taktirko Georgesa Sebastiana ponovitev prvega kofj^rfe,letošnjo sezone «Pojnlad 74'»
"I o rv «>«***'«"i P c« zv.» crc*Of\( !	: if
Vstopnice so na razpolago pri gledalski blagajni (tel. 31948).
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 27. aprila BISTRA
Sonce vzide ob 4.59 in zatone ob 19.06 — Dolžina dneva 14.07 — Luna vzide ob 8.57 in zatone ob 0.00.
Jutri, NEDELJA, 28. aprila ŽIVAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,8 stopinje, najnižja 7,7, ob 19. uri 13,:- stopinje, zračni pritisk 1008,5 mb, narašča, veter 5 km jugovzhodnik, vlaga 63-odst, dežja je padlo 8,3 mm, nebo 4 desetinke pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 25. in 26. aprila se je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa je 22 oseb.
UMRLI SO: 80-letni Bruno Gasparini, 85-letna Esterina Foraboschi vd. Masutti, 71-letni Ciocchino Gemelli, 90-letni Enrico Doberti, 78-letna Marija Kocjan vd. Slavec, 65-letni Oliviero Sodomaco, 65-letna Giulia Piazza, 66-letna Bianca Peterlungher por. ferretti, 73-letni Mario Ferluga, 75-letni Bruno Tonazzi, 81-letna Maria Gberbaz vd. Sabaz, 64-letni Livio Secco, 76-letna Carla Cozzi, 94-letni Michele Pecchiar, 75-letna Carla Pinato, 84-letna Giuseppina Godina, 66-lelni Giovanni Smilovich, 71-letna Santa Čerin vd. Steiner, 89-letna Elena Papulin vd. Crozzoli, 1 mesec star Federico Guarnaccia, 63-letni Giorgio Bonifacio in Rehman Abdi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Alabarda, Istrska ulica 7: de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AUTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari -Grotti, Ulica Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141): Božje polje -Zgonik (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
iSŠEO
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F. FILZl IO tì.l 38-101. 30-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriik! dolar	644.—
Funt žterling	1553—
Švicarski frank	215—
Francoski frank	las-
Nemška marka	as?—
Avstrijski illing	34,45
Dinar: debeli	42—
drobni	42—
MENJALNICA
vseh tujih valut
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Igor Torkar
POŽAR
Igra v dveh delih
Scena:	IVAN VERČ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Koreografinja:
SELMA MICHELUZZI Maske:	DEMETRIJ CEJ
Jezikovno vodstvo:
MIRA SARDOČ Režija: SERGEJ VERČ
Danes, 27. aprila, ob 20.3Ò v dvorani PD «I. Cankar», Ulica Montecphi 6.
Jutri, 28. aprila, ob 17.30.
La Cappella Undei ground 19.00—21.00 «Sepolto vivo» (The premature bu-rial, 1962) Rogerja Cormana. Igrata Ray Milland in Hazel Court.
Ariston — I.N.C. 16.30 «Mussolini ultimo atto». Igrajo Rod Steiger, Franco Nero, Lisa Castoni in Henry Fonda.
Nazionale 16.00 «4 marmittoni alle grandi manovre». Gianfranco D’Angelo, Sergio Leonardi, Raf Luca in drugi. Barrai film.
ExceJsior 16.00 «Il profumo della signora in nero». V glavni vlogi Mimsy Farmer, Maurizio Bonuglia in Mario Scaccia. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom:
Grattacielo 16.00 «Appassionata». G-Ferzetti, O. Muti, N. Davoli, V-Cortese. Barvni film. Prepovedano mladini pod io. letom.
Fenice 15.00 «...altrimenti ci arrabbiamo!» Terence Hill in Bud Spencer. Barrai film
Eden 16.00 «Electra gilde». Barvni film. Prepovedano mladini pod Izletom.
Ritz 16.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.
Aurora 16.30 «Serpico». Barvna kriminalka.
Capito! 16.30 «Una donna e una canaglia». Lino Ventura. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Peccato veniale»- ^ glavni vlogi Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Il terrore viene da Marte». Barrai film.
Filodrammatico 16.30 «Una ragazza dal corpo caldo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Zanna bianca». Igrata Franco Nero in Vima Lisi.
Ideale 16.00 «El Chuncho». Igrata Klaus Kinski in Martine Beswick. Barvna kavbojka.
Vittorio Veneto 15.45 «Amarcord», y glavni vlogi Magali Noel, Ingrassia in Orfei. Barvni film za vsakogar.
Abbazia 16.00 «Il serpente». Yul Bryn-
“»er,lJH(?ttry Fonda in Dirk Bogar-de. Barvni film.
Astra 16.00 «Teresa la ladra». Igra
"Mbtliea Vitti. Barrai film. 3
Radio 16:09: «Il trionfo di King Kong». Barvni film.
Razstave
V Tržaški knjigarni razstavlja najnovejše slike v akrilični tehniki Vladimir Klanjšček. Razstava bo odprta do konca aprila.
V občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja slikarka Elettra Metallinò. fjjena razstava bo odprta do 30. a-prila vsak dan od 10. do 13. ure ter od 16. do 19. ure, razen ob praznikih, ko bo odprta samo zjutraj.
Razna obvestila
Slovenski mladinski center, Ul. Ginnastica 72 — Mladinski krožek se udeleži v Kulturnem domu proslave ob obletnici ustanovitve slovenskih športnih društev v Italiji. Vabi svoje člane, da se te proslave udeležijo. Zaradi tega odpade družabni večer.
V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 29. t.m. predaval prof. Alojz Rebula o francoskem filozofu J. J. Maritainu ob obletnici njegove snu-ti. Predavanje bo v dvorani Slovenske prosvete, ob 20.15. V istih prostorih je še vedno odprta razstava akademskega slikarja prof. Avgusta Černigoja.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizet-ti 3/1, vabi danes, ob 19.15 na srečanje s slikarjem Avgustom Černigojem. ob priliki njegove razstave v prostorih Slovenske prosvete. Prof. Černigoj bo predvajal skioptične slike o svoji umetnosti. Vabljeni!
Slov. kulturni klub prireja y nedeljo, 28. t.m. gostovanje amaterske dramske skupine Mirko Filej iz Gorice s komedijo «Ples tatov», ki bo v Marijinem domu v Rojanu. Začetek ob 13. uri. Vabljeni!
Izleti
Smučarski klub Devin organizira 5. maja ob priliki smučarskega tekmovanja v dvojicah avtobusni izlet ' na Nevejsko sedlo. Informacije in Opisovanje v trgovini Rebula — Sesljan, tel. 209-494.
Prosveta
Prosvetno društvo «Rdeča zvezda» iz Saleža priredi jutri, 28. t.m. ob 16. uri v prostorih osnovnošolske telovadnice v Saležu proslavo 30-letnice ustanovitve partizanske šole.
PD Tabor z Opčin gostuje jutri, 28. t.m., ob 17, uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu z mladinsko F gro Pavla Golie «Sneguljčica». Vabljeni.
Mali oglasi
ČEBELARJI! Prodam 12 komadov novih praznih AŽ panjev 10 satar-jev. Ogled popoldne od 15. do 19. ure. Ljubljana, Smrekarjeva 13.
GORIŠKI DNEVNIK
Z obiskom Rižarne so počastili Dan vstaje
OB NA VZOČNOSTI PETIH DRŽA V
Danes ob 11. uri odprtje ESPOMEGO četrtega blagovnega sejma v Gorici
Poleg razstave naših proizvodov bodo tudi okrogle mize o aktualnih vprašanjih
Dneva vstaje so se včeraj dopoldne spomnili tudi učenci in učiteljstvo slovenske osnovne šole s celodnevnim poukom iz Ricmanj in od Domja. Najprej so se poklonili spominu bazoviških žrtev, katerim so ob spomenik postavili šop rdečih nageljnov s slovensko trobojnico ter izvedh krajši priložnosti spored. Iz Bazovice so z avtobusom krenili na Opčine, kjer so na strelišču počastili spomin heroja Finka Tomažiča in tovarišev, ki so jih fašisti brutalno umorili. Tudi tu so položili pod spominsko ploščo šopek rož ter ponovili program, ki so ga izvedli že v Bazovici. Na poti v Rižarno so se za hip ustavili še v Ul. Ghega, kjer so Nemci obesili 52 talcev. Na dvorišču Rižarne so, kot kaže naš posnetek, najprej položili šop nageljnov, nato pa so po ogledu celic izvedli krajši spored. Prvo in drugošolci od Domja so recitirali priložnostno pesem, učenci III., IV. in V. razreda iz Ricmanj pa so zelo lepo recitirali Kajuhovo «Slovenska pesem». Na koncu so skupno zapeli borbeno «Puntarsko».

NA SEJI DEŽELNEGA SVETA
V	ponedeljek v Miljah enourna splošna stavka
V	ponedeljek bodo stavkali kovinarski delavci tržaške pokrajine. V to stavko, ki so jo oklicali kovinarji tudi v znak solidarnosti z delavci miljske ladjedelnice «Alto A-driatico», pa se vključuje sklep miljskih sindikalnih organizacij, da organizirajo enourno splošno protestno stavko na vsem področju Milj in občine.
Sklep o splošni stavki, h kateri pozivajo vse obrtnike, trgovce, gostilničarje in uradnike, so sprejeli na skupnem zasedanju delavski sveti vseh industrijskih obratov na področju Milj: CAA, čistilnice «Total», gradbinci, uslužbenci javnih uradov, upokojenci in drugi. Naslovili so poziv političnim silam, naj se vendarle v Rimu zavzamejo za rešitev miljske ladjedelnice, ki ji po enem mesecu likvidacijske sodne uprave grozi dokončen stečaj.
ODOBREN ZAKON ZA IZDATKE POSEBNEGA MORALNEGA ZNAČAJA
Zakon se nanaša na prijave krajevnih uprav zaradi pomoči Vietnamcem
Deželni svet je včeraj zaključil razpravo in odobril zakon o ponovnem finansiranju ukrepov v korist obrtništva. Zakon predvideva nov izdatek 180 milijonov lir, s katerim bodo finansirali kredite za obrtniške dejavnosti v naši deželi.
Poleg tega pa je deželni svet tudi odobril zakon, ki govori «o izdatkih, ki imajo poseben moralen in socialen značaj». Predvideni izdatek znaša 5 milijonov lir, vendar je pomen zakona širši, saj se nanaša na kritje stroškov, ki jih je imela dežela z nakazilom za pomoč vietnamskemu ljudstvu, katerega je kasneje črtal nadzorni organ in zaradi katerega so bili predsednik deželnega odbora in deželni odbornik prijavljeni sodišču. Gre za čudno razlago črke zakona, na osnovi katerega niso prijavili sodišču samo deželno upravo, temveč številne demokratične uprave po vsej deželi in med njimi tudi tržaški občinski odbor z županom na čelu.
OSMICA
Danes odpre osmico Angel Kraljič — Prebeneg 73. Toči pristno domače belo in črno vino.
Coloni o podporah bolnišnicam v deželi
Deželni odbornik za finance, demokristjan Sergio Coloni, se je spet zavzel za ukrepe, ki naj omogočijo deželnim bolnišnicam izhod iz finančne krize, v katero so zašle zaradi neizterljivih kreditov, ki jih imajo pri bolniških blagajnah Dogaja se namreč, da bolniške blagajne, katerim delavci plačuje jo z odtrgljaji od plač, podjetja pa iz lastnega proračuna, mesec za mesecem, več let ne plačujejo bolnišnicam dnevnic in stroškov za o-skrbo svojih zavarovancev.
_______________________ nijevem trgu najmanj pol
Samo tržaške bolnišnice so v zaa-napovedanimi shodi.
njih treh letih nakopičile na tak način trinajst milijard kreditov, s tem pa zašle v hudo nelikvidnost. Položaj je še poslabšal sklep italijanske državne banke (Banca d’Italia), ki je zamrznila vsako možnost finančnih akreditivov bolnišnicam. Te so namreč z odpiranjem finančnih kreditov krile vsaj najnujnejše blagajniške potrebe.
Coloni je poudaril, da bo deželni poseg skušal rešiti blagajniške potrebe glavnih bolnišnic v deželi, predvsem videmskih in tržaških, za april in maj. Medtem pa naj se zgane država, ki je edina, po zakonu, dolžna, da krije bolnišnicam finančne potrebe.
• Deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Romano je na zadnji seji deželnega odbora orisal probleme, ki zadevajo vojne invalide. Vsedržavna organizacija, ki skrbi za invalide, je namreč začela s korenito akcijo, da bi seznanila oblasti in javno mnenje s perečimi problemi te kategorije, zaradi česar se je tudi v deželnem merilu začutila potreba po ustreznem zakonu. Na omenjeni seji je deželni odbor, ki mu je predsedoval odv. Comelli, poveril odborniku Romanu nalogo, da pripravi zakonski osnutek, ki naj bi predvidel podelitev podpor vojnim invalidom predvsem za zdravstveno in farmacevtsko oskrbo.
• Zaradi shodov v okviru kampanje za referendum danes, 27. t.m., od 17. uri dalje, in jutri, 28. aprila, od 11. ure dedje, je tržaška občina odredila, da morajo lastniki avtomobilov izprazniti parkirni prostor na Goldo-ure pred
DESNICA NA POHODU
V nedeljo smo objavili prvi prispevek predstavnika «Slovenskega koordinacijskega odbora proti odpravi raz-poroke», v katerem so bile navedene zanimive ugotovitve zakaj bodo katoličani prekrižali znak «ne». Danes objavljamo drugi prispevek, ki ga je poslala Alenka Rebula.
Desničarski krogi v Italiji so izsilili referendum v pravem trenutku. Izbrali so stanje zmede, vrenja, ko ljudje ne vedo, kaj naj si mislijo in kje naj iščejo krivde in rešitve.
Nered, kakršen je danes v I-taliji, lahko gledamo na dva načina: za nekatere nered lahko predstavlja naraščajoč odpor ljudi proti nesprejemljivemu družbenemu stanju in je zato napoved pomembnega in koristnega socialnega osveščanja. Za druge pa je nered samo kaotično stanje, znak propadanja vrednot, začetek konca, zlo, ki ga je treba ustaviti s trdo avtoritarno roko.
Če verjamemo v svobodo in če mislimo, da edino pravičnejša u-reditev lahko vrne naši družbi vsem zaželeni red, potem vidimo v delavskih stavkah, uporih in vrenju po zaporih, šolah in umobolnicah in zlasti v mladini, ki se prepušča apatiji, mamilom in beži od doma, v vsem tem vidimo neizogiben in pravilen propad stanja, ki nima (in ne sme imeti) nobene bodočnosti. Rečemo si: bil je že čas, da so se ljudje zavedli, da so se takemu narejenemu redu začeli upirati. Če verjamemo v svobodo, vemo. da tega «nereda» ne bodo ozdravili trdnejši zapori, strožji zakoni, hujše kazni: vse to lahko zmanjša le socialna pravičnost in sploh boljša družbena ureditev. Bolezni ne ozdravimp tako, da jo prepovemo in kaznujemo ter osamimo vsakega, ki zboli. Bolezen ozdravimo tako, da očistimo ozračje in damo pogoje za zdravo življenje.
Tudi družina, ki se razhaja, je družbena bolezen. Družina, ki se razdira, propada iz več razlogov: eden najvažnejših je gotovo okolje, iz katerega rase. Pravičnejša je družba, bolj družbeni odnosi slonijo na odgovornosti in zrelosti, manj je ločitev. Torej: manj je slabih šol, manj je emigracije, manj je v zraku konsumizma, kompetitivnosti, nasilja in laži, več je prostora za srečno družino.
Družina je celica družbe. V našem primeru — celica nezdrave
družbe in zato nezdrava celica. Družina ni zavarovana pred vplivi družbe, krize družbe so tudi njene krize.
Ko torej vse to ugotovimo, nam je jasno, kako se moramo boriti za trdno družino: za žensko enakopravnost, za drugačno kulturno a-tmosfero (radio, televizija, tisk, ki morajo posredovati prave družbene vrednote), za drugačne delovne pogoje. Družbi se ni treba bati razporoke, če bo storila vse, da se odpravi njene vzroke.
Toda tako mislijo tisti ljudje, ki verjamejo samo v tak red, ki je posledica pravičnejše in svobodnejše družbe. Red, ki bi ga hoteli vsiliti nezdravi družbeni skupnosti, je samo lažen videz. Italijanska desnica dobro ve, da je veliko ljudi v naši državi, ki so dobesedno terorizirani od vsega nerazumljivega vrenja okrog sebe. Stavke, mamila, družine, ki propadajo, vse to se jim zdi kot pošastna katastrofa, ki se širi in kot kuga uničuje vse, kar je bilo vedno sveto. Vedno so zaupali v oblast — zdaj jo večina kontestira, šola je bila temelj kulture — zdaj se postavlja v dvom temelje njene vzgoje, družina je bila vedno in za vedno nerazdružljiva — zdaj pa celo nekateri zahtevajo raz-poroko, zapori so bili vedno trdno zaprti — zdaj celo zaporniki mislijo, da imajo kakšne pravice. Celo v umobolnicah bolni'-i mislijo, da lahko izrazijo svoje zahteve!
Vsej tej masi ljudi, ki je bolj zadovoljna v najslabšem redu, v najbolj navideznem in lažnem redu, kot v najboljšem «neredu», vsej tej masi naša desnica ponuja dobre novice. Njihovo sporočilo je približno tako: človek, ki še verjameš v državo in v red, pošteni človek, ki imaš rad premočrtnost in trdnost — mi smo s tabo! Pomirjamo te! Italijanska družina je zdrava, italijanski narod je zdrav, naša dežela je še edini otok v morju nemorale, mi smo edini še čisti. Branimo svoje zdravje! Povejmo, da smo srečni! Dokažimo, da smo za red in proti popuščanju! Ali se hočejo lahko-miselneži ločevati? Prisilili jih bomo, da bodo skupaj, da se bodo ljubili, prisilili bomo nezdrave družine, da bodo zdrave! Ljudje, pomirite se, še je čas, da rešimo našo urejeno, moralno, nenačeto družbo!
Tako se zgodi, da dobri gospodje in dobre gospe, vsi mirni in pošteni ljudje — prav gotovo ni fašisti — gredo na volišče,
glasujejo «da» in so prepričani, da rešujejo Italijo.
Igra maloštevilnih desničarjev je, kot vidimo, perfidna in skrajno nemoralna. Ker jih je premalo, potrebujejo maso, ki sicer nikoli ne glasuje z njimi, a ki jih bo zdaj podprla. Maso, ki ne vidi političnih namenov te skupine. Znali so izrabiti nered, ki so ga sami povzročili in ga namenoma razpihujejo (pomislimo na najnovejše bombne atentate po vsej Italiji), znali so ustvariti množični strah pred razsulom družbe, nezaupanje v svobodo in demokracijo. Zdaj se hočejo prikazati kot varuhi najsvetejših vrednot, zapuščenih otrok in nemočnih žena!
Kot odgovor na nemogoče stanje (stanovanjske razmere, politika cen, brezposelnost, slaba socialna zaščita otrok in družin) dajejo nezadovoljnim ljudem nekaj, kar bo vse rešilo: nerazvez-Ijivost zakona!
Desnica torej ponuja ljudem rešitev. Težave odpravimo tako, da rečemo, da jih ni. Obenem ta ista desnica kaže kot vzrok neredov levico. Levica je tista, ki razdira Italijo, je nasilna, neodgovorna in nemoralna. Dokažimo tudi levici, da ji ne verjamemo, in da je večina dobromislečih ne podpira;
Vsa ta italijanska nečedna desnica se je torej postavila na čelo armadi prestrašenih ljudi in pokazala nevidnega sovražnika, proti kateremu se je treba boriti. Tako hoče doseči, da bi ljudje ne videli resničnega krivca in resnične rešitve. Kampanja te desnice je torej ena sama laž in izigravanje, je prepričevanje ljudi, naj ne verjamejo v svobodo in napredek, ampak v trdo roko, ki bo ohranila stari red. Taka je nizkotna igra fašističnih krogov, ki izrabljajo prestrašenost ljudi pred družbo, ki vre. Zato je toliko bolj dvomljiva prisotnost cerkvene hierarhije pri takem dvomljivem početju.
Če nam gre za to, da ohranimo videz, da si delamo iluzije o družini, če verjamemo v prepovedi, potem bomo seveda glasovali «da». Bolezen se ne bo smela pokazati in mi bomo zaslepljeni, a mirni. Če pa nam gre za to, da bodo družine lahko res srečne, potem bomo pri bližnjem ljudskem glasovanju glasovali NE, prej in pozneje pa delali za drugačno družbo.
ALENKA REBULA
Z današnjim dnem se pričenja v Gorici četrta gospodarska manifestacija, ki se imenuje ESPOMEGO (Goriški blagovni sejem). Prireditev bo še vedno v prostorih v dolini Korna, delno v športni hali, delno pa v montažnih zgradbah, ki so jih zgradih za to priložnost. Uradno odprtje bo danes ob 11. uri s skromno svečanostjo, ki se je bodo udeležili predstavniki goriškega gospodarskega in javnega življenja, predstavniki dežele in predstavniki petih držav udeleženk, češkoslovaške, Madžarske, Avstrije, Jugoslavije in Italije. Vlado bo zastopal podtajnik Giuseppe Amadei.
Že naslednji dan, v nedeljo ob 10. uri bo na Gradu okrogla miza o usklajevanju deželne zakonodaje za večjo uveljavitev obrtništva. Eno uro kasneje bodo odprli slikarsko razstavo v pasaži. Prireditve bodo tudi vse nasladnje dneve. V vsem tem času bo na Gradu odprta razstava belih vin. Kar zadeva vino, naj omenimo, da bodo odprli «pot merlota», podobno pot, kakršno že imamo v Brdih za znana briška vina. Omenimo naj nadalje sejem goveje živine in okroglo mizo o krizi, ki je zajela vzrejo goved, in o ukrepih, ki naj jo odpravijo. Posebno okroglo mizo bo-posvetili vlogi prevajalca na obmejnem področju.
KaKor vsako leto bo Manufaktura iz Nove Gorice tudi letos prikazala svoje modele ter je za to izbrala 1. maj.
Izmed vseh držav udeleženk je na sejmu zelo aktivna Madžarska, odpira svoj lokal s tipičnimi jedačami in pijačami ter glasbo. Razstavišče je odprto vsak dan od 10. do 13. ter od 15. do 22. ure; vstopnina 300 lir.
Poseg sindikatov pri nadzornem odboru
Zastopniki sindikata krajevnih u-službencev so se zglasili pri članih pokrajinskega nadzornega odbora. Od njih so zahtevali, da o-dobrijo sklepe občin in drugih krajevnih ustanov o mesečnem predujmu 20.000 lir občinskim usluž bencem.
Priprave na 1. maj v Števerjanu
V	Števerjanu se člani prosvetnega društva «Briški grič» vneto pripravljajo na prvomajsko slavje, ki bo, tako obljubljajo, lepše kot prejšnja leta. Lepi prostor v Dvoru pričakuje tisoče gostov, ki bodo ta dan prihiteli v Števerjan, da bi počastili mednarodni delavski praznik.
V	torek ob 20.30 bo svečano odprtje razstave briških vin, ob te, priliki bo zapel domači pevski zbor «Briški grič». 1. maja bo popoldne vrsta prireditev, naslednjo nedeljo, 5. maja, pa bo mladinski dan.
prve planince sprejela sredi junija.
Zaenkrat bodo očistili sneg in snežne zamete na cesti v širini štirih metrov, če pa bo vreme u-godno, bodo v naslednjih dneh cesto razširili.
Pestra dejavnost knjižnice v Tržiču
Dejavnost knjižnice v Tržiču bo v naslednjih dveh mesecih zelo pe-
Danes odprejo prelaz na Vršiču
Najvišji cestni prelaz pri nas bodo delavci cestnih podjetij iz Nove Gorice in Kranja usposobili za promet že danes, ko se bodo lahko če-ženj vozili avtomobili. Uradno bo prelaz odprt šele za 1. maj, vendar bo vnetim turistom omogočeno da se bodo podali na Vršič in v okolico že danes. Tako so zagotovili na republiški skupnosti za ceste in na goriški Turistični zvezi.
Lani je preko Vršiča zapeljalo nad 150.000 avtomobilov in 400 avtobusov. Tičarjev dom bodo gostom od prli 1. maja. Poštarska koča pa bo
stra. Organizirali bodo razne odrske predstave ter koncerte, ki jih bodo prireditelji imeli približno vsaj vsakih sedem dni v Tržiču.
Program se bo pričel v ponedeljek ob 21. uri, ko bo v dvorani Palazzetto Veneto nastopil ansambel «Il quartetto selvaggio».
Na programu imajo tudi številne gledališke predstave. Konec maja se bo v kinodvorani Azzurro predstavilo Tržaško stalno gledališče z Ibsenovim delom «La casa delle bambole».
Predstavniki borčevskih organizacij in protilašističnih ter demokratičnih sil so na dan vstaje in zmage italijanskega ljudstva nad nacifašizmom položili venec tudi na pokopališču v Podgori. Tamkajšnja sekcija se že dalj casa trtni, da bi tudi ta vas dobila svoj spomenik žrtvam v osvo-botulnem boju, in je v teh svojih prizadevanjih opravila pomembno delo

RAZPRAVA JE RILA TOKRAT NA PROSTEM
Sodniki so si včeraj ogledali kraje ki so povezani s petoveljskim atentatom
Zaslišali so tudi nekatere priče ■ Ključe barake v Ulici Giustiniani ima še vedno Giuseppe Nardin
Sodniki tržaškega porotnega sodišča so se včeraj zjutraj preselili v Gorico, da bi si ogledali nekatere kraje, ki so povezani z a-tentatom v Petovljah. Na programu so bili ogledi zapora v Ulici Bar-zellini, osmice v Ulici del Brolo, barake v Ulici Giustiniani, motela ACI na Tržaški cesti ter kraja a-tentata pri Petovljah.
Že pred deseto uro se je precej radovednežev zbralo v Ulici Sauro pred * sodnijo. S predsednikom dr. Corsi jem so prišli vsi porotniki, odvetniki obrambe in civilne stranke, časnikarji in karabinjerji, ki so sodelovali v preiskavi.
Najprej so si porotniki ogledali govorilnico v zaporu v Ulici Bar-zellini, da bi ugotovili, če bi bil lahko paznik poslušal pogovore med Marijo Mezzorano in takrat zaprtim Walterjem Di Biaggiom. Mezzoranova je namreč na sodišču trdila, da je moral paznik vse slišati, ker ji je stal zelo blizu. Dejansko je govorilnica majhna kvadratna soba s stenami dolgimi manj kot štiri metre; na sredi je miza, na njej nizko steklo; skoro nemogoče se zdi, da ne bi pogovorov med jetniki in obiskovalci paznik ne slišal, razen če ne bi bilo istočasno v gqyorilnici več ljudi.
V Olici del Brolo so si sodniki ogledali dvorišče hišne številke 15, kjer je bila v Brumatovi hiši osmi-ča in kraj, kjer je bil parkiran fiat 500 Brescie.
Bolj zanimiv je bil ogled barake v Ulici Giustiniani 70, v katero naj bi bil po obtožnici Gianni Mezzorana 26. maja 1972 zvečer skril u-kradeni avto. V isti hiši je tudi bar dveh sester Polli, ki očividno nista v najboljših stikih z Mezzoranovi-mi in to iz družinskih razlogov. Mati Pollijevih je solastnica stavbe prav tako kot mati obeh obtožencev Mezzorana; stavba je last še drugih dveh žensk. Najemnino plačujejo banki. Pollijeve so povedale, da so si Mezzoranovi prilastili zidane barake (njene mere so 4,10 x 3,70 metra) in vanjo stlačili svoje ropotije.
Pri ogledu barake je bil prisoten tudi, uklenjen v lisice in v spremstvu dveh karabinjerjev, obtoženi Gianni Mezzorana. Povedal je, da je bival z materjo in z bratom v notranji stavbi te hišne številke in da sta barako uporabljala njegov brat Eugenio in sostanovalec Nardin. Med nadaljnjim ugotavljanjem dejstev se je prikazal 65-letni Giuseppe Nardin, ki biva v prvem nadstropju te stavbe in povedal, da biva tu že od leta 1948 in da ima v baraki drva za kurjavo že celih petnajst let. V baraki ima shranjene razne soboslikarske potrebščine Eugenio Mezzorana, ključe barake pa ima vedno on, Nardin. Ko jih Mezzorana potrebuje pride po-
nje k njemu na dom. Baraka je bila polna ropotije in fiat 500 bi lahko vanjo spravili le, če bi nesli iz nje lestve in še marsikaj drugega. Polovica vrat pa je, po Nardinovem pripovedovanju vedno zaprta. On ne ve, da bi bil kdo spravil v zadnjem času avto v barako. Ta je bila ob včerajšnjem ogledu prav tako v neredu kot pred dvema letoma.
Na vrsti je bil ogled motela ACI na Tržaški cesti. Sodniki so hoteli ugotoviti ali je priča Claudia Tu-rus lahko videla obtoženega Romana Resena v kuhinji. Prisotna je bila tudi Turusova. V sodni dvorani je dejala, da 26. maja zvečer ni imela naočnikov, včeraj pa je rekla, da se tega ne spominja točno. Porotnikom je tudi rekla, da je bila tisti večer za motelom oddaljena 5 - 6 metrov od oken, včeraj pa smo ugotovili, po njenem pripovedovanju, da je bila od oken oddaljena od 15 do 20 metrov.
Sledilo je ugotavljanje iz katerih vrat je prišel Romano Resen tisti večer. Turusova, Scopazzijeva in Tuntar so Resena čakali na terasi pred hotelom in to pred vrati, ki vodijo v hotelske, ne pred tistimi, ki vodijo v restavracijske prostore. Videla je tudi, da je Resen prihajal skozi vrata od desne strani. Sodniki so ugotovili, to po izjavah sedanjega lastnika in tudi 20Jetne natakarice, ki je že bila v službi leta 1972, da so se uslužbenci motela hodili preoblačevat v hotelsko sobo v drugem nadstropju. Zaradi tega je postalo jasno, zakaj je prišel obtoženi Resen s tiste strani.
Pred barako v Ul. Giustiniani so pripeljali vklenjenega tudi G. Mezzorano
valcev je bila na kraju atentata ob pokrajinski cesti pri Petovljah. Pokrajina je tu popolnoma spremenjena, kajti takratno goščavo so očistili in uredili precej obširen prostor sredi katerega stoji, skoro na kraju eksplozije, spomenik iz kraškega kamna, ki ga je občina Zagraj posvetila spominu treh ubitih karabinjerjev Antoniu Ferrari-ju, Donatu Poveromu in Francu Dongiovanniju. Sodniki so tudi s pomočjo bogate fotografske dokumentacije ugotovili kakšen je bil kraj atentata leta 1972. Karabinjerski brigadir Zazzaro, ki je prišel na kraj eksplozije tik pred njo, je sodnikom obrazložil razne podrobnosti.
Proces se bo nadaljeval v torek zjutraj v dvorani tržaškega porotnega sodišča. Zaslišali bodo uradne izvedence o eksplozivih ter o ugotavljanju telefonskih pogovorov.
Kino

Gorica
VERDI 16.00—21.30 «Due contro la città». A. Delon in J. Gabin. Barvni film.
CORSO 17.00- 21.30 «Come eravamo». B. Sreisand in R. Redford. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-21.30 Milere-pa». Barvni film.
VITTORIA 16.30—21.30 «La contessa e i suoi amanti». T. Meden in R. Kasche. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15—21.30 «I tre mos-ciiettieri». O. Reed in R. Welch. Barvm film.
Tržič
AZZURRO 16.00-22.00 «Il viaggio». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Un tipo che piace». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Serpico». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Pika nogavička», nemški barvni film ob 18.00. «Kabaret», ameriški barvni film ob 20.00.
SVOBODA «Portret nimfomanke», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DI'SELE «Trgovina s seksom», francoski barvni film ob 19.30.
RENČE «Pridi, pridi ljubezen moja», švedski barvni film ob 20.00.
PRVA« INA Prosto.
Sodniki s predsednikom dr. Egonom Corsijem si ogledujejo kraj atentata pri Peto\ Ijah
Zadnja etapa dolge vrste obisko-
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmmiiiiiimmiiiimiiiiiiiiinmiiHimitiiimiiimiiiiiiimimimiummiimiiiimmimiiiiiimiumitiiiimimimimiiiiimmiiiiiiimiiiiit
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Končano plodno skupščinsko obdobje
Za nove predsednike predlagani v Ajdovščini Martin Greif - Rudi, v Idriji Cvetko Sulgaj, v Novi Gorici Jože Sušmelj in v Tolminu Tone Ladova
V teh dneh se sestajajo na severnem Primorskem občinske skupščine k zadnjim zasedanjem v tej sestavi. Sprejemajo namreč občinske proračune ter družbene dogovore o finansiranju splošnih in družbenih potreb, ki jih bodo izvajale nove samoupravne tvorbe —-interesne skupnosti. Ob tem skupščine tudi ocenjujejo dosežene rezultate v zadnjih petih letih skupščinskega dela.
Zapisati velja splošno ugotovitev, da je bil značilen za vse štiri občine na severnem Primorskem velik napredek. Velika večina podjetij je vložila znatna sredstva v moderniziranje in širjenje proizvodnje, s čimer so dosegli povsod polno zaposlenost. Zdaj je že tako, da je od okoli 110.000 ljudi, kolikor jih prebiva v vseh štirih občinah, zaposlenih nad 36.000. Mnogo podjetij je v stiski z delavci. Zlasti v gradbeništvu in gozdarstvu je zaposlenih precej delavcev z juga.
Po nepopolnih podatkih je bilo vloženih v gospodarstvo v vseh štirih občinah zadnjih pet letih blizu 500 milijard starih dinarjev (z investicijami, ki so v realizaciji). V ajdovski občini je bila denimo izredno pomembna modernizacija in razširitev proizvodnje Fructala, ki je uvrščen sedaj na čelo jugoslovanske proizvodnje brezalkoholnih pijač, zlasti sadnih sokov, Mlinotesta, ki ima vrsto obratov po vsej Primorski, ter gradbenega podjetja Primorje in pohištvene industrije LIPA. Tudi v Idriji štejejo med velike uspehe moderniziranje proizvodnje zlasti v kovinski industriji, kjer prednjači ETA v Cerknem, ki je uspela zaposliti že nad 1500 delavcev. Uspeh industrije je posebej
pomemben v tej občini, ker polagoma usiha proizvodnja živega srebra. V Novi Gorici pa so pravkar v velikem gospodarskem bumu. Trenutno začenjajo graditi tri veiike nove tovarne: cementarno v Anhovem, tovarno ivemih plošč v Novi Gorici in tovarno za sestavljanje osebnih avtomobilov v Šempetru pri Gorici. Za Tolminsko pa je zlasti značilen razvoj turizma. Končno so po zgraditvi novega hotela v Bovcu prodrli z žičnico na Kanin. Zgradili pa so tudi nekaj novih tovarn; največje uspehe dosegajo tovarne s področja kovinske industrije.
Seveda je bila značilna minula doba občinskih skupščin tudi po uspehih na drugih področjih. Nova Gorica se je denimo začela razvi jati v pomemben srednješolski center. Zdaj imajo v tem središču že 12 srednjih in poklicnih šol, v katerih se šola skoraj 4000 dijakov. Premaknila se je tudi graditev nove bolnišnice, ki bo sredi prihodnjega leta že sprejela prve paciente. Nove občinske skupščine, ki se bodo formirale po delegatskem sistemu konec meseca, bodo torej prejele dobro dediščino. Seveda jim ne bo manjkalo tudi problemov, saj opo-zorjajo sedaj v vseh občinah, da je nekoliko preveč napredoval osebni standard občanov na račun družbenega standarda. Več bo treba vlagati in skrbeti za napredek podeželja, prav tako bo nujno nospešeno reševanje socialnih in starostnih problemov občanov.
V vseh štirih občinah so že izoblikovale družbeno politične organizacije predloge novih vodilnih delavcev v skupščinah. Bodoči predsedniki skupščin bodo predvidoma: v Ajdovščini Martin Greif - Rudi, ki
je že do sedaj uspešno opravljal to funkcijo, v Idriji Cveto Šulgaj, dosedanji direktor tovarne nohištva v tem rudarskem središču, sicer pa uveljavljen družbeno politični delavec in gospodarstvenik, v Novi Gorici Jože Sušmelj, dolgoletni sindikalni delavec ter sekretar podjetja Iskra v Šempetru in v Tolm-^u Anton Ladava, ki je bil prav tčAo več let na pomembnih funkcijah v občini in zadnja leta dela v podjetju Avtoprevoz.
Predseniki novih skupščin bodo imeli veliko manj oblasti, kot so jo imeli dosedanji predsedniki. Predvsem bodo morali znati mobilizirati ljudi in delegate za razne akcije. Novi skupščinski sistem namreč uveljavlja izrazito teamsko delo, zato bo delovanje skupščin zelo važno, kolikšna bo tudi usposobljenost upravnih organov, ki so bili do sedaj precej potisnjeni v ozadje in tudi niso kazali posebne odgovornosti za odločitve.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Christian Pahor, Lorella Castellan, Nicoletta Del Buono. A-lessandro Pesamosca, Davide Giusto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Al giardino», Korzo Verdi 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «S. Antonio», Ul. Romana 147, tel. 40497.
C.C.I.A.A. -GORICA
SEJEM ZA VZHOD
27. APRIL 6. M A J
ČEŠKOSLOVAŠKA MADŽARSKA - ITALIJA AUSTRIJA - JUGOSLAVIJA

URNIK ZA OBISKOVALCE:
10. — 13., 15.30 — 22.
Vsak večer tipična madžarska restavracija s cigansko glasbo

BRITANSKO - MALTEŠKI ODNOSI
DOKONČNA PREKINITEV S PRETEKLOSTJO?
Vlada Harolda Wilsona se pripravlja, da zapusti svoja oporišča na Malli, Cipru in v Singapuru . V Veliki Bri. taniji pa ho le prišlo tudi do referenduma o Evropi
Vlada Harolda Wilsona, kot se zdi, ima namen izpolniti obveznosti oziroma obljube, ki jih je bila dala v času volilne kampanje, to pa še zlasti iz razloga, ker so današnjemu premieru v času, ko je bil na vladi, najpogosteje očitali obstojnost prevelikih razlik med izjavami, ki jih je bil dajal iz opozicijskih klopi, in postopki oziroma ukrepi, ki jih je sprejemal, sedeč na vladnem stolčku. Na vsak način ima Wilsonova vlada namen izpeljati nacionalni referendum o britanskem članstvu v Evropski skupnosti, a vrhu tega je tudi odločena, da odpravi še zadnje ostanke svoje nekdanje imperialne moči. To slednje je prišlo na svetlost javnosti, ko je nenadoma dopotoval v London malteški premier, vedno dinamični in živahni Dom Mintoff. Kolikor bi do tega res prišlo, bo Velika Britanija prihranila ne samo dober del svojih živcev, ampak tudi precej denarja.
Govor je med drugim o številnih, domala pozabljenih britanskih garnizonih, posejanih na vsem prostoru od Malte do Singapura. Torej, ko bodo res prej ali slej odpravljene te britanske «opazovalnice», med katerimi je tudi ona na Cipru, se bodo britanski zunanji stroški zmanjšali za kakih šestdeset milijonov funtov na leto. Sam primer pa je v resnici predvsem političnega in šele potem gospodarskega značaja, kar potrjuje med drugim tudi nenadni prihod malteškega premiera v London.
Zadevno odločitev, ki ji je britanska vlada očitno naklonjena, pa zapleta povsem enostavna življenjska stvarnost, namreč, da nekateri britanski zavezniki omenjenim garnizonom pripisujejo večji pomen, kot jim ga pripisujejo celo sami Britanci. To je razvidno, postavimo, tudi iz tega, da za ohranitev in oskrbovanje svojega oporišča na Malti britanska vlada plača približno tretjino stroškov, vtem ko pade vse ostalo na pleča NATO. Stališče pomorskega poveljstva Atlantske zveze je namreč to, da gre smatrati Malto za izredno pomembno točko opazovanja oziroma nadzorovanja Sredozemskega morja.
Spričo sodobnih sredstev opazovanja, je pa to dejstvo za logične Britance že povsem izgubilo na svoji uporabni vrednosti. Denarna odškodnina za oporišče in pa 15 milijonov funtov, ki jih letno porabi tu domala tri tisoč uniformiranih Britancev, imajo za malteško vlado in še kako otipljivo uporabno vrednost. Zato je malteški premier tudi tako pohitel v London, da bi Wilsona odvrnil od njegovega namena, ga prepričal da z Malte povsem ne umakne britanskega garnizona.
Vse to pa so za Veliko Britanijo relativno le manjše in lažje odločitve od one, ki se tiče prave evropske politike. To vprašanje je znova oživelo z odkritjem, ki ga je, nedvomno z vednostjo in soglasjem Wilsonove vlade, objavil Douglas Joe, laburistični poslanec. «Povsem zanesljivo je, da bo prišlo do referenduma o britanskem članstvu v Evropski skupnosti,» je izjavil omenjeni poslanec, ki je sam bil nekoč član laburističnih vlad in ki je ta podatek dobil iz o-sebne korespondence s sedanjim britanskim premierom.
Omenjeno odkritje, je seveda, vneslo precejšnjo živahnost na notranje britansko politično prizorišče, kjer se obe veliki formaciji, «proevropska» in «antievropska»,
pripravljata na veliko bitko, dasi-ravno bo to v glavnem bitka besed. Dobro vedoč, kako je dežela v tem pogledu razdeljena, je Wilson svojo strategijo, do napovedanega referenduma, porazdelil na tri časovna obdobja, tako da bo že ta časovni presledek utišal nasprotne stranke, že zaradi izčrpanosti, če ne zaradi drugega.
Toda vprašanje se za Britance že tako dolgo vleče, da so od njega bržkone zares že utrujeni. A ne-glede na to, bi iz vsega izhajalo, da bo Britanija enkrat julija v Bruslju postavila svoje predloge za «nova pogajanja» glede svojega o-stanka v Evropski skupnosti, kakor tudi, da bo potem prišlo do tri mesece trajajočih «resnih debat» in da bo šele potem pripravljen ter izpeljan obravnavani referendum, torej enkrat februarja naslednjega leta.
Bosenski krojač podaril občini 30 kg zlatnikov
TEŠANJ, aprila. — Tešanj je majhno mestece v dolini Tešanjke v Bosni, kakih 20 km jugozahodno od Doboja. Mestece šteje kakih 5 tisoč prebivalcev in ima dve podjetji, tovarno nogavic in trikotaže ter tovarno črpalk. Toda ne mislimo govoriti o tem mestecu, pač pa o enem izmed njegovih prebivalcev, o 52-letnem krojaču Safetu Hadžihasiču, ki zasluži zares vso pozornost, posebno v naši potrošniški dobi, ko vsakdo misli izključno nase in na svoje interese. Tešanjski krojač je poklonil svoji občini 30 kg zlata. Dal jih je na razpolago občinski upravi, da se v mestu zgradi dom kulture.
Safet Hadžihasič je zasebni krojač in izredno marljiv človek. Vrhu tega niti ne pije, niti ne kadi, pač pa je zelo varčen. Zato je sleherni svoj prihranek vlagal v zlatnike, ki se mu jih je nabralo za — 30 kilogramov. Če računamo, da je vrednost zlata danes
5.000	lir, je Hadžihasič poklonil svoji občini 150 milijonov lir.
Občinska uprava se je ob tem velikodušnem dejanju vendarle obvezala: če bi Safet Hadžihasič kdaj v življenju prišel v težave, bo zanj skrbela občina.
Bliža se poletje s svojim žarečim soncem. Sončna očala so lahko koristna, pa tudi iepa hkrati. Na sliki lepo dekle z modelom menrad očal znamke rummel
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
NEKAJ PODATKOV 0 DEŽELI IN 0 DOGAJANJIH V NJEJ
Doslej je bilo na Portugalskem že več uporov in vojaških pučev
Breme kolonij je težilo portugalsko oblast, ki pa ni hotela popustiti - Aretacije niso zalegle - Puci so se vrstili - Po smrti Salazarja se je začelo...
LIZBONA, 26. — Velike množice pozdravljajo državnj udar. Dežela, kaže, bo ubrala novo pot. Vsekakor boljšo, kot jo je imela doslej. Tokrat pa se ne bomo spuščali v bodočnost, pač pa bomo stopili nekoliko nazaj v zgodovino te dežele in v njeno strukturo.
Uradni naziv Portugalske je Republica Portoguesa. Je korporativna republika po ustavi izpred štindesetih let. Predsednika republike voli izbrano volilno telo za cobo sedmih let. predsednik republike pa izvaja oblast preko ministrskega predsednika in vlade. Nacionalna skupščina šteje 130 poslancev, ki se volijo vsaka štiri leta, vendar nj volilna pravica splošna, pač pa imajo volilno pravico le družinski poglavarji. Poleg nacionalne skupščine je še korporativna zbornica, ki šteje 205 članov in jo sestavljajo cehovski in sindikalni predstavniki.
Portugalska je postala republika leta 1910, ko je bil odstranjen z revolucijo zadnji kralj Ma-noel H. Dežela pa je stara, saj sega njena zgodovina že v 12. stoletje. Ek) leta 1968 je polnih 36 let vladal deželi diktator dr. Sa-lazar, eden najbolj konservativnih ljudi v Evropi, človek, ki je vso svojo moč opiral na vojsko in policijo in bil odraz najbolj konservativnih velikoposestniških krogov Portugalske. Leta 1968 ga je zadela kap, um-l pa je šele 1970. Nadomestil ga je dr. Gaetano, od katerega si je portugalsko ljudstvo veliko pričakovalo, vendar ni Gaetano dal nič nove-

C. GALE
V. HERCEG
ERAZEM JE DAL PISMO IZ GRADCA KONRADU.»
TAKO JE«! MARŠAL PARENCHEIM JE SKOVAL TO ZAROTO«!

^2T
ga, pač pa je nadaljeval po poti svojega predhodnika.
Portugalska meri 88 tisoč kv. km in šteje 9 milijonov prebivalcev. Poleg tega ima Portugalska še nekaj «čezmorskih» posesti in sicer Azorsko otočje, otok Madeiro, kamor so sedaj odpeljali Gaetana, nadalje ima še kolonije in sicer Angolo, Mozambik, Gvinejo v Afriki ter Kapverdsko otočje itd., v Aziji pa dve oporišči in sicer Makao in Timor.
Glavno mesto Portugalske je Lizbona, ki šteje 850 tisoč prebivalcev. Drugo pomembno mesto je Oporto. ki šteje 350 tisoč prebivalcev. Manjša mesta so še Se-tubal. Coimbra, Braga itd.
Portugalska oblast je doslej slonela na policiji in ' vojski. Toda vojska je Caetanu in njegovim o-bmila hrbet. Portugalska vojska se je verjetno naveličala služiti portugalskim mogotcem in se boriti za tuje interese proti afriškim narodom. Zato je portugalska dosedanja oblast doživela prevrat prav s strani tistih, ki so do pred nedavnim bili njena opora in steber.
Toda sedanji preobrat ni prvi preobrat, kj ga je doživela Portugalska. Že 1910 je Portugalska postala republika s p-eobratom, kot smo že povedali. 1932. leta pa je predsednik Antonio De Olivei-ra Salazar uvedel korporativistič-no diktaturo, kar s« nekateri tudi označili kot preobrat. V oktobru 1946 je skupina častnikov šestega konjeniškega polka skušala izvesti preobrat, vendar je akcija propadla, posebno še, ker se je začela v Oportu. daleč od ključnih položajev dežele. Samih pet mesecev pozneje, 10. aprila 1947, je bilo odstavljenih pet generalov, šest višjih častnikov ter 13 univerzitetnih profesorjev pod obtožbo, da so pripravljali državni udar. Dejansko je šlo za manjši upor na področju mesta Tornar, torej daleč od «doma». Samega pol leta pozneje, 8. oktobra 1947, je prišlo do ponovnih aretacij v krogih višjih častnikov, med katerimi je bil tudi admiral Ca-becadas. Obtožili so jih, da so pripravljali zaroto in državni udar.
Nekaj let je bilo na Portugalskem «mirno», toda ves čas je tlelo. Konec marca 1953 pa je bil kapetan Galvao obsojen na tri leta zapora, pod obtožbo, da je pripravljal zaroto.
Leto 1962 se je začelo s poskusom državnega udara. 1. januarja 1962 je kapetan Varela Gomez skušal potegniti za seboj svoj tretji pehotni polk v Beji, kakih 200 km južno od Lizbone. Toda poskus je propadel. Pri uporu so bile štiri osebe mrtve.
V februarju 1965 je bil na meji s Španijo ubit vodja portugalske opozicije general Humberto Delga-
do, ki je predstavljal demokratične sile v deželi, nastopal v tem svojstvu tudi na volitvah, se zavzemal za spremembo politike matične dežele do kolonij, skratka bil je predstavnik neke nove Portugalske.
Kot smo že rekli, je 1968. leta zadela Salazarja kap, naslednjega leta, v februarju 1969 pa se je v Oportu sestala opozicija. Tedaj je prišlo tudi do tesnejših stikov med portugalskimi študentovskimi množicami in delavci. Novi premier Portugalske Gaetano, ki je zamenjal Salazarja, je pod pritiskom javnega mnenja razpustil zloglasno politično policijo, hkrati pa je ustanovil Generalno direkcijo za varnost, ki ni bila prav nič boljša od prve, saj so jo v bistvu sestavljali isti ljudje. In tudi sedaj, ob novem državnem u-daru, se je «izkazala», saj je bila edina organizirana sila, ki se je upirala novemu vodstvu dežele.
Gaetano je naletaval na vedno večji odpor. V februarju 1971. leta je prišlo v več krajih Portugalske do hudih študentovskih in delavskih nemirov. Takrat se je Cae-tanova «nova» policija ponovno izkazala. 24. julija 1972 pa so na Portugalskem uprizorili «volitve».
Skrajni desničar Americo Thomaz je bil ponovno «izvoljen» za predsednika republike, Gaetano pa za predsednika vlade.
Pred letom dni, 17. aprila lani, pa je bil v Aveiru kongres demokratske opozicije. Na kongresu so predstavniki vseh opozicijskih sil obsodili Cateanov režim in portugalsko politiko do kolonij. S tem se je konkretno začel konec Gaetano vega režima, pa čeprav so o-snovni razlogi splošnega odpora starejši, med drugim pa je k odporu veliko pripomoglo tudi stanje v kolonijah, kajti špansko ljudstvo se je naveličalo pošiljati v Angolo svoje ljudi, mlade Portugalce, ki so tam zaman izgubljali življenja v borbi z angolskimi rodoljubi.
V februarju letos pa je izšla knjiga «Portugalska in bodočnost». Napisal jo je Spinola. Kot je znano, je Gaetano knjigo prebral in njeno vsebino odobril, toda knjiga je bila kljub temu kmalu zaplenjena in 13. marca so generala Spinolo odstavili. Tri dni pozneje, 16. marca, se je uprla garnizija v Caldasu. Kot je znano, je upor propadel. Včeraj pa je prišlo do ponovnega vojaškega puča. Tokrat pa je vojakom uspelo spod-j nesti Cateanovo vlado in oblast.
NA FILMSKIH PLATNIH
Martin Ritt:
«SOUNDER»
Prostor in čas nas silita, da nekatere filme obravnavamo le na kratko. Tako ameriški film Martina Ritta «Sounder» (Saunder — posjt život, 1972), v Italiji neizdani film, ki smo ga gledali v koprskem kinematografu (mimogrede hočemo pohvaliti tehnično kvaliteto projekcije v tem kinu in o-pozoriti, da bi bilo zelo zanimivo sodelovanje med tržaškimi kulturnimi organizacijami in kinematografi na obali).
«Sounder» pripoveduje zgodbo a-meriške črnske družine v Lousia-ni leta 1933 in je zanimivo razmišljanje o ohranitvi humanih odnosov pred Rooseveltovim predsedstvom. Kot drugod, se tudi tu Ritt dosti bolj ustavi ob humanih odnosih kot ob družbeni analizi. Zanimivo je tudi, da je naslov ime psa in da je nekako vsa zgodba gledana z njegovega stališča. Ritt morda ne doseže ravni svojega filma «The Molly Maguires» (I cospiratori), izkaže pa se za izvirnega avtorja.
V FILMSKIH KROŽKIH
Walerian Borowczyk:
«BIANCHE»
Poljak Walerian Borowczyk je že dosti let aktiven v Franciji, prej z risankami, potem z igranimi filmi, v katerih pa izraža morda isto potrebo po figurativni kompoziciji. Njegov film Bianche (1972) je manj prepričal kot prejšnji «Goto, Vile d’amour», je vsekakor zanimiv, tudi ker je ponoven dokaz, da se kulturno ozadje Poljakov z lahkoto sreča z izkušnjo francoskega surrea-lizma.
Poleg raznih znanih igralcev (Michel Simon, Georges Wilson, Jacques Penin) nastopa v filmu čudovita režiserjeva žena Ligia Branice, katere obraz se nam zdi zelo primeren za fantastični film. Podobno primernost smo pred kratkim odkrili v Coppolovem filmu «Buttati Bernardo» za igralko Elizabeth Hartman, ki jo je vendar le Siegei deloma uporabil v tem smislu
Mario Schifano:
«Umano non umano»
V okviru univerzitetnih projekcij so v La Cappelli predvajali tržaško premiero italijanskega underground filma Maria Schifano «Umano non umano»,	Zdi
se, da se v tem filmu kažejo vse oblčajrie omejenosti pretencioznega eksperimentalizma. Edina zanimivost je v odkrivanju različnih obrazov, ki se v filmu prikažejo, od Carmela Beneja (ki ga film uporablja brez fantazije) do Alberta Moravie (edini nehote zabaven prizor) do pesnika Sandra Penne, kritika Adriana Apràja, režiserja Franca Broca-nija in lepih igralk Rade Rassi-mov in Alexandre Stewart (igralka Anita Pallenberg pa je sodelovala pri proizvodnji),
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMMiiniiiHmiMirriiiiiiiiiiiiiiimiiM
METROPOLE SE NEVARNO VEČAJO
Ko bo Tokio štel 25 milijonov ljudi
Te dni so se v mnogih deželah ukvarjali z demografskimi problemi, torej z vprašanjem kako zavreti prenaglo razmnoževanje človeštva. Na teh straneh smo že velikokrat ugotovili, da se človeštvo nevarno veča. saj se podvoji že v samih 30 - 35 letih. Zato se vedno pogosteje in vedno bolj zaskrbljeno govori o tako imenovani demografski eksploziji. Danes se bomo ukvarjali pri enem izmed videzov tega vprašanja, pri tem, kako se problem demografske eksplozije kaže v naraščanju mest, še posebej nekaterih metropol.
Za dobo po drugi svetovni vojni je značilno tudi to, da zapušča podeželje vedno več ljudi, ki odhajajo v mesta, kjer da je življenje lažje, udobnejše, bogatejše. Toda odtekanje množic v mesta povzroča številne probleme. Najprej probleme stanovanja novih naseljencev in ustrežne šolske in druge zmogljivosti, z druge strani pa probleme zaposlitve ljudi brez stroke. Odtod razna divja naselja, kot so razne «bidonville» okoli velikih metropol, ki jim na primer v Braziliji pravijo «favelas», v Čilu «callampas», v Argentini «vil-las miserias», v Turčiji «gesecun-
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Iz-gledi za bodočnost so kar dobri. Odpravite spor z ljubljeno osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V svojih poslovnih odnosih se ne zadovoljite z obljubami. Dvignil se bo vaš ugled.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Lahko prevzamete nove naloge, toda ne zanemarjajte starih. V čustvenem pogledu dobri izgledi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaši poslovni pogledi naj bodo širšega značaja. Zadoščenje v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V svojem delu bodite bolj natančni, držite se načrtov. V teku večera boste prejeli darilo.
DEVIGA (od 23.8. do 22.9.) Vaši sodelavci vam bodo nudili dragoceno pomoč. Načrti za bodočnost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Imejte zaupanje v lastne pobude.
Uspeh vam je zagotovljen. Prijetno vzdušje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Odlično boste premagali vse težave. Branite svoj mir in neodvisnost.
STRELEC (od 23.11. d« 20.12.) Izkoristite neko odlično poslovno priložnost. Več zanimanja za ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaše delo naj bo redno in metodično. Uresničili boste važen na-črt.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite se pred osebami, ki so preveč dr;.,ie in površne. Različnost mnenj naj ne bo vzrok spora.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan je primeren za finančne operacije. Naj vam ne bo žal za pomoč, ki ste jo nudili prijatelju.
du», v Rimu «baraccati» itd.
Problem je aktualen danes, jutri bo še bolj. Danes je skoraj nerešljiv, jutri bo popolnoma nerešljiv. S podeželja prihajajo ljudje v mesto praznih rok in v pretežni večini brez poklica. V začetku so pripravljeni stanovati kjerkoli, nato si postavijo kako zasilno barako, nato zahtevajo tudi stanovanje. In do stanovanja imajo tudi pravico, toda milijonom ne moreš ustreči. Pri nas, v Italiji, je ta problem še poseben. V Rimu na primer je nad 60 tisoč stanovanj praznih, kajti stanarina je previsoka, hkrati pa živi v predmestnih divjih naseljih nad sto tisoč ljudi.
V velikih metropolah je ta problem še hujši, kajti razna naselja se tako naglo množijo, da tudi če bi mestne uprave imele dovolj sn/lstev, bi ne mogle zadovoljiti vsem potrebam, saj računajo, da je danes v Bandungu milijon 200 tisoč ljudi, čez deset let bo Bandung štel 4 milijone prebivalcev, v Lagosu živi danes približno poldrugi milijon, čez 10 let jih bo živelo 4 milijone. V Karačiju, ki šteje danes 3 milijone in pol ljudi, jih bo čez 10 let živelo nad 9 mi^jonov. V Bagdadu živi danes 2 milijona ljudi, čez 10 let jih bo okoli 5 milijonov. V Teheranu je danes 3 milijone in pol, leta 1985 jih bo 8 milijonov, v Seulu jih živi danes 4 milijone in pol, čez 10 let jih bo že 10 milijonov,
Preidimo h konkretnemu primeru Kalkute. To je prav gotovo najbolj drastičen primer hudega današnjega in še hujšega jutrišnjega dne. V Kalkuti pride le malo manj kot 85 tisoč prebivalcev na kvadratno miljo mesta. Po ulicah Kalkute prespi noč za nočjo najmanj 600 tisoč ljudi. Toda vse to bi se dalo z določenim «čudežnim posegom» nekega dne tudi rešiti, mesto sanirati, toda polovico površine mesta je brez sleherne kanalizacije in tudi tisti predeli mesta, ki imajo kanalizacijo, so praktično brez nje, kajti kanalizacijo so v Kalkuti «u-vedli» v dobi od 1896 do 1906. Od tedaj dalje se na tem področju ni storilo skoraj nič. Ker pa je logično, da se je kanalizacija v
tem času zasipala, deluje zelo slabo. Tehnični urad je izračunal, da se je v tem času nabralo po kanalizaciji okoli 7 milijonov ton blata.
Reka Hooghly, ki dobavlja Kalkuti vodo, je zaradi plime Bengalskega zaliva včasih tako slana, da je njena slanost za 12-krat večja kot bi smela biti. Zato voda naglo razjeda vodovodne cevi, ki na vseh koncih in krajih puščajo, tako da se na tisoč ki lometrov cevi izgubi veliko že tako skromnih količin vode.
Podrobneje smo navedli primei Kalkute, toda nič boljše ni v dru gib velikih mestih. Po nekaterih podatkih živi v Džakarti 750 tisoč «ilegalcev», to se pravi doseljenih ljudi, ki so brez stanovanja, ki niso prijavljeni na anagrafskih u-radih, ki praktično le bremenijo določene dobrodelne ustanove ali množijo vrste kriminala, saj so prepuščeni samim sebi z vsemi u strežnimi posledicami. V Novem Delhiju je najmanj 200 tisoč «ilegalcev», v Hongkongu, kjer so pred 20 leti mesto «očistili» in tudi v poznejših časih skrbeli za to, da bi čim večjemu številu ljudi omogočili streho nad glavo, živi najmanj pol milijona «brezdomcev».
Prej smo navedli vrsto mest, katerih prebivalstvo se naglo množi. Toda tudi velike metropole razvitih dežel absorbirajo vedno več prebivalstva s podeželja in s tem se metropole že nevarno množijo. New York n. pr. bo čez 10 let štel že malo manj kot 19 milijonov ljudi, Tokio, ki šteje danes okoli 15 milijonov prebivalcev, jih bo štel čez 10 let obilnih 25 milijonov. Tu di v razmerah skrajne urejenosti so tolikšni konglomerati nepraktični in nezdravi.
Nezdrav pa je še en «element». Pred 10 leti je živelo na podeže lju 65 odst. prebivalstva, 35 odst. prebivalstva pa je živelo v mestih. Če se bo proces selitve s podeže Ija v mesto nadaljeval v sedanjem tempu, bo čez 10 let živelo v mestih 65 odst. prebivalstva, na podeželju pa preostanek — 35 odst., to se pravi, da se bo razmerje preobrnilo, seveda na škodo podeželja. In tedaj se bo mesto dušilo, podeželje pa ne bo i-melo delovnih rok.
SOBOTA, 27. APRILA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Sola
12.30	Poljudna znanost:
Veliki poveljniki druge svetovne vojne: EISENHOWER
12.55	Komični risani fiimi
13.30	DNEVNIK
14.00	Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
17.00	DNEVNIK Izžrebanje loterije
17.15	Program za najmlajše Otok kobilic
Zgodbe Flika in Floka
17.35	Program za mladino
18.30	Poljudna znanost: Egiptovska civilizacija
18.55	Srečanje z Raymondom Vincentom
19.20	Nabožna oddaja
19.30	Kronike dela in gospodarstva
20.00	DNEVNIK 20.40 MILLELUCI
Glasbena oddaja z Mino in Raffaele Carré Nocojšnji show, ki ga vodi Antonello Falqui, jo posvečen kabaretu, to se pravi tisti zvrsti prireditve, ki je v ostali Evropi uveljavljena in ki je tudi v Italiji dobila svoj odraz. Nocojšnja oddaja bo povzela nekaj francoskega in nekaj nemškega kabareta in bo temu dodala še italijansko verzijo tega lahkega in zahtevnega programa. Nastopili bodo Paolo Villaggio, Gianfranco D’Angelo; Raffaela Carré bo poosebila francosko cocotte in nemškega «sinjega angela». Nastopila bosta tudi Cochi in Renato itd.
21.45	A — Z: dogodek, kako, zakaj?
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.15	Vzgojni problemi: Demokracija v šoli
18.45	športna oddaja Dribbling
20.00	GOSPEL TIME
Glasbene oblike, ki so v svoji razvojni fazi porodile jazzovsko glasbo, zaslužijo posebno pozornost. Gre za črnsko folkloro južnih predelov Združenih držav. Že v dobi suženjstva je tu, v črnskih skupnostih, nastalo velikansko bogastvo pesmi, ki so jih črnci peli pri delu. Gre za pesmi, ki spominjajo na balade, bluese, gre za speve verskega značaja, za slovite spiri-tuals in tako imenovane evangelske pesmi ali gospel songs
20.30	DNEVNIK
21.00	Montparnasse, legenda
V dvajsetih letih doživlja Montparnasse svoj višek. Je to pariška četrt, ki jo moremo imenovati izključno umetniška četrt. Od leta 1920 do 1925 predstavlja Montparnasse republiko zase in nekakšen paradiž umetnikov. V vsaki ulici, v vsa kem gledališču, v sleherni kavarni se razpravlja o najrazličnejših problemih, seveda prvenstveno umetnostnega značaja. Življenje v tej pariški mestni četrti je nekakšen vsakdanji praznik
21.45	DVA KLOVNA
TV film iz serije Cannon, v režiji Georga McCowana
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00	Koncert otroških pevskih zborov
10.30	Radi bi bili prijatelji
10.55	Srečno pot, kurirček!
Vsako leto v marcu se v pionirskih odredih začenjajo pripravljati na Kurirčkovo pošto. Prireditev je posvečena pogumnim kurirjem iz NOB. Še prav posebno najmlajšim tedanjim kurirjem, pionirjem, ki so to važno nalogo opravljali še kot o-troci in mnogi med njimi žrtvovali pri tem svoje življenje. Na več kot 3500 km dolgi poti prinašajo čestitke predsedniku Titu za rojstni dan. Vsak pionirski odred doda v skupno torbo najboljši spis na temo «Moj kraj med NOB». Letos je kurirčkova pošta krenila na pot 2. aprila na progah «TV» Dolenjska, «P» Primorska, «Š» Štajerska, «K» Koroška, «G» Ga renjska
11.15	PROKOFJEV: PETER IN VOLK U.40 FRANCE BEVK: ČRNI BRATJE
Več kot 30 let je od trpkih dogodkov, ki jih opisuje Bevk v svoji mladinski povesti «Črni bratje». Prav je, da se ob slovenskem prazniku, ob dnevu ustanovitve OF spomnimo tistih, ki so že kot otroci spoznali krutost fašizma
16.15	Nogometna tekma: Borac — Zagreb
18.15	POROČILA
18.20	SNEŽNA GOS
Angleški film v bistvu lirična pripoved o ljubezni med človekom in ptico, ki je na poti iz Kanade proti jugu zašla. Brezvestni lovec jo je nad pusto pokrajino blizu Londona obstrelil, ranjeno ptico pa je rešil osamljeni prebivalec svetilnika. Pri zdravljenju ptice mu pomaga dekle. Začne pa se druga svetovna vojna, zvrstijo se dogodki pri Dunkerqueu. Mož s svetilnika gre pomagat Angležem, ki se umikajo. Od tam pa se ne vrne in dekle je ostalo s ptico samo. ..
19.15	Gledališče v hiši
20.00	DNEVNIK
20.25 Tedenski notranjepolitični komentar 20.40 ŠTIRJE ASI
Boris Cavazza, Janez Hočevar, Radko Polič in Dare Valič bo do imeli v gosteh gledališko unietnico Dušo Počkajevo, sestri Alenko in Bredo Pinterič, Ota Pestnerja, Aifija Nipiča, Evo Sršen itd. Tekst je pripravil Žarko Petan
21.35	Pravnuki — zabavna risanka
22.00	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
16.45	Nogometna tekma: Zagreb — Borac
19.45	Kitajska vaza — serijski film
20.15	DNEVNIK
20.30	ROMPOMPOM
TV film iz serije Colditz
21.20	Vlafc, ki odpelje ob 13.30 — serijski film 21.50 Povodni mož in Urška — baletna oddaja
TRST A
7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Avtoradio; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireoitve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 18.45 Glasbeni collage; 19.10 Po društvih in krožkih; 19.25 Revija zborovskega petja;
20.00	Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Radijska pripoved «Trentarski lovec Špik in medved»; 21.30 Vaše popevke; 22.30 Zbor in orkester Normana Luboffa.
TRST
12.15	Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Pogovor o glasbi; 16.40 Koralno petje; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 9.30 Minghettijev show; 10.45 Nasveti in glasba;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Na dvojnem tiru; 15.30 Jugoslovanski pevci; 16.15 Poskočnice; 17.00 Pesmi borbe in zmage; 17.45 Kako smo organizirali partizansko tiskamo — reportaža; 18.45 «Slepa ulica» — radijska igra; 20.00 Prijeten večer ob glasbi; 20.45 Glasbeni week-end.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Program z G. Meccio; 13.23 Preizkušajo se diletanti; 14.07 Posebna reportaža; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Veliki variete; 17.10 Radijska priredba; 19.15 Nabožna oddaja; 19.20 Kronike ital. Juga; 19.42 Plošče; 22.00 Ponovno na sporedu z D. Modugnom.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30. 15.30. 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Pesem za vsakogar; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Plošča za poletje, 10.35 Program z Ginom Bramierijem; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 15.00 Neapeljske po pevke; 15.40 Pogovor o gledališču; 16.35 Glasbeni inštrumenti; 17.05 Ping - jfong; 18.05 Folk glasba; 18.35 Lahka glasba; 19.00 Pio šča za poletje; 20.00 Puccini «Tu-randot»; 22.00 Jazz.
III.	PROGRAM
9.30	Radio za šole; 10.00 Koncert, 11.00 Radio za šole; Haen-dlove skladbe; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba sko zi čas; 14.30 Gluck, Beethoven, Bartok; 15.30 Klavirska glasba;
16.00	Češkoslovaški glasbeniki;
17.10	Strani iz albuma; 17.25 Brez naslova; 18.35 Lahka glasba; 18.45 Aktualnosti v kinematografu in gledališču; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Turinski koncerti.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Danes za vas: 8.07 Pesmi in ritmi; 9.35 Paulin; Hočemo biti prijatelji; 9.35 Narodne in partizanske; 10.05 «Svobodi naproti...» 11.15 Slov. pihalne godbe; 11.35 Drobež: Socialistična zveza — nadaljevanje OF;
12.10	Iz slov. lahke glasbe; 13.30 Štradjot: Delavci in njihove pravice; 14.05 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.15 Naši operni pevci;
16.00	«Od včeraj in danes»; 16.45 S knjižnega trga; 17.05 Slov. zborovske pesmi; 17.30 R. šuklje: Kulturniki pred mikrofonom ROF;
18.15	Prazničen koncert; 18.45 Naš gost; 10.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Spoznavajmo svet hi domovino; 21.15 Plesni ritmi;
Čas odločitve
Posebno zasedanje GS se bo moralo v prihodnjih dneh odločiti o načinu sprejemanja sklepov in resolucij
NEW YORK, 24. aprila. — Nepredviden dogodek, vsekakor presenetljiv in neprijeten za svetovno organizacijo, je vplival, da so morali odložiti zadnji dan splošne razprave posebnega zasedanja generalne skupščine OZN, na katerem so razprav Ijali o surovinah in razvoju. Po enodnevni stavki prevajalcev, katerih predstavniki zahtevajo ugodnejše delovne pogoje, je bil zaključni del plenarne seje danes. Govorilo je še 10 zadnjih govornikov in generalni sekretar OZN Waldheim.
Splošna razprava se je končala, priložnostni odbor pa čaka najbolj intenziven del dela. Morali bodo uskladiti stališča posameznih delegacij in pripraviti dokumente, ki naj bi jih sprejela generalna skupščina. Naloga je težavna, ker kljub poplavi lepih besedi, izgovorjenih med splošno razpravo, potekajo žolčne polemike o formulaciji posameznih točk. Najbolj sporna so vprašanja nacionalizacije in združevanja proizvajalcev surovin.
Neuvrščene države in države v razvoju, ki so gibalna sila tega zborovanja, si zelo aktivno prizadevajo, da bi to veliko delo uspešno končali. Temu vprašanju so posvetili tudi včerajšnji sestanek neuvrščenih, na katerega so povabili še predstavnike držav v razvoju. Naloga je bila oceniti, koliko so doslej dosegli in kaj naj bi naredili v prihodnje. Največ pozornosti so posvetili trem vprašanjem: ali naj bi pripravili vse za sprejetje sedanjih dokumentov ali pa se lotili novih: ali naj bi se odločili za soglasno potrditev ali glasovanje in kako naj bi se lotili nujnih ukrepov za najbolj prizadete države.
V težavnem položaju, ki je za nekatere države v razvoju pra/a preizkušnja, je opaziti poskuse od zunaj, da bi poglobili razlike ter nezaupanje, z očitno namero, da bi prišla na dan nemoč te
skupine, ki skuša doseči ugodne rešitve. Jugoslovanska delegacija je pri premostitvi takšnih in podobnih nesoglasij odigrala odločilno vlogo in se zavzemala za ohranjanje enotnosti neuvrščenih in za uskladeno nadaljevanje začete akcije.
Sklenili so, da bodo še izpopolnili predlagane dokumente in da bodo amandmaje kar najbolj omejili, da se učinek ne bi razvodenil. Dogovori z drugimi skupinami bodo precej težavni, opaziti pa je postopno usklaja-nje posameznih stališč. ZDA, ZRN in Japonska še vedno »trdovratno« vztrajajo pri svojem, vzhodnoevropske države dajejo poudarek popuščanju napetosti, sožitju in razorožitvi, pri nordijski skupini in drugih manjših državah pa je vse bolj opaziti pozitivno gledanje in razumevanje za zahteve sklice-valcev posebnega zasedanja.
Neuvrščene države bodo šle do skrajnih možnih meja, da bi sprejeli dokumente s soglasjem, a ne za ceno odrekanja bistvenim ciljem. Zelja je, da bi deklaracijo m program akcij na splošno sprejeli, ob soglasju vseh udeležencev zasedanja, če pa bo vendarle prišlo do tega, da bo potrebno glasovanje, bo to izzvalo odpor in nepopustljivost na drugi strani.
Strinjali so se s tem, da je treba nemudoma pomagati najbolj ogroženim drža-
vam, a tako, da bodo ti ukrepi del programa akcij, ne pa zamena za ta program. Tako so preprečili poskuse, da bi vprašanje najhuje prizadetih držav izpodrinilo druga bistvena vprašanja, ki so dolgoročna v svetovnih gospodarskih odnosih.
Zaključni del posebnega zasedanja poteka v znamenju raznih nasprotnih mnenj o razporejanju in porabi naravnih virov, o moralnih in političnih vidikih neenakosti pri uživanju svetovnih bogastev. Profesor Meyer s harvardske univerze zagovarja bolj smotrno porabo hrane v ZDA. Opozoril je, da bi enaka količina živil, kot jo uporabi 210 milijonov Američanov, zadostovala za prehrano milijarde 500 milijonov ljudi po kitajski dieti. Pomoč, ki jo ZDA dajejo saigonski vladi (računajo na 19 milijonov prebivalcev), je desetkrat večja od celotne ameriške pomoči Indiji, Pakistanu in Bangladešu (za 761 milijonov prebivalcev).
Za tolikokrat omenjano pomanjkanje umetnih gnojil, ki ogroža pridelek žita v državah v razvoju in zastavlja vprašanje, kako prehraniti nekatere države, pa je še naslednje pojasnilo: količina umetnih gnojil, ki jo porabijo na travnikih in igriščih za golf v Ameriki, bi zadostovala za kritje primanjkljaja v državah v razvoju.
EFRAIM KURTAGIČ
Nad Nilom so se zadnji čas znova zgostili oblaki — predsednik Sadat je s snubljenjem zahodnih, predvsem ameriških trgovcev z novci, ki naj bi mu pomagali utrditi položaj doma in v arabskem svetu, dregnil v izredno občutljivo ravnovesje interesov dveh super sil na Bližnjem vzhodu.
Minuli četrtek je razložil egiptovskemu političnemu vodstvu tako imenovani »oktobrski dokument«, ki v 10 točkah in z 20.000 besedahii riše optimistično vizijo industrijsko razvitega Egipta. Na kratko je ta ambiciozni razvojni program, o katerem boao 15. maja na referendumu odločali egiptovski voltici, opredelil kot nekakšno poročilo o tem, »kje in kam gre Egipt«.
Kje je Egipt? Neuvrščen in pozitivno nevtralen, kot pravi Sadat, si prizadeva ustvariti prijateljske odnose z obema super silama, vendar ne tako, da bi »prijateljstvo z ZDA šlo na škodo prijateljstva s SZ«. Priznal pa je hkrati odkrito, da so odnosi s SZ zašli v skrajno težavno obdobje.
V zadnjih dveh mesecih je Sadat poslal Brežnjevu četve. ro poslanic — a šele večeraj,
kol poročajo, je dobil prvi odgovor (vsebina je za zdaj še neznana). Zaman je prosil za nove pošiljke orožja — in zato je sklenil, da bo egiptovsko oskrbovanje z orožjem diverzificiral, kar pomeni, da bo poiskal nove oskrbovalne vire drugje.
Oblaki z Nila
'H ./JUfl'
In tu gre za bistven preobrat v odnosih s SZ. če pustimo ob strani to, da pred. stavi ja spreminjanje vojaškega oskrbovanja dolg, težak in drag proces, za katerega se odloča lahko le tisti, ki računa z dolgim obdobjem miru, pa je treba poudariti tole: če se Sadatova napoved uresniči, bo do temeljev zamajano ravnovesje vpliva dveh super sil na Bližnjem vzhodu — tisto ravnovesje, ki se je začelo oblikovati leta 1955 s tako imenovano Naserjeve/ »češkoslovaško kupčijo«. Odsihdob je skozi tri arab-sko-izraelske vojne na eni strani govorilo sovjetsko, na drgi pa ameriško orožje.
Američani so sicer uradno zanikali, da bi se pogovarjali o vojaških pošiljkah z Egiptom, po drugi strani pa poročajo, da bo Nixon predla-
gal kongresu, naj odobri Egiptu četrt milijarde dolarjev gospodarske in vojaške pomoči. In naposled 'ahko dobi Egipt ameriško orožje tudi posredno, denimo iz Saudske Arabije (ki bo kot prva arabska država dobila »phantome«), Kuvajta m drugih arabskih držav.
Kissingerjeva peta pot po Bližnjem vzhodu bo nedvomno najtežavnejša dOpl&j', saj bo potekala pod gostimi sencami sovjetskih surpntčenj o pravi vlogi ameriškega pbsre-dovanja — kar só'v SZ že večkrat naravnost omenili, najbolj neorokavičeno pa med zadnjim obiskom sirskega predsednika Asada v Moskvi (obljubili so mu novo sodobno orožje, poudarili, da reševanje krize ne sme potekati brez navzočnosti SZ »v vseh etapah in na vseh področjih« in opozorili druge Arabce, naj se ne odpovedujejo zavezništvu s SZ). Vroča golanska fronta je tisti močni adut, na katere igra SZ proti Egiptu in ZDA. Hkrati SZ računajo na to, da so Sadatu zaradi egiptovske in arabske javnosti potrebne konkretne akcije, to pa v sedanji, sirski fazi reševanja krize, v precejšnji meri zavi-si od SZ. T. DOBERSEK
IRONIMUS:
EVROPSKA OBRT

»Siiddeutsche Zeitung«, Bonn
Banka
v Frankfurtu
Mešana banka »Interna tionale Handelsbank AG«, ki bo delala pod kratico »LHB« je prva jugoslovan-sko-zahodnonemška banka v Frankfurtu, najmočnejšem bančnem središču Zahodne Nemčije. Ljubljanska banka je glavni partner hessenske deželne banke, sodeluje pa tudi Beograjska banka. Gre torej za prvo mešano jugoslovansko -zahodnonemško finančno družbo, ki bo prevzela dobršen del vse večjih gospodarskih poslov med obema državama.
Ustanovitev mešane banke so narekovali vse bolj prepleteni in močni gospodarski stiki med obema deželama, je na otvoritvi poudaril pooblaščeni minister jugoslovanskega veleposlaništva v Bonnu Željko Jeglič ter ponazoril rastoče gospodarsko sodelovanje z nekaterimi podatki.
Lanska menjava med ZRN in SFRJ — 2,3 milijarde dolarjev
Lani je ; znašala blagoy-na menjava med ZRN ‘ih SFRJ skupaj z neblagovnimi storitvami že preko 2,3 milijard dolarjev v obeh smereh, če pa bi upoštevah še finančne transakcije, bi to preseglo tri milijarde dolarjev. Naš izvoz v ZRN je porastel lani za 21 odstotkov v primerjavi z letom 1972, medtem ko se je uvoz iz ZRN povečal za 41 odstotkov.
Za Jugoslavijo je Zvezna republika Nemčija daleč najpomembnejši trgovski partner, in to pred Italijo in SovjetsKO zvezo. ZRN prodaja Jugoslaviji približno petino vseh uvoznih artiklov ter odkupuje okoli osmine vsega
našega izvoza. Po drugi strani pa je Jugoslavija za ZRN najpomembnejši partner v jugovzhodni Evropi. Do lani je 83 zahod-nonemških podjetij vložilo svoj kapital v mešana podjetja v Jugoslaviji, poleg tega pa je bilo registriranih lani 140 dolgoročnih jugoslovansko-za-hodnonemških pogodb o kooperaciji, kar je več kot tretjina vseh, ki so jih naša podjetja sklenila s tujimi. V Sloveniji skorajda ni nobenega večjega podjetja, ki ne bi imelo tudi pomembne poslovne stike z Zahodno Nemčijo, je poudaril guverner Narodne banke Slovenije Svetko Kobal in dodal, da so tokrat prvič jugoslovanske banke dosegle notranjo delitev dela: medtem ko bo tu Ljubljanska banka soustanovitelj mešane banke in Beograjska banka njen partner, bo npr. v Londonu obratno Beograjska banka nosilec poslov. »Ravno to je dokaz uspešnosti poslovnega dogovora, da ni treba vedno dirigirati iz centra«, je dejal Kobal.
Pomembna postavka v dejavnosti mešane banke bodo tudi prihranki zdomcev iz vse Jugoslavije. Lani je okoli pol milijona Jugoslovanov poslalo v domovino 880 milijonov dolarjev. čeprav imajo sicer tudi druge večje jugoslovanske banke v ZRN svoja predstavništva, pa ne morejo neposredno zbirati zdomskih prihrankov, kot bo to lahko delala novoustanovljena mešana »LHB«.
Prihranki naših zdomcev pomembna postavka dejavnosti
»Izvršilni odbor LB se ni po naključju odločil, da
s hessensko deželno banko ustanovi samostojno finančno institucijo,« pravi predsednik IO Gregor Klančnik. To tudi nikakor ne pomeni, da se bo pokornost LB in slovenskega gospodarstva spet bolj hod, marveč celo nasprotno: preko skupnih finančnih akcij z zahodnonem-škim gospodarstvom bo naše še uspešneje nastopalo tudi v deželah v razvoju, poudarja Klančnik.
Na današnji seji upravnega odbora »LHB« so tudi zato podvojili akcijski kapital na 20 milijonov mark (Ljubljanska banka je udeležena s 60 odstotki). Klančnik omenja kot eno prvih poslovnih akcij kredit v znesku 20 milijonov mark za Me-blovo tovarno .iverk.
Večje možnosti za hitrejši gospodarski razvoj
Ob tej priložnosti je bil nekajkrat poudarjen vsejugoslovanski vidik in pomen novoustanovljene mešane banke, preko katere bodo vsa zainteresirana jugoslovanska podjetja lahko prišla po dosti krajši poti ne samo do zaželenih poslovnih nasvetov, ampak tudi do kreditov. To bo povečalo možnosti za hitrejši gospodarski razvoj, seveda bo šele sčasoma nova finančna institucija dokazala svoj pomen. Mešana banka seveda ne bo omejila svoje dejavnosti na Frankfurt, marveč bo pokrivala vso Zvezno republiko Nemčijo.
Podobna ocenjuje perspektive novoustanovljene banke tudi direktor hessenske deželne banke Karl Claus, ki opozarja še na neizkoriščene možnosti v trgovinski menjavi med obema deželama. A. R.
Sam v ogromni ječi
Jetnik številka 7 čaka v Spandauu — Še zdaj vztraja pri hitlerjan-skih nazorih — Zakaj Sovjetska zveza ne pomilosti zadnjega jetnika?
»Izpustite Rudolfa Hessa!« Kot »Pomagajte umirajočim v Sahelu« ali »Kruha za lačne otroke« se po nemški (zahodni) deželi zadnje čase širi pravcato gibanje za izpustitev iz zavezniške ječe Spandauu v Berlinu jetnika številka 7: Rudolfa Hessa 26 aprila letos bo dočakal 80 let. 200 tisoč podpisnikov zahteva zanj milost, celo Brandt in Scheel sta obljubila sinovoma, da se bosta zavzela zanj. Bivši ministri parlamentarci in profesorji organizirajo demonstracije, po Bonnu in drugih zahodnih mestih. Rudolf Hess pa ve, da zanj ne bo milosti, dokler se ne bo — pokesal. Sovjeti zahtevajo njegov »kriv sem«.
Po niimberški razsodbi je 18 julija 1947 našlo sedem vojnih zločincev, ki niso bili obsojeni na smrt, časovne ali dosmrtne naslove v berlinskih zaporih Spandau. Iz Niimberga so jih uklenjene pripeljali z ameriškim letalom ter jih ob vstopu v ce lice opremili z zaporednimi številkami, številke so bile njihova imena, in sicer: 1 — Baldur vem Schirach, Hitler jev mladinski vodja, obsojen na 20 let, star 40 let; 2 — veliki admiral Donite, vrhov-m poveljnik mornarice, obsojen na 10 let, star 55 let; 3 — Konstantin baron Neu-rath, bivšd zunanji minister in protektor nad češko in Moravsko, obsojen na 15 .et, star 74 let; 4 — Erich Raeder, veliki admiral, obsojen na dosmrtno ječo, star 71 let; 5 - Albert Speer, Hitlerjev arhitekt in minister za oborožitev, obsojen na 20 let, star 42 let; Walther Punk, predsednik banke rajha, obsojen na
dosmrtno ječo, star 56 let in kot števUka 7 - Rudolf Hess, obsojen na dosmrtno ječo, star takrat 53 let.
Že od 1. oktobra 1966 sa meva v ogromni trdnjavi, ki je bila pred sto leti zgrajena za 600 zapornikov. Vsi njegovi pajdaši so ga že zapustili, vsi so živi odšli iz Spandaua, le Rudolf Hess še danes zaposluje vse štiri zaveznike v Berlinu s svojimi trebušnimi bolečinami in drugimi kapri carni.
Edini zahodno-vzhodni stiki
Štirje zavezniki so se takoj po vojni še dosti točno domenili, kako bodo stražili svo.i veliki vojni plen — zločince Do najmanjših podrobnosti so vse določi U za ječo v Spandauu. Vsak me sec skrbi druga zavezniška sila za stražo, vsaka določa svojega komandanta. Komandant tiste sile, ki daje stražo, je hkrati predsedujoči tisti
mesec in sklicuje vsak četrtek sejo vseh štirih komandantov. Vsi pa' so odgovorni zavezniški sodniški komisiji Ko so na obeh straneh, na Vzhodu in Zahodu, v najhujših letih hladne vojne čakali samo še na prvi strel, so se štirje komandanti v Spandauu pedantno vsak četrtek sestali ter obravnavali obnašanje in probleme svojih sedmih »varovancev«. Oficir s 37 vojaki, skupina zapor p.ftidh paznikov, kuharji, tolmači, zdravniki, pa še po en duhovnik in sanitetni - vse to osebje še danes skrbi za blagor zadnjega jetnika Ru dolfa Hessa.
Bonn pa plačuje. Skoraj milijon mark letno ga stane Rudolf Hess, in to samo civilna oskrba. Vojaško stražo vzdržujejo zavezniki iz svojin računov.
Vsi iz Hitlerjeve bande so odslužili svoj rok, celo oba dosmrtna, Raederja in Funka so zavezniki izpustili. Sovjeti
so pokazali veliko mero popustljivosti, ko je šlo za zdravstveno občutlive primere — čeprav ni nihče umrl v ječi — in odpustili Neuratha že leta 1954, ko je postal nesposoben za delo. Leta 1955 je zapustil Spandau Hitlerjev edini pravi naslednik Donitz in to je bila prava senzacija za Nemčijo. Istega leta so pomilostili bolnega in starega Raederja, leta 1957 prav tako na dosmrtno ječo obsojenega Funka. Baldur von Schirach m Albert Speer pa sta od služila svoji kazni leta 1966. Že na dan njune izpustitve (1 oktobra) pa se je začelo širiti gibanje za pomilostitev Rudolfa Hessa.
Misteriozni Hitlerjev namestnik je od vseh rajhov-skib vojnih zločincev najbolj zakrknjena in najbolj nedostopna figura. »Ničesar ne obžalujem,« je ošabno zabrusi v NUmbergu. In še danes se ne obotavlja, ko mu kdo zastavi vprašanje, ali bi še enkrat služil ftihrerju: »Seveda bi.. •«
Kdo je Rudolf Hess?
Letalski poročnik Rudolf Hess se je že leta 1920 sreča. z miinchenskim avanturistom Adolfom Hitlerjem ter se dal očarati njegovim zanesenjaškim idejam o novem
redu v Evropi. Z njim je sodeloval pri novembrskem pu-ču proti berlinski vladi v bavarski prestolnici leta 1923, z njim kot edini zaupnik in tajnik odšel v zapor Stam-berg, Hitlerju je pisal »Mein Kampf« kot pravi pisar, šele po »polastitvi oblasti« leta 1933 je postal fuhrerjev namestnik v stranki. Sodeloval je pri krvavem pokolu nad Rohmovim vodstvom SA 30. junija 1934. S svojim podpisom kot minister rajha je »žegnal« rasistične zakone, navduševal Nemce za nezmotljivega fiihrerja po radiu — sicer pa ni nikoli imel ob kakšnem Gdringu ali Bor-mannu vplivnega položaja v nacistični vrhuški.
Ves svet ga je spoznal kot junaka tridnevne senzacije, ko je sredi Hitlerjeve vojne na Zahodu in Balkanu 10. maja 1941 pristal s svojim letalom na Škotskem. Kaj je takrat hotel? Doseči mir med Anglijo in Nemčijo, odvrnit) pozornost od bližnjega napada na Sovjetsko zvezo ali ce>o spraviti v malodušje Angleže, ki so ravno takrat dobival) nemške bombnike nad London? To je še vedno ena največjih ugank iz druge svetovne vojne.
Vsekakor pa ima Moskva svojo podobo Rudolfa Hessa. Kot Hitlerjev intimni pajdaš se je vedno zavzemal za po botanje z Angleži — da bi se skupaj usmerili na pogtavit nega nasprotnika: Sovjetsko zvezo Očitno je Hess že ta krat vedel za Hitlerjeve načrte za akcijo Barbarossa (napad na ZSSR). Hitlerjevo Izobčenje in to, da ga ;e razglasil za umobolnega, ni mogio zmanjšati njegove odgo-
vornost) v očeh zavezniških sodnikov. Vsekakor so Sovjeti ostali prepričani, da je bil Rudolf Hess eden nevarnih zlikovcev v fiihrerjevem gnezdu, pa so v Niirnbergu zahtevali tudi zanj smrtno ka-zen Trije drugi zavezniki pa so Hessu le uspeli rešiti glavo in Sovjete prepričati, da bo bolje, če mu še izsilijo kakšno tajno v letih, ko bo lahko premišljal v Spandauu.
Hess je v NUmbergu igral umobolneža, ki se ničesar več ne spominja. Pozneje pa je odkril svojo igro. V zaporu je bil dolga leta najbolj zakrknjen.
Večkrat so ga morali še kaznovati. Kot edini jetnik je do leta 1969 zavračal vsakrš ne obiske svojcev, pa še pisati ni dolgo hotel, šele po 28 letih je pristal na to, da je k njemu prišla žena s sinom. Od leta 1941 je prvič bil dobre štiri mesece zunaj zaporov, ko so ga zdravili v berlinski angleški bolnišnici.
Spet pri koncu moči
Po zdravljenju pa se mu je razvezal jezik. Mimo vseh izredno strogih predpisov ga je ameriški komandant Eu gen K. Bird pripravU do tega, da mu je začel odvijat filmski trak svojih spominov, ki pa so resnično že temeljito zbledeli. Pa vseeno Zda., prihaja Birdova Knjiga Kot ilegalna senzacija na knjižni trg, kot nadaljevanko pa jo v izvlečkih natiskuje hamburški magazin »Spiegel«. Po Hitlerjevem valu sled; v ZRN očitno Hessov va».
Ko pa Je tajanstvem Hess spregovoril in razkril svoje
Zarota v Kairu
Napad na vojaško akademijo je baje del širše zasnovane zarote proti Sadatu, niti pa so speljane v Tripoli
Minuli četrtek zarana je — kot so kasneje uradno sporočili v Kairu — poskušala skupina 16 oboroženih ljudi na silo zavzeti vojaško tehnično akademijo v kairskem predmestju Heliopolisu, pri čemer je bilo 11 ljudi ubitih, 27 pa ranjenih. Ta napad je baje sodil v načrtovano dolgo vrsto obsežnih sabotažnih napadov na najpomembnejše komunalne službe v Kairu, ki naj bi izzvali preplah, zmedo in nemir ter naposled pripeljali do strmoglavljenja sedanjega režima.
Vse bolj se zdi, da je šlo pr: tem za zaroto širših razsežnosti, o kateri pa najbrž javnost ne bo tako kmalu izvedela vsega, ker gre očitno za sila kočljive stvari, še 20 aprila, dva dni po napadu na vojaško akademijo, se je o tej zarot iprecej obširno razpjsai kairski tednik »Akbar e. Jom« m tako sprožil vrsto ugibanj; a že dan kasneje 2» aprila, je javni tožilec Osman Omar prepovedal objavljanje kakršnihkoli vesti v zvez: s tem napadom, češ da je »preiskava še v teku« in da je molk potreben »zavoljo javnega interesa«. To seveda še bolj buri radovednost.
Za zdaj je uradno znano tole: napad na tehnično vojaško akademijo je organizirala neKa tajna organizacija, v katere je baje vključenih nad 20 ljudi (očitno pa je oila še večja, saj je »Al Ahram« po napadu zapisal, da so aretira!: še 50 ljudi), vodi pa jo za zdaj še neimenovani Palestinec z iraškim potnim h-stom, ki je bil baje v zvezi z libijsko vlado. Vsekakor značilno je, da je libijski predsednik Gadafi tri dni po napadu obsodil to akcijo in odločno zanikal, da bi bil vanjo vpleten. Libijski notranji minister ali Hamidi je ta-Koi stopil v telefonični stik s Sadatovim svetovalcem Ma ruanom in mu izjavil, da ni v interesu egiptovsko-libijske ga bratstva povezovati Libijo z napadom na akademijo, vče raj pa je tudi osebno dopo tava v Kairo. Kaže torej, da gi e za nov resen zaplet v odnosih med Libijo in Egip ton:.
Egiptovski javni tožilec je izjavil, da je organizator na-
pada konec lanskega ieta na Gadafijev poziv obiskal Tri-pou m se tu dogovoril o organiziranju odporniških skupin v raznih arabskih državah. O tem se je pogovarjal z »odgovornimi Ubij skuni osebnosti«, ki so kriti zirale egiptovsko politiko. Ka sneje je navezal stike z raz-n'm- arabskiim ilegalnimi organizacijami, kot so jordan ska KP, muslimanski bratje in desničarska islamska osvo bodilna stranka, ki izhaja iz Jordanije.
V Kami je tako nastala prevratniška skupina, v kate ro so se vključili tudi neka-ter islamsko fanatični štu dento s kairskih univerz m srednjih šol, pa tudi kadeti v četrtek napadene vojaške šo le Vodji se je uspelo pred 18 meseci infiltrimi v neko Komisijo arabske lige, k; ima seaež v Kairu, Kar mu je olajšalo gibanje in vzpostavljanje raznih stikov. Egiptov ska varnostna služba je ugotovila, da je začel s politično dejavnostjo že pred letom 1960. ko Je prišel kot pale strnski begunec v Irak, Kjer le pc priporočilu zloglasnega velikega muftija Iz Jeruzale ma el Huseinija (znanega po sodelovanju z nacisti mea zaanjo vojno) obiskoval tečaj rezervnih oficirjev, deiovai nekaj časa v raznih palestin sk.h organizacijah, nato pa z versko skrajnimi muslimanskimi brati v Egiptu — do-kier se ni v Libiji dogovoril o ustanavljanju »odporniških skupin« v raznih arabskih državah. Očitno ga je pri tem vodil skrajni islamski arabski nacionalizem, poda bei- tistemu, ki ga zagovarja Gadafi.
Napad na vojaško akademije je bil skrbno organiziran: napadalci so imeli v rokah pOGtobne načrte vseh prostorov šole m so vdrli vanjo minuli četrtek ob dveh pono-č- in sicer skozi zadnja vrata, nakar je je prišlo do srditega boja med njimi m stražarji te/ kadeti vojaške akademije Ubitih je bilo 6 stražarje”, en kadet, en študent strojništva in 3 neznani civilist., ni pa znano, Koliko je bilo mrtvih med napadaici; ranjen je bil tudi neki oficir akademije.
Preiskava o napadu še poteka m kaže, da prihaja do kocijivih razkritij. Omeniti volje še to, da so od julija len. ko je 30.000 Libijcev s pohodom na Kairo hotelo izsiliti čimprejšnjo združitev Egipta in Libije, še zlasti pa od oktobrske vojne na-pre. že večkrat povezovati Gadafija s poskusi raznih zarot proti Sadatu. Konec januarja letos se je npr izvedelo, da sta sovjetska m ameriška obveščevalna služba obvestili Sadata, da je Gadafi proti njemu pripravlja zaroto, pri čemer se je opr,- na oficirje, ki so bili nezadovoljni z njegovo politiko. Ze decembra lani pa je libanonski list »Al Džarida« zapisal, da so konec oktobra razkrili v Egiptu zaroto v katero je bilo vpletenih več z Gadafijem povezanih oficirjev. Sicer pa je sam Gadafi sred- februarja izjavil, da bodo »arabski režimi, ki nasprotujejo arabski enotnosti, od-pihnjeni kot travne bilke«, pr- čemer je naravnost omenil režime v Maroku, Mavretaniji, Egiptu in Sudanu.
T. D.
Laos po spravi
Zboljšanje splošnega ozračja v deželi je omogočilo, da se Laos spopade z gospodarskimi in razvojnimi problemi
VIENTIAN, aprila — Tradicionalne slovesnosti ob proslavi laoškega novega leta so se končale z mogočnim sprejemom in plesom na dvoru kralja Savang Vatana v stari prestolnici Luan Prabangu. Obenem so kralju predstavili člane nove koalicijske vlade na čelu s premierom Suvano Fumo ter člane sveta narodne enotnosti, na čelu katerega je levičarski princ Sufanuvong.
Novoletne slovesnosti, v katerih je sodelovalo vse ljudstvo, so za nekaj dni zavrle skoraj vse pomembnejše delo, ! tako v državnih ustanovah kot tudi v novi laoški vladi. Zdaj, ko je to minilo, so na vrsti zelo resni opravki, s katerimi se bodo morali spoprijeti vsi člani koalicije. Kajti desetletja, ko je državo cepila državljanska vojna, so že daleč.
V prvi polovici aprila je nova vlada imela eno svojih prvih delovnih sej, na kateri je zunanji minister Fumi Vongvišit, vicepremier in le-
vnovične blodnje bolj kot prave spomine, je postal za določene kroge mnogo manj zanimiv. Osemdesetletnik je po večkratnih hiranjih in okrevanjih zdaj spet pri koncu svojih moči. Kaj storiti z njim?
Izpustiti ga, popustiti ali ce.e kloniti pred zakrknjenim zločincem in še bolj zakrk ravno tisto, česar bi si Sovje ske zveze bi za Moško bil huo zalogaj. Dovolitj pa, da koi mučenik umre kot edini jetnik v Spandauu, bi bilo ravno tisto, česar ib si Sovje ti tudi najmanj želeli. Želeli bi si seveda spodobno skesa nega vojnega zločinca. Kot so priznali tudi ostali, ki so bil’ pomiLoščeni ali izpuščeni do odsluženi kazni.
Kot Moskva rada izkoristi vsako simbolično možnost, ki ji daje pravico pristopa do Zahodnega Berlina kot zavezniški sili, tako ji je 'etnik številka sedem v Spandauu le še cokla v globalnem sporazumevanju z Američani. Kot vse kaže, pa jo bo prehitel čas.
Zakrknjeni Rudolf Hess bo slavi’ svoj 80. rojstni dan. Zena je hotela od zaveznikov izjemo, da bi namreč obiskala moža jn očeta skupaj s sinom. Pa so zavrnili eno in drugo. Ko bodo 9. maja proslavljali 29-!etnico zmage nad nacizmom v Berlinu, jih bodo spet »obiskali« demon st-antje z gesli »Sramota za humanost«, »Prostost za »Hes-sa« ali »Izpustite Rudolfa Hessa«. Jetnik številka sedem tegs ne bo izvedel. Morda nikoli. Vsakršen dotik z njim je prepovedan.
ANTON RUPNIK
vičarski pripadnik rodoljub ne fronte, prebral akcijski program v desetih točkah. V I tem programu so natančno določene najvažnejše neposredne naloge, ki zadevajo predvsem razvoj gospodarskih zmogljivosti in navezavo prijateljskih stikov z vsemi državami (če obstoji obojestransko zanimanje za to).
V sklacju s temeljnimi načeli prihodnje politike Laosa kot nevtralne in neodvisne države posebej poudarjajo izboljšanje stikov s sosednimi državami, na primer s Tajsko, Severnim Vietnamom in z LR Kitajsko.
Na podlagi nekaterih znamenj je mogoče sklepati, da je prišlo tu do pozitivnih spie-tiemb. Veleposlanik Severnega Vietnama je na primer po desetin letih ponovno prevzel svojo delovno mesto v Vientianu. Obenem je prevzel častni naslov doajena diplomatskega zbora v la-oškem glavnem mestu, in to od veleposlanika saigonskega režima, ki je bil vse dotlej »prvi med enakimi« v družbi tujih predstavnikov.
Tudi nekatere druge podrobnosti govorijo o zboljšanju splošnega ozračja. Ko je vodja gibanja Patet Lao prmc Sufanuvong v začetku tega meseca prispel čez Hanoi v Veintian, da bi podpisal sporazum o ustanovitvi koalicijske vlade, se ne saigonski veleposlanik ne veleposlanik Nolovega režima v Kambodži nista udeležila njegovega sprejema. Toda po podpisu sporazuma in objavi seznama članov nove vlade so bili princu Sufanuvongu osebno predstavljeni vsi člani diplomatskega zbora, med njimi tudi omenjena dva.
Gospodarski problemi v državi so zelo pereči. Zato ni naključje, da je novi vicepremier v svojih desetih točkah pripisal največjo pozornost razvoju gospodarskih zmogljivosti. Glede tega je Laos verjetno na eni od najnižjih stopenj v svetu. Ce odštejemo majhno pivovarno, tovarno cigaret, tovarno pepsi-cole in žago, tukaj sploh ni mo: goče govoriti o industriji. Treba pa je upoštevati, da je Laos tako po zalogah že lezne rude kot po hidroener getskih zmogljivostih na pr vem mestu v Jugovzhodni Aziji. Na planoti Tranh Minh v pokrajini Sienkuarng so pr«J nedavnim odkrili bogato nahajlišče železne rude z ze-
lo visokim odstotkom čiste kovine. Zaloge cenijo na več koc milijardo ton.
Zdaj je poglavitno vprašanje, Kako zagoioviti, da bodo ta m druga naravna bogastva pametno izkoristili in rešili orzavo gospodarske zaostalosti. Gotovi, je, da sam Laos ne premore potrebnega investicijskega kapitala in aa računa na pomoč iz tujine. Nekaj dni po vladni seji, na kateri je bil predložen program v desetih točkah, »e prmc Sufanuvong sprejel delegacije več političnih organizacij, ki so izrazile pripravljenost, da bodo brez pridržka uresničevale sporazum o narodni spravi in uveljavitvi trajnega miru v državi. Takrat je Sufanuvong izjavil, da bodo verjetno začeli dvostranske pogovore z zainteresiranimi državami, ki bi bile pripravljene preskrbeti posojila za notranji gospodarski razvoj.
Seveda obstoji še veliko nejasnosti, predvsem zato, ker imajo v Laosu kljub vsemu dve ozemlji in dve družbeni ured’tvi. Vprašanje je, ali so vse države enako zainteresirane, da bi sodelovale v razvojnem programu obeh ozemelj, ali pa dajejo prednost enemu od teh ozemlj, pač glede na idejnopolitične opredelitve?
Po sporazumu o ustanovitvi koalicijske vlade in sveta narodne sprave bodo volitve v nacionalni parlament pripravili v 60 dneh. Za priprave na te volitve, po katerih naj bi oblast prenesli na novo izvoljeno skupščino, bo preskrbel svet narodne sprave oziroma levičarski princ Sufanuvong. Toda malo verjetnosti je, da bo volitve mogoče organizirat: v predvidenem roku. Tudi za ustanovitev koalicijske vlade so bili predvideli 60 dni, potem pa so morali rok večkrat podaljšati.
loda čeprav bodo imeli še resne težave, med katerimi ne bodo najmanjše tiste, ki jih bodo povzročale še zmeraj močne desničarske sile, je vsekakor pomembno to, da si združena levica in nevtra-listi prizadevajo za dokončno stabilizacijo notranjih razmer v državi in za ponovno uveljavitev Laosa kot nevtralne države, pripravljene sodelovati z vsemi drugimi državam’, ne glede na njihovo notranjo družbeno ureditev
ŽIKA L_,ZAKE vTC
PRIMORSKI DNEVNIK 6
IZBOR IZ DELA
Počitnice za h maj
Pestra izbira za smučarje in plavalce — Priporočljive rezervacije
Ker se že bolj ali manj oziramo na poletje, si najprej oglejmo, kje bi za prvomajske praznike lahko preživeli teden dni lepih počitnic, ki si jih že po običaju za delavski praznik lahko privoščimo tako na morju kot v hribih — v kopalkah ali na smučeh.
V Portorožu je domala povsod še dovolj prostora in sicer po dokaj solidnih in tako imenovanih izven-sezonskih cenah, razen v hotelu Metropol, ki je čez praznike že zaseden. Bazen z ogrevano morsko vodo, v hotelu Palače (stari), iz katere vsak hip pije vodo mojster Vlado Draksler (tako čista je!), je posebne vrste doživetje za vsakega ljubitelja kopanja. Tudi v Piranu boste zlahka našli streho nad glavo in solidno kuhinjo.
Na Goriškem — v Novi Gorici imata tako hotel Park kot Sabotin še dovolj prostora za praznične dni, prav tako pa tudi hotel Poldanovec na Lokvah.
Idealna smuka na Kaninu
Alp hotel in novi hotel Kanin v Bovcu — na Kaninu je prav zdaj najlepša smuka (včeraj je na Prestrelje-niških podih zapadlo pol metra svežega snega!) — sta za 1. maj skoraj zasedena, zato priporočajo rezervacije. Kakšno sobo boste še zmeraj dobili pri zasebnikih, sicer pa je vršiški cestni prelaz že skoraj očiščen.’ A za praznik pa bo prav gotovo. Žičnice na Kaninu se v nasprotju s časopisnimi vestmi vrte non-stop, sneg je za smuko naravnost idealen še posebej v Velikem grabnu (3.60 m snega) in v Krnici. Proge so teptane. Vreme visoko v gorah: Prestreljeniški podi ali vrhnja postaja gondolske žičnice na Kanin (2.200 m) je stanovitno.
Tudi v Postojni je povsod še dovolj prostora, kljub temu pa priporočajo rezervacije. Lov na ščuko se začenja v Pivki, Podnanoščici in na Uncu 1. maja.
Tudi na Cerkniškem jezeru se začenja lov na jezersko postrv. Malo manj kot polovica Cerkniškega jezera je še zmeraj pod vodo.
Kranjska gora odprtih rok pričakuje goste, v Martuljku bodo te dni odprh hotel špik. Povsod je še dovolj prostora. Tudi v blejskih hotelih je še nekaj
PRAZNIČNO — Pod viniškim gradom.
Foto: Joco Žnidaršič
prostora, vendar pa so priporočljive rezervacije.
Žičnica na Vogel vozi redno vsak dan od 8. do 18. ure, prav tako pa se vrtijo tudi smučarske žičnice (sedežnica na Orlove glave) ter vlečnici Križ in Sto-reč, kakor poroča Turistična zveza Slovenije. V Bohinju je nasploh povsod še dovolj prostora, le brunarice na Voglu bodo zaprli 3. maja.
Za plavalce in smučarje
Psi vrcssic?
Ker bo v ponedeljek, 29. aprila ob 8.39 vzšel zadnji krajec, po ljudskem izročilu lahko pričakujemo, da se dotlej vreme ne bo bistveno spremenilo. Uradne napovedi namreč ne sežejo več tot dvakrat po 24 ur naprej. Do praznikov bo torej še hladno, sem in tja bo grmelo in padalo, potem bo nastopil maj, ki naj bi bil po teh napovedih spet suh, vendar precej toplejši kot april. Vmes nas bo morda še presenetil kak hladnejši dan. Za prvomajske praznike si torej lahko obetamo lepo in sončno vreme.
V	Preddvoru, na Jezerskem m na Krvavcu pričakujejo goste. Vlečnica na Njivicah se bo vrtela, ker je snega še dovolj.
Kopalni bazeni v slovenskih zdraviliščih so odprti.
1. maja bodo odprli tudi zunanji bazen v Cateških toplicah. Za streho nad glavo skoraj povsod pnpo ročajo rezervacije.
Za obisk v zdraviliščih Rogaška Slatina, Dobrna in Laško so nujne rezervacije, kar velja tudi za Atom ske toplice pri Podčetrtku. Antični park v Šempetru v Savinjski dohni bo odprt vsak dan.
V	mariborskih hotelih so za praznike že zdaj bolj na tesnem za prostor, podobno velja tudi za hotele in domove na mariborskem Pohorju medtem ko imata ptujska Petovia in grad Bori še nekaj prostih mest, kakor tudi letovišče grad Štatenberg.
Kar zadeva Pomurje, je za zdaj zasedeno le zdravilišče Radenska, predvsem hotel Radin, drugod je še nekaj prostora. V Moravskih toplicah so odprti vsi termalni bazeni, na Goričkem in v Cankovi pričakujejo goste.
V	ljubljanskih hotelih očitno ne bo stiske za posteljo oziroma streho nad glavo, kakor poročajo ho
telirji.	,	,
V	Portorožu bo 28. aprila ob 20. uri nastopil slovenski komorni orkester, na Bledu bo 27. aprila ob 15 un tradicionalna prvomajska blejska regata, na Loškem gradu v Škofji Loki bo 26. aprila gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Bevkovo dramo »V kavarni«.
V	Partizanskem domu na Pohorju nad Slovenj Gradcem bo 31. aprila zabava, ples in poskušnja domačih specialitet. Prvega maja ob 15 uri bo nadaljevanje veselega rajanja. Na delavski praznik prireja ples in zabavo tudi slovenjegraško letališče.
Partizanska pesem v Tivoliju
V	Dragovanji vasi pri Črnomlju bo 1. maja državno prvenstvo v moto krosu za motorje od 50 do 125 kub. ccm. ob 14. uri.
Pod Planjavo v Logarski dolini bo 28. apnla smučarsko tekmovanje na plazu. Snega je dovolj. Smuka bo odlična. V mariborski umetni galeriji bodo 5. maja odprli razstavo likovnih del slikarja Slavka Koresa. V Orehovi vasi pri Mariboru bo 28. aprila ob 14.30 uri osmi tradicionalni moto-kros za nagrado štajerske. Od 25. do 4. maja bo v mariborskih izložbah v besedi in sliki prikazana naša zamejska Koroška.
V	Moravskih toplicah, v Radencih in Martjancih v Pomurju bodo vse dni igrali orkestri za ples, hkrati bo tudi več zabavnih prireditev.
V	Ljubljani bo do 5. maja v Modemi galeriji odprta retrospektivna razstava Matije Jame, do 12. maja pa razstava Ciuhe, Šubica m Vidica.
Enkratno doživetje bo koncert Partizanskega pevskega zbora v hali Tivoli, v petek, 26. aprila ob 20. uri.
N. LAPAJNE
Svoboden vpis za študente
Visoko šolstvo v Makedoniji dostopno vsem delovnim ljudem
SKOPJE, 24. april (Tanjug) - Poslancem vseh petih zborov sobranja socialistične republike Makedonije je danes praktično potekel petletni mandat. Zbori so se danes se-šli na svoje zadnje seje.
Med drugim so zbori danes sprejeli 16 zakonov, med njimi jih je nekaj, ki so jih zaradi izrednega pomena odnosov, ki bodo z njimi urejeni, pripravljali več let. Eden izmed teh je osnutek zakona o visokem šolstvu, ki ga bodo ponovno predložili sobranju, da ga dokončno sprejme.
Novi zakon o visokem šolstvu prvič zakonsko sankcionira načelo svobodnega vpisovanja študentov na fakultetah in visokih šolah v Makedoniji. Vpis študentov brez 'jmejitev so v tej republiki uvedli pred petimi leti. Spričo tega je število študentov iz leta v leto občutno večje. V šolskem letu 1968/69 jih je bilo 22.340, v tem šolskem letu pa jih je že 36.960.
Praksa je potrdila načelo svobodnega vpisovanja in tega ni mogoče več spodbijati. Toda novi zakon daje pravico svobodnega vpisovanja na vse fakultete in visoke šole odslej ne le srednješolcem, ampak tudi vsem delovnim ljudem, vseh starosti in vseh socialnih kategorij. K temu bo veliko pripomogla razvejanost visokega šolstva -
Redka strokovna knjiga
Izšla je »Mala dermato-venerologija« M. Betetta in J. Fetticha
Strokovni priročnik velikega pomena — to je na kratko mogoče reči o pravkar izšli knjigi »Mlada dermato-venerologija«, ki sta jo napisala profesorja na ljubljanski medicinski fakulteti Milan Betetto in Janez Fet-tich, izdala pa jo je v sodelovanju z Lekom Mladinska knjiga. Na tiskovni konfe renči, na kateri sta sodelo vala tudi avtorja, je bilo slišati. da gre za knjigo, ki presega ne le slovenske, temveč tudi jugoslovanske okvi re na svoiem področju — glede na to pač. da je napisana pregledno in zgoščeno in bo lahko s pridom rabila kot učbenik za študente sto matologije, dobrodošlo pomagalo pa bo tudi za študenre medicine, medlem ko bo predstavljala dobro vodilo tudi za farmacevte. Seveda — prvenstveno je namenjena zdravnikom splošne medicine in stomatologom, ki bodo v njenem gradivu lahko hitro našli vse potrebne informacije s te veje medicine. Omeniti velja, da je zavoljo vsestranskega pomena najbrž dobra poteza, da je hkrati v slovenskem izšla tudi v srbohrvaškem jeziku.
Zlata
vredno
deževje
Pšenica v Vojvodini lepo kaže — Sladkorna pesa na 65.000 ha
NOVI SAD, 24. aprila (Tanjug) — Zadnje deževje v Vojvodini je ugodno vplivalo na rast pšenice in bi lahko celo rekli, da je bilo zadnje deževje po suši v marcu in aprilu vredno zlata. V Vojvodini je padlo povprečno 25 mm dežja, v Sremski Mitroviči, Novem Sadu in Zrenjaninu nekoliko več, v Somboru in na Paliču pa nekoliko manj. Na poljih, ki so jih ustrezno obdelali in pravočasno posejali, bodo te padavine v glavnem zadoščale za klasenje pšenice. Na poljih, kjer pa tega niso storili, tudi dvakrat večje padavine še ne bi dovolj zalegle. Po podatkih pokrajinskega sekretarja za kmetijstvo so okrog
300.000	hektarov od skupno 430.000 ha pšeničnih polj posejali v predvidenem roku.
Po dežju so pohiteli s saditvijo koruze, ki jo je dotlej ovirala dolgotrajna suša. Zemljo so že vnaprej pripravili in tako računajo, da bo v prvih dnevih maja saditev v glavnem že končana. Letos bodo v Vojvodini koruzo posadili na okrog
630.000	hektarih.
Tesno kot v uljnjaku
Na Prevaljah je vsako leto nekaj novega, recimo zboljšane ceste ali vodovod, vendar po malem trkajo na vrata tudi stari doslej nerešeni problemi
Za štirikrat večji smo, pravijo na Prevaljah, na vse strani so zrasle nove hiše, prostora pa je še zmerom premalo. Predvsem za tiste, ki se ob večerih sestajajo v šestindvajsetih društvih. Za lepo dvorano je prizadevnih odbornikov v društvih in organizacijah, družbenih prostorov pa ni dovolj.
Navadno je razširjeno mnenje, da so Prevalje samo v senci bližnje železarne, pa imajo kar lepo število domačih manjših in srednjih podjetij, v katerih ima delo dva tisoč krajanov. Nič čudnega torej, če je zraslo toliko hiš in blokov. Samo letos je v graditvi 100 stanovanjskih hiš, na novo pa bo zgrajenih okrog 70 stanovanj v blokih. Vsako leto torej rasejo Prevalje. Sedem tisoč ljudi že
šteje krajevna skupnost, pa se še priseljujejo iz zgornjih koncev Mežiške doline.
V takšni krajevni skupnosti ne zmanjka dela. Sicer pa je svet krajevne skupnosti že vsa leta nazaj na čelu krajevnih akcij. Asfalt so že dobili v bližnjih Lešah, zdaj pripravljajo denar za cesto proti šentanjelu, v prisojne strojnske hribe. Vodovod je dograjen, problemov z vodo ni več. Siri se kanalizacija.
Zelo prizadevno so v prejšnjih treh letih poskrbeli za stanovanja upokojencev. Kar osemsto jih je sedaj na kupu, četrtina v štirih novih blokih sredi naselja.
Pet zborov
Sredi Prevalj naposled le gradijo tudi novo poslopje za pošto, s stanovanji vred. Vsako leto je torej kaj novega. Po malem pa trkajo na vrata
POMLAD NA KOROŠKEM — Na Peci je obležal sneg.
Foto: Čerin
stari problemi. Prevaljčani niso utihnili zaradi TV in radia. »Pet zborov imamo,« se pohvali Adolf Cemec, predsednik sveta KS.
Prevaljska dramska družina je gotovo ena najboljših daleč naokrog po Koroškem. Pa tu so še športniki, lovci, planinci in drugi. »Razmišljamo že lep čas, da bi staro Ahačevo hišo preuredili v dom vseh organizacij in društev,« pravi Adolf Cemec. »Potrebujemo klubske prostore, za seje, sestanke, predavanja, prireditve.«
Ahačeva hiša, nekoč zbirališče delavcev, fužinarjev in rudarjev iz Leš, je zaščitena. Morali bi jo odkupiti. To pa bo terjalo precej denarja, sploh še, če bi jo hoteli spodobno preurediti.
Tujskih sob ni
Računajo, da bo poslej sodelovanja in skupnega reševanja problemov še več. Ambulanta, otroški vrtec, društveni prostori, cesta v šen-tanjel — to so stvari, ki sodijo v aktualni program krajevne skupnosti. Res je, da tu manjka še marsikaj, kar v teh letih zelo burne stanovanjske graditve ni bilo mogoče dohiteti. Premalo je naložb v trgovino. Tujskih sob ni na Prevaljah. Močno pa so se razgibali okoliški kmetje v kmečkem turizmu. Posebno oni na strojnski strani, kot na primer Pečnik, Koroš, Pluder...
D. VRESNIK
Jezero okreva
Blejsko jezero ni več bolnik — Nekdaj 25.000 ton strupenih snovi, zdaj samo 400 — Zdravilni vpliv Radovne
LJUBLJANA, 25. aprila — »Blejsko jezero danes ni več bolnik, ampak je rekonvalescent na poti okrevanja,« je danes izjavil predsednik UO vodnega sklada SRS Jože Tramšek na tiskovni konferenci, na kateri so javnost seznanili z izidi dosedanjega zdravljenja Blejskega jezera. Prvi del celotnega postopka za ozdravitev jezera — ozdravitev jezerske vode, je uspešno sklenjen.
Dovod bistre rečice Radovne v globinske zastrupljene plasti jezerske vode, ki so brez kisika in v katerih vlada vodikov sulfid, se je obre-
i stoval. Pred desetimi leti, leta 1964, ko je naprava za dovod Radovne v Blejsko je zero začela poskusno obratovati, na današnji dan so se
Apriliada
Aprilsko vreme se spreminja iz leta v leto, čez ves mesec Irt celo v enem samem dnevu se lahko zvr-ste: dež, sonce in sneg. Glede na dolgoletno povprečje padavin sodi april med srednje mokre mesece, v Primorju pa med sušne. Ob prodoru hladnega zraka v gorskem svetu tačas rado sneži, pa tudi v nižinskem svetu je aprila sneg znan gost. Padavine so se doslej v tem mesecu pogosto pojavljale okoli desetega in zadnje dni meseca.
Po pregledu podatkov za deset let nazaj ugotavljamo, da aprila v Ljubljani ni snčžilo le 1966., 1971. in 1972. leta, vsa druga leta pa je snežilo dva do šest dni. šestega aprila 1970. leta je v Ljubljani zapadlo kar 19 centimetrov snega.
Ob prodorih hladnega zraka m ob jasnih nočeh se tudi rada pojavlja slana. Nadpovprečne količine padavin so izmerili v letih 65, 67 in od 70 do lanskega leta. To so bili hkrati tudi podpovprečno hladni meseci. Izredne velike vremenske spremembe so bile aprila 1970.
April je bil suh 68. in 69. leta. Tudi marec je bil v teh dveh letih zelo suh, medtem ko je bil februar zelo moker. Tako je letošnje pomanjkanje padavin, ki traja že od začetka leta in se nadaljuje iz lanskega leta, zares izjemno dolgotrajno.
Najnižje temperature v nižinah so bile med —5 in —10 stopinj, najvišje pa do 30 stopinj C, in sicer okoli 20. aprila v Ljubljani in Črnomlju.
dipl. inž. MAJDA VIDA
njeni načrtovalci spomnili desete obletnice njenega delovanja, je znašala količina strupenega vodikovega sulfida okroglih 25.000 ton, letošnjega marca pa so ga namerili samo še 400 ton. Sicer je pokazatelj rezultata, ali je ozdravitev jezerstte vode uspela ali ne, fizikalna vrednost: količina vodikovih ionov v jezerski vodi, ki jo merijo s posebnim instru mentom. Zadnjih šest let ribiški strokovnjaki niso zasledili nobenega novega ribjega pogina.
Velja naposled izpostaviti misel, da sodi k dokončni ozdravitvi Blejskega jezera tudi dokončna ureditev kanalizacije, postavitev čistilnih naprav, zbiralnikov in črpalnega sistema. Na tem velikopoteznem projektu, ki pa ni samo lokalno blejske ampak tudi slovenske in oe lo jugoslovanske narave ž« delajo. V načrtu pa je tud: postavitev posebne limnoioš ke postaje, ki ne bo nad/.j rovala samo jezerskih voda ampak tudi vse gorenjske vode. Drugi del zd ra vrenja Blejskega jezera bo zajel oči ščenje površinsikh plasti vode jezerskih usedlin. O ča sovnem poteku tega zdrav Ijenja na tiskovni konferenci niso govorili.
PRIMOŽ ŽAGAR
Ustrezna
podoba
Slovenije
Izšla fotomonografija »Slovenija« — Besedilo Primoža Kozaka
LJUBLJANA, 25. aprila. Reprezentativna fotomonografija »Slovenija« je prva, tako v slikovnem kot tekstovnem oziru res ustrezna predstavitev Slovenije tujim. Takšno je mnenje dramatika in publicista Primoža Kozaka in vseh ostaUh, ki so se udeležili današnje tiskovne konference v sekretariatu za informacije izvršnega sveta Slovenije.
Pisec besedila Primož Kozak je povedal, da se je potrudil podati materialno in duhovno zgodovino ter sedanjost našega naroda nevsiljivo in privlačno.
Tudi avtor več kot 200 fotografij v tej knjigi, II-jaz Bešlič je po mnenju Kozaka uspel najti nov, skoraj umetniški zorni kot slikovnega prikaza Slovenije.
Knjigo je izdala v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku, v skupni nakladi 11 tisoč izvodov, »Jugoslovanska revija«.
Po mnenju predstavnikov republiškega sekretariata za informacije (ki Je pomagal pri pripravi knjige) »Slovenija« dokazuje visoke zmožnosti našega založništva.
Metla skozi vse leto
Akcije za lepo okolje morajo v Sloveniji prerasti v stalen program
LJUBLJANA, 25. aprila -Letos praznujemo 30-letnico aktivnega delovanja Rdečega križa v novih pogojih. Od 5. do 11. maja je teden RK, v Ljubljani pravkar zaključujemo akcijo htgienizacije okolja, ki jo Je lani začel Rdeči križ pod geslom »Velika metla« in 30. maja (zad nji četrtek v mesecu) od petih do sedmih popoldne bo po vsej Sloveniji potekala zdaj že tradicionalna akcija zbiranja rabljene obleke obutve in posteljnine.
Danes so se sestali pred stavniki občinskih odborov in mestnega odbora RK s skupino, ki bo pripravila le tošnji teden RK. Ugotovili so, da so lani začete akcije higienizacije okolja dobile vso potrebno družbeno podporo, da pa morajo vse te dejavnosti prerasti v stalen delovni program RKS. Vsak s svojimi drobnimi dejanj) si mora prizadevati za 'ra vo in lepšo podobo našega okolja.
V tednu RK bodo po vseh šolah sprejemali mlade člane v podmladek RK, zbirali pod porne člane, organizirali pre davanja in seminarje ter ,-az lična tekmovanja. V tem 'e dnu pa bomo občani, delovne organizacije in ustanove v korist RK prilepih znam ko za 20 par na vsako poštno pošiljko.	D. B.
Srce peša
Krivulja ishemičnih bolezni se dviguje - Zato več pozornosti boleznim srca
LJUBLJANA, 25. aprila. — Slovenci imamo iz leta v leto več možnosti, da umremo zaradi tega, ker nas bo izdalo srce. Vsi dostopni podatki kažejo, da se krivulja ishemičnih bolezni srca — te zajemajo vse, od manjših težav s srcem do infarkta — stalno dviga, podatki o smrtih pa to še dodatno potrjujejo. Po umrljivosti so tovrstne bolezni dosegle prvo mesto ter daleč prehitele raka, tuberkulozo in druga obolenja.
Prav zaradi takšnih nerazveseljivih podatkov je zdravniško društvo v okviru svojega rednega občnega zbora, ki je bil pred kratkim v Radencih, organiziralo posebno konferenco o ishemičnih boleznih. Vsi sklepi, ki so bili na njej sprejeti, težijo k istemu cilju. Boleznim srca bomo morali posvetiti več pozornosti, če se bomo hoteli proti njim boriti uspešneje kot do zdaj.
Po strokovni plati bo treba predvsem poskrbeti za dodatno izobraževanje zdravnikov, po organizacijski plati pa — ker za nove dispanzerje gotovo ne bo denarja — prilagoditi sedanji patologiji tiste ustanove, ki jih že premoremo. Na današnji tiskovni konferenci, ki jo je pripravilo slovensko zdravniško dru štvo, je znani kardiolog prof Volovšek poudaril, da bo takšna prilagoditev nujna, čeprav verjetno ne preprosta. A po njegovem mnenju bi lahko odprli vrata srčnih bolnikov že v dispanzerjih za pljučne bolezni in tuberkulozo, ki jih imamo dovolj in ki povečini niso polni.
Hkrati pa so se slovenski kardiologi odločili še za dru-
gačno akcijo, ki naj pomaga osveščati javnost. Ustanoviti nameravajo nekakšno ligo za borbo proti boleznim srca — posebno kot so kancerologi ustanovili društvo za boj proti raku — v katero bi se poleg strokovnjakov vključevali tudi laiki.
ALENKA PUHAR
Berite
Primorski
dnevnik
Hrup kvari okolje
Kaj meni inž. Peter Starič iz komisije za boj proti hrupu pri ljubljanski skupnosti za varstvo okolja — Manjši hrup, boljše zdravje, večja storilnost
V pehanju za ugodnostmi, ki nam jih daje sodobna tehnologija, smo skoraj povsem pozabili na osnovne, za življenje neogibno potrebne vrednote, na čist zrak in vodo, na zdravo hrano, na mir in počitek. Ne samo, da smo na to pozabili; sodobna tehnologija in njej ustrezni nenaravni način življenja nam te osnovne vrednote vedno bolj ogrožata. Prosti čas, ki nam ga omogočajo stroji, avtomati in računalniki, vedno manj in vedno težje smotrno izkoriščamo. Na primer zaradi odplak, ki jih spuščamo v sicer zdrave vode, teh voda ne moremo piti, se v njih kopati ali gojiti ribe. Saje in škodljivi plini iz dimnikov nam uničujejo rastlinje. Odpadkov je že toliko, da ne vemo, kam z njimi Zaradi smradu in hrupa v mestih in industrijskih središčih ne moremo več mirno spati ali počivati pri odprtih oknih ‘ ‘. itd.
itd.,
Fila od zelo neprijetnih stranskih posledic sodobne Industrializacije je hrup, ki g» v glavnem lahko razdeli mo na dve vrsti: tistega, ki neposredno kvari sluh in povzroča trajno gluhost ter tistega drugega, bolj potuhnjenega, kj nam dan na dan rahlja živce, nam kvari zbra nost pri delu in nočni poči tefe Prva vrsta hrupa, katerega spodnja meja je nekje med 80 in 90 dB, se pojavlja predvsem na nekaterih ie lovnih mestih v težki indu-
striji, gradbeništvu, letalstvu ,n podobno. Na tem področju so inženirji, zdravniki m drugi strokovnjaki dosegli že pomembne uspehe, ki jih označujejo zlasti izboljšane konstrukcije strojev, uvajanje zaščitnih sredstev ter redna kontrola sluha med zaposlenimi Spričo vsega tega je težko razumeti, da se del naše mladine hote izpostavlja hrupu, ki nepopravljivo kvari sluh. S pomočjo ojačevalnih naprav v raznih disco-klubih ter piri nastopih ansamblov
beai glasbe trajno ustvarjajo glasnost, ki dosega ali celo presega 110 dB. Taka glas nosi na delovnem mestu brez zaščitnih sredstev bi pomeni la alarm za varnostnega teh mka. Omejena vrsta ojačene giasbe je tako nasilna, da grem življenje množici turistov ki prihajajo na oddih v naše hotele in njih oližnjo okolico. Le-ti razočarano ugo tavljajo, da s spanjem ne bo nič do pozne nočne ure, doli ei rr»!*:'kantie končno iz kij učijo svoje elektronske
naprave. Predpis o kaljenju nočnega miru nasploh pri tm žal popolnoma ignorirajo v korist peščice ljudi, k) jim je vseeno, če bodo prezgodaj ogiušeli. Na tem področju čeka naše oblasti še veliko dela.
Proti drugi vrsti hrupa pa 0i>., ni in ne bo preprost. V mestih je glavni krivec za hrup promet, zato moramo ukrepati predvsem na tem področju. Hrup, ki ga po vzroča promet, lahko zmanj šamc v glavnem na tri na čine:
1 z obvoznicami, kar Je najboljša, žal pa tudi naj dražja rešitev ki zahteva naj več časa, da jo uresničimo;
2. s preusmeritvijo prome ta po že obstoječih cestah tako, da je hitrost vozil čim enakomernejša. To je mogoče doseči s smotrno sinhroni zacijo semaforov jn z uved bo mreže enosmem'h cest, s prepovedjo težjega prometa
v nočnem času. Vse te ukrepe je možno uresničiti razmeroma hitro, stroški za to pa niso hudi;
3 z zmanjševanjem hrupa pn Izvoru: to je z rednim nadzorom motornih vozil, obveznimi popravili preveč hrupnih vozil ter s kaznova njem voznikov, ki zaradi ne mamosti ali celo nalašč povzročajo s svojimi vozili pre uran hrup.
K vsemu temu bj lahko doaah še strokovno neoporečno načrtovanje novih stanovanjskih četrti. Za dosedanje deje na tem področju naši urbanlsU ne zaslužijo pohvale V zadnji Pavlihovi pratiki je prikazan Urban kot in ženit za risalno desko, riše pa z zavezanimi očmi. Taka karakteristika gotovo ni slučajna.
Za pisarne in delovne prostore veljajo še posebni popravki, kj pa jih tu ne bi navajal. Upoštevaje vse to bi smel biti na primer nrup v stanovanjskem bloku (35 . 45 dB) ob Celovški cesti (410 dB), ponoči (—10. —16 dB), pri odprtem oknu (—10 dB) od 20... 35 dB Praktične meritve, ki so bile tud prikazane dne 11. novembra 1973 na ljubljanski televiziji so pokazale porazno odstopanje od teh meja. Nepre trgana meritev od 22 00 dne 18. oktobra do 6.00 dne 19.
oktobra, 1973 je zaznamovala hrup s konicami med 70 in 80 dB Sredi noči pa je btl naj manjši hrup rahlo pod 40 dB Najdaljši presledek te relativ ne tišine je trajal samo 2 minuti in 10 sekund. Podob ne rezultate bi zagotovo do bil; tudi v stanovanjskih blokih ob Titovi, Tržaški, Zaloški. Karlovški cesti In ver jetne še na mnogih krajih v stanovanjskih četrtih naše ga mesta. Ko v posmeh sonobm znanosti o prostor skeir načrtovanju stoje sta no'-anjski bloki ob vseh vpad nicah Ko v posmeh zahtevi, na., tudi urbanisti služijo ljudstvu. še naprej gradimo sta novanjske bloke vzporedno m ob neposredni bližini vpadnic. Zamisel o namera van. avtocesti skozi Ljubija no je na srečo propadla. Vendar pa že ta sam projekt in nekritično razmetavanje denarja zanj vzbujata upravičen dvom v potrebno vsestran sko strokovno sposobnost a!) vsaj suverenost odločanja na še urbanistične elite.
Časopisi so objavili že več čiankov, ki od naših urbani stov terjajo odgovor, zakaj tako ravnajo, po kakšnih kri terijih se odločajo, kakšni nestrokovni činitelji se vmešavajo v njihovo delo, koliko upoštevajo, da morajo ljudje v stanovanjih tudi spati ta poaobno. Dodali bi še vpra-
šanje, kako si načrtovalci našega mesta zamišljajo spanja pri hrupu 70 dB, ali tisti, ki so odgovorni za sedanje razmere, tudi sami stanujejo ob vpadnicah? Ali bomo morali: še dolgo čakati na odgovor’
Pr tehničnih pregledih motornih vozil ne merijo tudi hrupa. Ce smo uveljavili ka-zn.i za voznike, ki vozijo orez zavesic na blatniku, bi ver-jetno lahko uveljavili tudi kaznovanje voznikov, ki preveč hrupno vozijo ali pa celo nalašč vozijo brez dušilcev na izpuhu.
Skratka, v boju proti hrupu nas čaka še zelo mnogo trdega dela. Najprej pa bomo morah prepričati odgovorne, da pomeni zmanjševanje hrupa tudi večjo storilnost na delovnem mestu in trdnejše zdravje. Pohitimo z izdajanjem, zlasti pa z izvajanjem predpisov ki bodo zagotovili našim meščanom vsaj mimo spanje! Naše urbaniste, zlasti člane ljubljanskega urbanističnega zavoda, pa prosim, naj na vprašanja, zastavljena v tem sestavku, naši javnosti čimprej odgovorijo.
INŽ. PETER STARIČ Komisija za boj proti hrupu PRI SKUPNOSTI ZA VARSTVO OKOLJA LJUBLJANA
DOMAČI ŠPORT
DAJNES
SOBOTA, 27. aprila 1974
ODBOJKA
ŽENSKA C LIGA
21.15	v Padovi
CUS Padova — Breg
* ★ *
1.	MOŠKA DIVIZIJA
21.15	v Gorici
Dom — Are Linea
* * *
17.00	v Vidmu
Il Pozzo — Bor
* * *
MOŠKA D LIGA
18.00	v Gorici
Olympia — De Vecchi
* * *
1 ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	v Nabrežini
Sokol — AGI
* * *
20.00	v Dolini
Breg — Porzio
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI
16.30	v Dolini
Breg — Libertas Sv. Marko
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNO PRVENSTVO
15.00	v Fiuggiju
Nastopata tudi Kras in Sokol
NAMIZNI TENIS
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
KOŠARKA
PRVENSTVO DEČKOV
15.00	v Gorici, «Stella Matutina»
Dom — Ardita
JUTRI
NEDELJA, 28. aprila 1974
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Gorici
Audax — Juventina
* * *
15.30	na Proseku
Primorje — Libertas ♦ * *
15.30	v Dolini
Breg — Fossalon * * *
15.30	v Križu
Vesna — Zarja
* * *
3.	AMATERSKA LIGA
10.00	v Križu •
Bar Veneto — Primorec # * *
9.45	v Trstu, stadion «1. maj»
Union — OSC
KR ASOVE MLADINKE Proseško Primorje razočaralo
ZBIRAJO KOLAJNE
Vesnaverjeva med posameznicami podprvakinja - 3. mesto za Vesnaverjevo in Pertota v MD - Krasovi postavi v polfinalu ŽD
FIUGGI, 27. — Tudi drugi dan italijanskega državnega namiznoteniškega prvenstva ni za slovenske barve ostal brez zadoščenja. Ena srebrna in ena bronasta kolajna sta delni izkupiček tega dne, poleg tega pa imajo naša dekleta možnost v srečanju dvojic osvojiti še celo dve odličji.
V	mešanih mladinskih dvojicah je Žigonova v paru s Schusterjem (od tržaškega Ricreatorija) prišla do drugega kola, kjer sta izpadla. Mnogo boljši uspeh sta dosegla Vesnaverjeva (Kras) in Pertot (Sokol), ki sta se uvrstila v polfinale, tam pa ju je z 2:0 premagal par Gretti - Lazzari (Norbert Rim). Končna lestvica tega tekmovanja:
1.	Gretti - Lazzari (Norbert Rim)
2.	Pavarotti - Fonda (Parioli Rim)
3.	Vesnaver - Pertot (Kras - Sokol)
4 Curtone - Marone (Esperia Como)
Med mladinkami posameznicami se je Vesnaverjeva uvrstila v finale, kjer je naletela na odlično Gret-tijevo. To srečanje je bilo eno najlepših na vsem dosedanjem prvenstvu in je nadvse navdušilo veliko število gledalcev. Grettijeva je zmagala z 2:1 (21:14, 10:21. 23:21). Napet je bil zlasti zadnji set. v katerem je bila Silvana Vesnaver tik pred velikim podvigom. Vodila je namreč že z 20:18. Grettijeva je nato dvakrat izenačila na 20:20 in 21:21 ter končno zmagala.
V	ženskih mladinskih dvojicah je Kras zopet dosegel izreden uspeh: Kar dve njegovi dvojici imata namreč možnost priti do kolajne. Tako Vesnaverjeva in Žigonova, kot Rv-udnva in Blažinova so se u-vrstile v polfinale in imajo torej eno kolajno že zagotovljeno, morda pa bodo prišle celo do dveh. Polfinale in finale bodo odigrali jutri zjutraj.
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Trstu, stadion «1.
Union — Libertas Rocol * * *
14.00	v Trstu, Sv. Alojzij
Esperia SA — Gaja * * *
13.45	na Proseku
Primorje — S. Giovanni
* * *
9.30	v Trstu, Sv. Sergij
De Macori — Vesna * * *
ZAČETNIKI
10.45	v Trstu, Sv. Sergij
Cremcaffè — Breg
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNO PRVENSTVO
9.00	v Fiuggiju
Nastopata tudi Kras in Sokol
ODBOJKA
7. POKAL PRIJATELJSTVA
9.00	v Nabrežini
Nastopajo štiri ekipe
FIRENCE, 27. — Seznam 40 kandidatov za sestavo italijanske dr žavne nogometne reprezentance, ki bo nastopila letos na svetovnem prvenstvu, bo (z manjšimi izjemami) verjetno tak:
VRATARJI: Zoff, Albertosi, Castellini, Superchi in Pulici. BRANILCI:	Burgnich, Facchetti,
Spinosi, Wilson, Bellugi, Merini, Oddi, Sabadini, Zecchini, Bet, Marchetti in Negrisolo.
KRILCI: Benetti, Rivera. Mazzola,
o^t.-rtlno^ìl^Capst^uc^du.sFu-
D'Amico, Agroppi in Merlo. NAPADALCI:	Anastasi.«" Bettega,
Chinaglia, Boninsegna, Chiarugi, Riva, Pulici, Garlaschelli, Gori in Bigon.
Uradni seznam bo italijanska nogometna zveza objavila v torek.
KOŠARKA
1.	MOŠKA DIVIZIJA
10.00	v Trstu, Miramarski drevored
Ferroviario — Bor
KOLESARSTVO
MEDDRUŠTVENA DIRKA
9.30	v Dolini
Nastopa tudi Adria
KOLESARSTVO
FUENGIROLA, 27. — Belgijec Rik Van Linden je osvojil 3. etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji. Francoz Bernard Thevenet je ohranil prvo mesto na skupni lestvici.
NAROČITI SC NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Na Reki se je danes pričel finalni turnir nogometnih amaterskih reprezentanc za prvenstvo Evrope. V prvi tekmi je Zahodna Nemčija šele s streljanjem enajstmetrovke premagala Nizozemsko z rezultatom 5:3. Tekma se je v rednem času končala brez gola, v podaljšku pa z 1:1.
V drugem srečanju je jugoslovanska nogometna reprezentanca premagala dosedanjega evropskega prvaka, Španijo, v podaljšku z 2:1 (1:1, 0:1). V nedeljo se bosta v bo'-bi za naslov prvaka pomerila Jugoslavija in Zah. Nemčija, v borbi za tretje mesto pa Španija in Nizozemska.
KOLESARSTVO
V DOLINI
Jutri bodo startali tudi veterani Adrie
Po mladih kolesarjih bodo jutri pričeli svojo sezono tudi veterani lonjorskega društva Adria. Nasto- [ pili bodo na meddruštveni dirki v Dolini (10 krogov pri tovarni GMT v skupni dolžini 56 km), ki je prvo izmed podobnih tekmovanj pred že tradicionalno dirko po Lo-njerju, ki bo na sporedu 19. maja na nekoliko spremenjeni progi.
Jutrišnjo dirko prireja tržaški klub SCAT, da bi dal tako trža-V.im veteranom možnost priprave za lonjersko tekmovanje, saj se bodo na njem kolesarji iz drugih predelov Italije predstavili odlično pripravljeni, saj imajo v nogah preko deset tekmovanj. V Furlaniji - Julijski krajini pa se sezona prične praktično šele maja.
Lonjerske barve bodo tudi letos branili Macarol, Sonano, Vižintin in Maver. Ta pa jutri verjetno ne bo nastopil. Ostali trije pa bi morali poskrbeti, da se bo tudi letos nadaljevala lanskoletna uspešna sezona. Za to so dlobro pripravljeni, saj trenirajo neprekinjeno že od januarja in so doslej prevozili že nekaj tisoč kilometrov poti.
V 3. AL ni Union le dobro igral, ampak je tudi zmagal
Inter SS — Primorje 2:0 (2:0)
INTER SS: Princig, Calabrese, Rennier, Celigoi, Olenik, Marzari (k), Bemetti, Di Silvestro, Magris, Balducci, Casson.
PRIMORJE: Štoka, Blažina, čer-nejeva (68. min. Sardoč), Versa, Vatta, Tomizzi, Rustja (k), Husu G„ Bolcich, Husu W., Drioli, 12. Kapun.
STRELCI: 2. min. Magris, 7. min. Casson.
SODNIK: Boschin iz Tržiča.
V zaostali tekmi 2. amaterske lige je Primorje doživelo drugi zaporedni poraz. Tokrat so Prosečani klonili šibki ekipi Inter SS. ki je takoj v začetnih udarcih dvakrat pretresla mrežo nezanesljivega vratarja Štoke. Primorje je stopilo na igrišče s precej okrnjeno postavo in tu bi seveda vprašali, ali je bilo res nujno poslati proti Interju tako pomlajeno postavo, saj so Proseča-
ni stopili na igrišče kar s petimi mladinci. Res je cilj vsake ekipe
iiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiu
NOGOMET
V 2. IN 3. AMATERSKI LIGI
Jutri v ospredju derbi Vesna-Zarja
V 3. AL sta se na Goriškem obe slovenski enajsterici dobro uvrstili na končni lestvici
2.	AMATERSKA LIGA
V	središču pozornosti 13. povratnega kola bo slovenski derbi Vesna -Zarja. Izid tega srečanja bo namreč odločilen za dve posebni lestvici, za pokal Primorskega dnevnika in pokal «Elio». Trenutno stanje (srečati se morata le še Breg in Zarja) je sledeče:
Pokal Primorski dnevnik: Juventina 11, Vesna 10, Primorje 8, Zarja 7, Breg 0.
Pokal «Elio»: Vesna 11, Primorje 9, Zarja 7, Duino 6, Breg 3.
Glede končne lestvice (medtem ko se Vesna bori za zgornji del) Zarji še vedno preti nevarnost izpada. Derbi bo zato napet in razburljiv. Vesna, ki ima praktično že oba pokala v rokah, bo igrala bolj umirjeno in je zato tudi favorit. Zarja pa kljub temu računa vsaj na točko, kajti sicer bi Bazovcem res trda predla.
Primorje °mr sprejelo v goste tržaški Libertas, ki je v zimskem delu klonil Primorju z 1:0. Tokrat, čeprav igrd Primorje pred domačim občinstvom, je predvidevanje precej tvegano. Primorje je namreč v zadnjih dveh nastopih nekoliko razočaralo, ne le glede izidov, temveč tudi po prikazani igri. Prav zaradi tega bi bil tudi neodločeni izid dobrodošel Primorju.
Breg bo sprejel v goste enajsterico Fossalona, ki se bori za obstanek v ligi. «Plavi», čeprav so že obsojeni na izpad, z optimizmom gledajo na to srečanje. Fossalon sodi med šibkejše ekipe in zato bodo Brežani startali na zmago, ki bi bila prva na domačih tleh v tem neuspešnem prvenstvu.
Juventina pa bo šla v goste goričkemu Audaxu, ki je trenutno na četrtem mestu začasne lestvice. Naloga Štandrežcev bo naporna in težka, vendar ne brezupna saj so v zadnjih nastopih pokazali, da so v formi in zato lahko prisilijo Audax na delitev točk.
V	ostalih tekmah predvidevamo zmago Muggesane nad Interjem SS, delitev točk med Duinom in Stockom, zmago Edere nad Campanellami in celotni izkupiček S. Anne v dvoboju s Flaminiom.
3.	AMATERSKA LIGA
Na Goriškem so v nedeljo odigrali zadnje kolo. Enajsterica Isonza si je povsem zasluženo zagotovila končni naslov in s tem prestop v višjo ligo. Zaključek prvenstva pa je bil uspešen tudi za obe naši enajsterici. Sovodenjci so z lahkoto odpravili Libertas Montesanto in s tem obdržali solidno tretje mesto na lestvici. Navijači so seveda v začetku računali na kaj več, kljub vsemu pa so ostali zadovoljni. Kot ve-
mo je sodnik tekmo Mladost - Sudest prekinil. Disciplinska komisija jo je registrirala z 2:0 v korist Mladosti, ki je tako ohranila četrto mesto na lestvici, kar predstavlja za Doberdobce, ki so letos prvič nastopali v tem prvenstvu lep uspeh.
IZIDI: Mladost - Sudest 2:0, Libertas Montesanto - Sovodnje 0:3, I-sonzo - Vermegliano 1:1, Romana -Lih. Tržič 3:2, Staranzano - Falso 4:1, Azzurra - Borgo Fasulli 5:3.
KONČNA LESTVICA: Isonzo 42, Vermegliano 35, Sovodnje in Romana 28, Mladost in Staranzano 22, Azzurra 19, Sudest 17, Libertas Montesanto in Borgo Fasulli 14, Falco 12, Lib. Tržič 10.
B. R.
Prijateljska nogometna tekma PD 'O. Župančič' - PD 'Jezero'
1:1 (0:0)
«OTON ŽUPANČIČ»: žežlin. Briško, S. Paulin, R. Nanut. Petejan, J. Paulin, G. Nanut. D. Nanut,' Kfhufič, Bordon, Gomišček
«JEZERO»’: Jšen, Dužman, Gerin, Lavrenčič, Rebula, Frandolič, (M. Lakovič), M. Frandolič, (K. Ferfo-Ija), G. Ferfolja, L. Gergolet, Lakovič, Gergolet.
SODNIK: Pino Pap iz Gorice.
STRELCA: v 20. min. d.p. Klau-čič, v 33. min. Dužman.
Na štandreškem igrišču sta se v četrtek popoldan srečali prosvetni društvi «Oton Župančič» iz Štandre-ža ter «Jezero» iz Doberdoba. Ob burnem navijanju gledalcev sta ekipi pokazali precej dober nogomet V prvem polčasu sta igrali pretežno na sredini igrišča. Do nevarnih akcij ni prišlo.
Nekoliko bolj živo igro smo videli v drugem polčasu. Več priložnosti so imeli Štandrežci in do-berdobski vratar «Ferliško» je u-branil res nevarno žogo. Nič pa ni mogel storiti v 20. minuti drugega polčasa, ko ga je Klaučič premagal. Resnici na ljubo moramo povedati, da je bil Klaučič v offsideu. Do izenačenja je prišlo nekaj minut pred koncem tekme, ko je, po zamotani akciji, Dužman končno potisnil žogo v mrežo.
Po tekmi so se igralci zbrali v domači gostilni na zakuski
NAMIZNI TENIS
Zagrebški Vjesnik je osvojil naslov evropskega ekipnega namiznoteniškega prvaka. Tudi v povratni finalni tekmi je namreč premagal švedskega državnega prvaka z 9 proti 0.
Za Vjesnik so nastopali šuberk, Sfipančič in Čordaš.
pomlajevanje moštva, toda to mora biti postopoma, kajti sicer to negativno vpliva na mladince same in prav gotovo tudi na navijače, ki si želijo zmage.
Primorje je razočaralo s prikazano igro. Potem, ko se je znašlo z dveba goloma v lastni mreži je reagiralo tako medlo, da so Tržačani z lahkoto nadzorovali goste.
Slab nastop Primorja potrjuje, da je enajsterica v krizi in v drugem polčasu je moral na igrišče celo veteran Sardoč, ki že več let ne igra.
B. R.
3. AMATERSKA LIGA Roianese — Union	0:2
Podlonjerci so že v prvih minutah pokazali lepo igro. Roianese se je branil dobro. Sussan je dosegel prvi zadetek za Podlonjerce, drugega pa Morgan. Union je v zadnjih dveh tekmah pokazal zelo lepo igro in ekipa bi lahko odigrala precej uspešno prvenstvo, če bi se vedno tako izkazala.
Mauro
NARAŠČAJNIKI Vesna — Domio 3:0 (0:0)
Vesna je proti šibkemu Domiu na blatnem igrišču zaigrala dobro. Takoj je nasprotnika potisnila v njegov kazenski prostor, krilci so napadalce zalagali z uporabnimi žogami, vendar so bili ti netočni in prepočasni. Kriška obramba ni imela dela.
Po odmoru so «plavi» zaigrali mnogo bolje. Predvajali so hitro in učinkovito igro. Najprej je Žerjal izkoristil zmedo v nasprotnikovem kazenskem prostoru, kmalu nato pa je še Zucca dvakrat zadel mrežo in s tem je bilo tekme dejansko konec.
Sandor
Cremcaffè — Union 2:0 (0:0)
Podlonjerci so doživeli nezaslužen poraz. Ves prvi polčas so požrtvovalno napadali, toda slabo igrišče je oviralo njihovo hitro igro in nasprotniki so se lažje branili, kot bi se sicer. V drugem delu tekme so bili Podlonjerci že nekoliko utrujeni in so prepustili pobudo nasprotnikom. Ti so najprej povedli z enajstmetrovko, nato pa so izid še povišali.
Mauro
Gaja — Primorje 1:3 (1:1)
Derbi med Gajo in Primorjem je zasluženo pripadal gostom s Proseka.
Igra sama je bila medla, neza-njrpiyà in akcije so bile nepovezane, vendar korektne. Začetek je pripadal gajevenm, kmalu pa je Prosečanom uspelo povesti po zaslugi Stojkoviča, ko je odbito žogo poslal v lastno mrežo. Nekaj minut, pred koncem polčasa je «zeleno - rumenim» uspelo izenačiti. Po odmoru je Primorje z odločnim, hitrim napadom znova povedlo. Zadnji up domačinov je splahnel, ko je Kralj D. v kazenskem prostoru igral z roko in je Milič z 11. metrovko postavil rezultat na varno. Domačini so popolnoma razočarali zlasti v obrambi.
Darko Grgič
POKAL RONCHI Primorec — Zaule	1:1
V drugem turnirju za pokal Ronchi je Primorec remiziral proti e-kipi Zaule z 1:1 (1:0). Ekipe so nastopile v naslednjih postavah:
PRIMOREC: Kante. Husu. Sliga, Čuk, Sosič, Doro Možina, Bruno Križmančič, Stranščak. Pavel Kralj.
■lllltllllllllllillllHIIIIHIIIHItt 1111*11111111111 lliilllllllll
2. -3. -
5.	-
6.	-
— prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi
X
2
1
X
2
1
1
1
2
X
X
1
Mervič, Boris Kralj (12. Vladimir Kralj).
ZAULE: Brovia, Fonda, Božeglov, Vignali, Smerdel, Vezzano, Delich, Macor, Loredan, Vigini, Rozman.
Strelca sta bila Pavel Kralj za Primorca v p.p. in Vigini za Zaule v d.p.
Trebenci so to tekmo igrali precej dobro. Na sredini igrišča se je očitno poznala odsotnost Valdija Možine in D’Esteja katera sta zamenjala Stranščak in Bruno Križmančič, ki je bil pet minut pred koncem tekme izključen zaradi ugovarjanja.
Bruno Križmančič
PLAVANJE
COVENTRY, 26. — Nizozemka Enitha Brigitha je postavila nov evropski plavalni rekord na progi 200 m hrbtno s časom 2’20”27. Dosedanji EP vzhodne Nemke Tauber-jeve je bil 2'21”13.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
vabi na
ob 50-letnici
SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI 1924 - 1974
otvoritveno svečanost organiziranega slovenskega športa v Italiji
27. aprila 1974, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SPORED
govor
nastop «Baletnih solistov» iz Ljubljane nastop harmonikarskega orkestra «Miramar»
■iifmiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiimmiuiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitig
ODBOJKA
V RAZNIH LIGAH
Prvenstva se počasi iztekajo
Brežanke bodo drevi opravile svoj zadnji prvenstveni nastop
C liga — članice
Odbojkarice Brega se bodo poslovile od letošnjega prvenstva s tekmo s CUS v Padovi. Za Dolin-čanke bo to srečanje izredno težko, saj je domača šesterka na o-dličnem drugem mestu in bo v tem spopadu prav gotovo zaigrala na vse kriplje, da bi izkupiček o-stal v Padovi. Glede na dosedanje nastope Breg v tem nastopu po vsej verjetnosti ne bo mogel doseči več kot poraz.
D liga — člani
Niti goriška Olympia nima večjih možnosti za osvojitev izkupička v poslovilnem nastopu, čeprav bo i-grala pred domačimi gledalci. De Vecchi iz Belluna je premočan nasprotnik za letošnjo Olympio, ki je že zdavnaj obsojena na izpad.
1. divizija — člani
Niti v 14. zavrtljaju odbojkarji Bora ne bodo naleteli na nasprotnika, ki bi jih pristtll:‘da bi pokazali vsaj del svojega odbojkarskega znanja. Šesterka II Pozzo iz Vidma ima samo Šest točk, Tržačani pa dvajset veČ.1'
1.	divizija — članice
Po zadnjih dveh neuspešnih nastopih bo Sloga spet igrala doma in sicer z Interjem, ki je drugi na lestvici in ima dve točki več kot slovenske odbojkarice. Vse boljši Sokol pa bo gostil AGI iz Gorice in nabrežinke imajo že vnaprej dve točki več. Zastopnice Bora bodo igrale v ponedeljek zvečer v mestnem derbiju z Juho, ki trenutno vodi na lestvici skupine B.
2.	divizija — člani
Po treh zaporednih porazih se Krasu le ponuja prilika za prvo slavje v srečanju s slabim Saurom. Upamo, da bodo Zgoničani zaigrali tako kot znajo in uspeh ne bi smel izostati.
2. divizija — članice
V skupini B se bo vodeči Konto-vel spoprijel z najhujšim tekmecem skupine, z OMA, ki je prav tako še neporažena. Ker igra Kon-tovel doma je seveda tudi favorit za osvojitev dragocenega izkupička. V tem kolu bo naš drugi zastopnik Bor počival.
G. F.
1. moški odbojkarski diviziji
Še dve torki za ekipo Bora
Torriana — Bor	0:3
(3:15, 15:17, 1:15)
TORRIANA: Vittori, Boscarol, Satana, Esselon, Muner, Vescovi, Pa-
nozzo, Zanella, Bovini.
BOR: Požar, Kodrič, Ugrin, Vodopivec, Fučka, Može, Plesničar, Neubauer.
SODNIKI: Ga va (PN), Bernot in Totao (oba GO).
Bor se vrača z gostovanja v Gradišču z novim parom točk. Borovci so tako letos zbrali že trinajst zmag od teh kar 10 s 3:0. Tudi v tej tekmi je bila premoč «plavih» očitna. V prvem in zadnjem setu so naši fantje prepustili nasprotnikom skupno le štiri točke. V drugem setu pa so nasprotniki vodili že z 12: 4, a so morali kljub temu položiti orožje.
Borovci so na splošno igrali zelo dobro, včasih pa so le zagrešili nekaj začetniških napak.
MIG
ATLETIKA
Danes ob 15. uri bo na šolskem stadionu na Kolonji v Trstu finalno atlellsko tekmovanje nižjih srednjih šol tržaške pokrajine, na katerem bo nastopilo, tudi nekaj dijakov slo-v*nskih< šol, < ki so se uvrstili v finale.
« * #
V okviru uradne dejavnosti FIDAL bo danes ob 16. uri v Gradišču a-tletsko tekmovanje, na katerem bosta nastopila tudi Švab (400 m) in Ruzzier (ovire in kopje).
KOŠARKA
V PRVENSTVU DEČKOV
T*
Dom-Ardita
Igralci goriškega Doma se bodo danes pomerili z močno peterko go-riške Ardite. Tekma sodi v okvir drugega kola košarkarskega prvenstva dečkov. Tekma bo veljala za tretje mesto na lestvici. Trenutno imajo gostje dve točki več od naših košarkarjev. Po mnenju trenerja Tomšiča bo našim fantom lahko uspelo premagati močnega nasprotnika in si tako zagotoviti odlično tretje mesto.
Srečanje Dom — Ardita bo ob 15. uri v telovadnici «Stella matu-tina». Igralci Doma se bodo morali zbrati pred omenjeno telovadnico ob 14.15.
Mim.
BOGOTA, 27. — Med neko nogometno tekmo v Kolumbiji se je 19-letni nogometaš Suarez zgrudil mrtev na tla, zadet od noža. Njegovi soigralci se niso takoj zavedli, da je igralec mrtev in so mimo nadaljevali z igro. šele nato so za ustavili tekmo, policija pa je pri držala vse nogometaše, da bi ugotovila, kdo je storilec.
OBVESTILA
SPDT priredi jutri, 28. aprila, četrti spomladanski sprehod v Brkine. Zbirališče ob 7.45 na glavni avtobusni postaji. Odhod z avtobusom ob 3.10 do Markovščine, odtod peš čez Slivje, Orehek v Tatre. odtod vzpon na Stražarja (758 m). Povratek čez Erjavče in Presane v Obrovo. Skupno pet ur hoje. Urana iz nahrbtnika. — Krajša varianta: iz Markovščine do O-reha, povratek čez Kovčice v O.
brovo, dve uri in pol hoje.
* * «
SPDT priredi 1. maja spomladanski križ-kraž-kros. Po tekmovanju bo srečanje z družabnimi igrami. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo.
KKK bo ob 9.30 v Živčevi dolini pri Velikem Repnu.
* * *
ŠZ Gaja sklicuje 4. redni občni zbor, ki bo v soboto, 4. maja 1974, ob 20. uri v prvem ali ob 20.30 v drugem sklicanju v osnovni šoli «Karel Destovnik • Kajuh» v Gr»-padi, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Predsedniško poročilo
2.	Tajniško poročilo
3.	Blagajniško poročilo
4.	Razrešnica staremu odboru
5.	Volitve
6.	Razno.
Vljudno vabljeni člani in simpatizerji združenja.
1. TROFEJA SKI — JADRO
Kulturni krožek Devin - Štivan in Slovenski pomorski klub Òupa organizirata «1. trofejo SKI — JADRO» v mešanih dvojicah. Tekmovanje bo razdeljeno na smučarsko tekmovanje in jadralno regato.
Smučarsko tekmovanje v veleslalomu bo 5. maja na Nevejskem sedlu pri koči Gilberti; jadralna regata pa 26. maja v sesljanskem portiču. SPK Čttpa bo dal na razpolago klubske jadrnice.
Ob priliki smučarskega tekmovanja bo avtobusni izlet na Ne-vejsko sedlo. Odhod avtobusa iz Nabrežine ob 6.15, iz Sesljana ob 6.20 in iz Devina ob 6.30.
CENE:
avtobus 3.000 lir avtobus in vpisnina za tekmovanje 3.500 lir
samo vpisnina za tekmovanje 1.000 lir
Za vsa pojasnila in vpisnino se lahko obrnete na društvene sedeže ali na člane:
Brecelj Aleš - Devin tel. 208270, Rebula Silvio — Sesljan tel. 209494 (trgovina) ali Kosmina Niko — Nabrežina tel. 200252.
Bologna - Verona	1
Cagliari - Fiorentina	X
Inter - Juventus	1
L.R. Vicenza - Cesena	1
Lazio - Genoa	1
Napoli Foggia	1
Sampdoria Roma	1
Torino Milan	1
Brescia Ternana	1
Palermo Reggina	1
Reggiana' - Perugia	1
Empoli - Rimini	X
Chieti - Lecce	1
TONE
SVETINA
Pred Alj'iÈevem domom je plezalce pričakovala skupina planincev. V pozdrav jim je Torkar zaigral poskočno Triglavsko koračnico. Med prvimi, ki so jim stisnili roko in jim čestitali za uspeh in srečno vrnitev, je bil tudi Sloki. Čestitka mu ni šla ravno od srca. Sam zase je bil prepričan, da ne pleza nič	slabše	od Čopovih	spremljevalcev. Samo z njim	se
ni maral in ni mogel enačiti. Le njemu je priznal, da je plezalec posebne vrste. Njegovo plezanje je imel za veščino, ki se spreminja v umetnost.
Med tistimi, ki so čestitali hrabri navezi, sta bila tudi dva nemška plezalca. Prišla sta z željo, da bi tudi njuni imeni ostali zapisani v tej steni, v kakšni novi smeri.
Zmago	so	proslavili	po stari gorenjski navadi. Treba
jo	je bilo	zaliti. Pomaknili so mize vkup	in posedli	kot
svatje in pravi prijatelji — taki so ljudje lahko samo v planinah.
Torkar	je	neutrudno	godel, dekleta pa so nosila	na
mizo jedi in pijačo. Sloki je dal za Štefan, njegova plavolasa prijateljica Karmen pa kar za dva. Zmagovita naveza si je krepko oplaknila izsušena grla. Pili so na zdravje zdaj tega,
zdaj onega. Ko so Torkarjev! prsti otrdeli, je vsa družba zapela:
«Oj, Triglav moj dom, kako si krasan, kako me izvabljaš iz nizkih ravan, v poletni vročini na strme vrhe, da tam si v samoti spočijem srce...»
Joža je pel kakor zvon. Prijetna družba ga je zanesla. Kakor samoto tako je imel rad dobre ljudi. Vendar je opazil, kako ga plavolasa Slokdjeva spremljevalka ogleduje s skrivnostnim žarom, kako ga izziva z neprikritim občudovanjem.
«Kako neki ta Sloki vedno stakne kakšno lepo žensko?» je premišljal.
Ko je družba utrujena potihnila in so nekateri začeli odhajati, je Sloki pripeljal plavolaso Karmen k Jožu.
«čop! Ta gospodična bi ti rada čestitala za vzpon in se seznanila s teboj! Pravzaprav si želi, da bi jo ti spoznal Jcer tebe tako vsi poznajo...»
Pritrdila je z gibom glave. Zacvetele so ji modre oči in rdeče ustnice so se nasmehnile, ko mu je povedala ime in podala roko. Njena toplota je bumo utripala in se mu vznemirljivo razlila po žilah. Takoj je uganil, da ima pred seboj žensko, katere čarom se ne moreš izmakniti.
«Veš Čop, Karmen si želi, da bi jo ti — seveda, če Je mogoče — peljal čez steno!»
Začudeno jo je pogledal. Te vrste žensk ni srečal ne v stenah ne v gorah.
«Zakaj pa jaz? Saj jo tudi ti lahko popelješ!»
«Prav rad, čop, če bi si mene želela. Karmen hoče, da jo popelje pravi gorski vodnik. To si ti, ne jaz!»
Joža se je zasmejal:
«Kaj pa si ti, če nisi vodnik? Veste, kaj je, gospodišča?
Gorski zvodnik... Ali vam je povedal, da ima otroka s ciganko? E, bojte se ga! Ta je dekletom nevaren!»
«Ne bodi zloben, Čop! Raje ji povej, da sem nedolžen in sramežljiv!»
«O ja, to pa! Nedolžen kot breja ovca!»
«šalo na stran. Povej, če jo boš peljal čez steno!»
«Seveda jo bom peljal, če si to res želi. če zaradi drugega ne, pa zato, da ne bi prišla tebi v roke!»
Tudi dekle se je smejala. Zahvalila se mu je z očmi še bolj kot z besedami. Sedla je k njemu, on pa ji je začel razlagati :
«Gospodična, preden se odločite za steno, boste morali nekaj časa hoditi po nadelanih poteh, da se privadite na strmino.»
«Seveda! Saj sem že začela. To poletje sem bila že na Triglavu in na Mojstrovki.»
«No, potem pa ne bo težav!»
Sloki je napolnil čaše in nazdravili so na novo poznanstvo. Nihče ni pomislil, kaj jim lahko prinese.
V oblakih je votlo zabobnelo. Stekla so se zasvetila, zunaj se je ulil blagodejen dež,
13
Svetlo modro so se prelivali valovi rečice Bistrice, se penili v mavrici barv in klokotali po kamenju. Tinca je gledala v strugo, ki se je vijugala med gostim drevjem, obarvanim od prvih hladnih noči prihajajoče jeseni. Ni se mogla nagledati vode, drevja in gora, na katerih so mrle prve zaplate snegov, in mislila je, da se ni prav nič spremenilo. Bilo je kot tisto nepozabno jesen, ko sta z Jožem brezskrbno pohajkovala po hribih in se opajala z mladostjo, ljubeznijo in lepoto. S seboj je imela prijateljico Marijo, ki še ni videla teh krajev. Marija je zvedavo pasla oči, vse
ji je bilo nekam domače, saj ji je Tinca tolikokrat pripovedovala, kaj vse je doživela, zato jo je zamikalo, da bi tudi sama videla te gore. Pravzaprav jo je ona pregovorila, da sta šli na pot. Večkrat ji je dejala:
«Ne bodi otročja, Tinca, če ti toliko pomeni, ga poišči, pogovori se z njim. Boš vsaj laže živela, če ga ne moreš pozabiti...»
Voda je valovila in nosila spomine kakor slike, ki nastajajo s sončno lučjo in ugašajo. Vse, kar se izgublja v pozabo, se vrača in potem nekoč utone, ko da ni bilo nikoli. Nazadnje ostanejo v človeku samo še sanje. Tinci je bilo hudo. Ni se ji zdelo prav, da bi znova vdirala v njegovo življenje, ker je zaradi svoje neučakanosti pretrgala vezi z njim in predlagala, da gresta vsaksebi in pozabita drug drugega.
Toda srce je ni ubogalo. Vesti o njem so prihajale tudi čez mejo. O njem so ji pripovedovali znanci in poročali časopisi, ki jih je oče dobival izza Karavank. Vedela je, da je postal slaven gorski vodnik in plezalec «prvopristopnik»
Nekaj časa se je prepričevala, da je prav, da sta se razšla, ker mu zanjo ne bi nikoli ostalo nič časa. Joža mora biti prost in svoboden, če hoče uspeti. Ona pa je hotela osrečiti očeta in pripeljati domov moža. Spoznala je nekaj poštenih fantov, ki p? so navdušili bolj očeta kot njo. Dvakrat je že bila pred poroko pa jo je vedno razdrla, dasi sama ni vedela zakaj. Ali zato, kei je na tihem še vedno računala nanj in se mu nekje v svojem dnu še ni odrekla, ali zato, ker se ni nihče mogel z njim primerjati? Ko je ugodila očetu in njegovim željam, je dejala: «Oče, vzela bom prvega, ki bo boljši ali vsaj takšen kot on.» Toda kar sta doživela z Jožem, je v svojih sanjah zgradila v popolnost. Prva ljubezen, ki jo je doživela v tako nenavadnih okoliščinah, je bila neponovljiva. Moški, ki bi jo imeli radi za ženo, pa so bili vsakdanji tipi. Vsakdo J# nekaj pomenil le po tem, kar je imel.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
MORSKI DNEVNIK
Stran 8
27. aprila 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trsi
KISSINGERJEVE IZJAVE 0 VPRAŠANJU BLIŽNJEGA VZHODA
Ob rožljanju orožja pogajanja za miroljubno rešitev krize
Konfrontacija med SZ in ZDA - Spopadi na Golanski planoti
DAMASK, 26. — Vojaško poročilo, ki ga je radijska postaja v Damasku objavila v zgodnjih današnjih urah. trdi, da je prišlo na področju gore Hermon na Golanski planoti do spopada med neko izraelsko patruljo in sirskimi oboroženimi silami. Izraelski napad je bil odbit. Na gon Hermon — je rečeno v sporočilu — se je topniški ogenj nadaljeval občasno vso noč. V poznejših jutranjih urah se je top-
TATVINA NA POLICIJSKEM POVELJSTVU
Konec prejšnjega tedna so drzni tatovi vlomili na sedež bruseljske brigade za informacijo o kriminalcih in odnesli več kot milijon belgijskih frankov ter zajeten sveženj tajnih dokumentov.
Posebno policijsko brigado so ustanovili pred dvema letoma na pobudo ministrstva za pravosodje. Sestavljajo jo bivši žandarji in agenti sodne policije, saj gre za korpus, ki deluje za kulisami, zbira informacije o prekupčevalcih in tihotapcih mamil ter o nasilnih dejanjih. Agenti ne nastopajo več v svojstvu agentov sodne policije, in zato ne morejo aretirati tatov. Kaže pa, da so v dveletnih bojih s prekupčevalci mamil in velikimi zločinci pozabili, da obstajajo tudi navadni žeparji, ki ti kar mimogrede sunejo listnico iz žepa.
TRIM ZA POTNIKE
Na postajališčih ljubljanskih mestnih avtobusov pred konzorcijem in pošto se večkrat ustavi toliko vozil, da mora potnik pošteno steči, da ujame svoj avtobus. Seveda, če prej ne odpelje.
Spričo tega stanja ljubljansko «Delo» predlaga komunal-cem in podjetju Viator, naj bi v prid obče fizične kondicije potnikov uredili ob postajališčih trim steze, če že ni drugega izhoda in morajo ljudje teči za avtobusi.
niški dvoboj razširil tudi na druge odseke fronte.
Izraelci pravijo, da so topniški dvoboj povzročili Sirci in so izraelske oborožene sile odgovorile odločno na sirski napad. Ranjen je bil en izraelski vojak. Izraelski glasnik je izjavil, da mu ni znano, da bi prišlo do spopada med izraelskimi in sirskimi patruljami. Danes je potekel že 46. dan sovražne dejavnosti na golanski fronti.
Iz New Yorka sporočajo, da je ameriški državni tajnik Kissinger podal, tik pred svojim potovanjem v Ženevo (kjer se bo srečal z Gromikom) in potem na Bližnji vzhod, na tiskovni konferenci nekaj izjav, ki kažejo, da bo reševanje vprašanja dokončne ustavitve sovražnosti med Sirijo in Izraelom precej zapleteno, težko in verjetno tudi dolgotrajno. Mogoče se bo moral Kissinger še večkrat sestati s prizadetimi strankami preden se mu bo posrečilo urediti dokončno to zadevo.
V svojem intervjuju je Kissinger govoril o vlogi Sovjetske zveze pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu. V tej zvezi je omenil, da je SZ izrazila svoje zanimanje in pripravljenost na sodelovanje pri raznih fazah pogajanj ter v fazi pogajanj za razmik čet. Kissinger je še poudaril, da si ZDA nočejo lastiti izključne vloge temveč se bodo prizadevale po svojih ifločeh za mir na tistem področju. V nadaljevanju svojega govora je Kissinger dejal, da bodo ZDA upoštevale sovjetska stališča in si želi, da bi ta država prispevala k pozitivni rešitvi vprašanja.
Sicer pa je Kissinger posvetil dobršen del svojih izjav vprašanju pogajanj v okviru «Salt» (pogajanja med ZDA in SZ o strateškem o-rožju). V tej zvezi je dejal, da bo prišlo v juniju do srečanja med Nixonom in Brežnjevom neodvisno od poteka te konference.
Perspektive za skorajšnjo rešitev vprašanja Bližnjega vzhoda (Izrael -Sirija) so začasno zelo negotove. Prevladuje mnenje, da Kissinger ni, kljub pomembnim uspehom svoje diplomacije, nikakršen čarovnik, ki bi mogel rešiti izredno zapletena vprašanja kot je na primer stališče Sirije do rešitve sedanjega spora na Bližnjem vzhodu.
Popolnoma jesno je, da gre tu
MniiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuitfiii
NA ZADNJI SEJI SVOJEGA MANDATNEGA OBDOBJA
Občinska skupščina odobrila urbanistični načrt Kopra
Odborniki so odobrili tudi sanacijski načrt za ureditev zgodovinskega mestnega jedra - Velik gospodarski napredek v zadnjem petletju
KOPER, 26. — Odborniki koprske občinske skupščine so na današnji zadnji seji v svojem petletnem mandatnem obdobju sprejeli dva pomembna dokumenta za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj mesta in njegovega okol-nega področja : predlog odloka o urbanističnem načrtu Kopra, predlog odloka o sanacijskem načrtu za ureditev zgodovinskega mestnega jedra.
Omenjena dokumenta razčlenjujeta namebnost prostora za bodoči razvoj gospodarstva, predvidevata nadaljnjo rast naselij, prometne infrastrukture, kulturnih ustanov ter ustvarjanje pogojev za šport in rekreacijo.
Iz izčrpnega poročila podpredsednika sveta za urbanizem Alojza Bizjaka je bilo razvidno, da so bili upoštevani vsi bistveni predlogi in pripombe, ki so jih dali občani ter strokovne organizacije v devet mesecev trajajoči javni razpravi z namenom, da bi ustvarili ob predvidenih industrijskih objektih in v samih stanovanjskih naseljih s kar največjimi zelenimi površinami čim bolj zdravo okolje za sedanje in bodoče generacije.
Odbornik; koprske občinske skupščine so na današnji zadnji seji z navdušenjem sprejeli brzojavke pobratenega mesta Valjevo, večjega števila delovnih organizacij iz Novega Sada in iz Gornjega Mi-lanovra, v katerih izražalo tamkajšnji odborniki in delavci odločno pripravljenost braniti vsako ped našega ozemlja ter obsojajo iredentistične zahteve rimske vlade.
Predsednik občinske skupščine Mir0 Kocjan je v daljšem izčrpnem poročilu nanizal vrsto podaL kov o doseženih gospodarskih in drugih uspehih občine v preteklih petih letih. Mei drugim je omenil, da ie postal Koper s prodorom v slovenski, jugoslovanski in širši mednarodni gospodarski prostor nadvse pomemben steber našega policentrističnega razvoja. To svojo trditev je podkrepil s številnimi podatki o nedvomno velikem napredku na področju pomorskega gospodarstva, industrije, prometa in v porastu narodnega dohodka na prebivalca v višini 35 tisoč di-
narjev, s katerim se uvršča Koper na četrto mesto v Sloveniji.
Velik napredek je bil dosežen tudi v odpravljanju razlik med rne-stom in podeželjem, saj je bilo v komaj štirih letih urejenih skoraj 300 km podeželskih cest, pri čemer so sami občani prispevali z delom in v denarju približno 35 odstotkov potrebnih sredstev. Občuten napredek je bil dosežen tudi v otroškem varstvu. S petimi novimi o-troškimi vrtci je bilo moč ob koncu lanskega leta vključiti v varstvo že skoraj 35 odstotkov vseh otrok. Zgrajenih je bilo tudi več novih telovadnic, razširili so številna naselja, mnogo pa so storili tudi na drugih podroò'ih. Tako je postal Kope» z bliži V ni naselji, v katerih živi skupaj 25.000 prebivalcev, močno gospodarsko središče s tisočimi zaposlenimi, medtem ko jih je bilo pred drugo svetovno vojno zaposlenih v eni sami manjši tovarni za predelavo rib le okoli 60.
Ob koncu se je Miro Kocjan zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali k takšnemu napredku. V imenu odbornikov se mu je zahvalil za požrtvovalno delo Stojan Žitko.
NA POLITIČNIH VOLITVAH NOVEMBRA LETOS
Demokratom se obeta izdatna zmaga
NEW YORK, 26. - Po anketi a meriškega zavoda za raziskovanje javnega mnenja «Harris» bo demokratska stranka zmagala na novembrskih političnih volitvah v ZDA z rekordno prednostjo 23 odstotkov glasov pred republikanci.
Od anketiranih je 52 odst. izjavilo, da bo glasovalo za demo kratsko stranko, le 19 odst. se je izreklo za republikance. 29 odst. pa je neodločenih. Od tistih, ki so pred poldrugim letom volili za Ni xona pa je 32 odst. iziavilo. da bo do novembra volili za demokrate.
Po rezultatih ankete ie 53 odst anketiranih iziavilo. da zadeva Wa tergale ne ho vnlivala na njihovo odločitev. 38 odst. oa jih ie pri znalo, da bodo spričo vohunskega škandala volili za demokrate.
za konfrontacijo med dvema velesilama, od katerih je ena (ZDA) pridobila močne pozicije v Egiptu, druga (SZ) pa jih je doslej ohra nila v Siriji.
Trije mladi fašisti aretirani v Rimu
RIM, 26. — V tem mestu so agenti letečega oddelka aretirali tri mlade pripadnike misovske mladinske organizacije «Fronte della Gioventù», ki so jih zasačili na nekem travniku, ko so odpirali vrečo, v kateri je bilo strelno orožje. Vse tri še zaslišujejo na državnem pravdništvu ob prisotnosti sodnika za mladoletnike, ker so aretirani stari od 16 do 17 let.
Indonezijski vojaki so začeli nositi v dolino trupla potnikov «boeinga 707» ameriške letalske družbe Panam, ki je v ponedeljek treščil ob pobočje ognjenika na otoku Bali. V nesreči je umrlo 107 ljudi
■II lllllllllllllllll lil IIIIIIIItlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllilliliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifaiiiiiiiii || iiiiiiiyiiiiii iii || iiii |||||||||||||||||||||||||I,|| || 11111(1111111111111(111111111| iiifii iiii iiiiiiitiiiiuuillllll II lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll || Hlinili
TRAGEDIJA V VASICI CORTI SAN ROCCO OB JEZERU ISEO
Presunljiva smrt štirih prijateljčkov: zadušili so se v stari, težki skrinji
Otroci so se v igri neprevidno zaprli v skrinjo, ki se je spremenila v prerano rakev
MILAN, 26. — Strahotna tragedija v vasi Corti San Rocco pri Isejskem jezeru: štirje otroci so se zadušili v skrinji, v katero so se sami v igri neprevidno zaprli. Otroci so izginili že včeraj popoldne, a šele danes so orožniki in policija, ki so začeli preiskavo, odkrili štiri trupelca na podstrešju njihove hiše.
Otroci, bratci Lina, Ermanno in Eliseo Macario stari deset, osem in štiri leta ter njihov 7-letni prijateljček Lorenzo Bertom, so bili včeraj popoldne doma s priletno in bolehno babico. Rekli so ji, da gfedo v bUžnjo ,J»lekarno po sladkarije in odtlej jih ni videl nihče več. Ko so se Macariovi, ki so obiskali sorodnika v bolnišnici v mestecu Lovere, vrnili domov, so nemudoma obvestili karabinjerje in policijo o izginitvi otrok. Možje postave so s pomočjo prostovoljcev takoj začeli pregledovati okolico vasice, a bilo je kot, da bi se otroci vdrli v zemljo. Šele danes opoldne, ko je bilo iskanje po gozdovih in travnikih zaman, so policisti začeli iskati po hiši Ma-cariovih. Sovrstniki nesrečnih o-trok so jim namreč povedali, da so jih videli, ko so se iz mlekarne vrnili domov. Po dolgem iskanju tragično odkritje: v starinski skrinji so ležala trupelca štirih prijateljčkov. Dečki objeti v smrtnem objemu na dnu, starejša Lina nad njimi. Preiskovalci domnevajo, da se je pokrov skrinje nepričakovano zaprl, udaril Lino, ki se je onesvestila in s težo svojega telesa potlačila prijateljčke.
Morda pol ure, morda kaj več je trajal strahotni boj štirih malčkov z usodo. Nato je zmanjkalo kisika in zaspali so večno spanje. Dvajset ur pozneje jih je našel orožniški podčastnik, ki je odprl zloveščo staro skrinjo v temačnem kotu podstrešja.
Tragedija je osupnila približno 600 prebivalcev male vasice, ki so se snoči kot en sam mož odzvali na prošnjo družin Macario in Bertoni. Vsa vas je odšla v okolico, prebrskala za vsakim grmom, pogledala v vsako luknjo, vprašala po otrocih v vsaki osamljeni hiši, a zaman. Upanje se je manjšalo iz ure v uro, zaskrbljenost se je stopnjevala. Potrti starši so se oprijemali kot brodolomec na razburkanem morju bilke upanja, da je morda zgodba domnevnega neuravnovešenca resnična, da so malčki še živi.
Domnevo o neuravnovešencu je sprožil davi neki gostilničar, ki je povedal, da se je včeraj odrasel moški ustavil v njegovem lokalu z otrokom in mu kupil za 1.500 lir bombonov. Ko sta odhajala, mu je še rekel: «Tako bodo veseli in pridni tudi ostali otroci.» Preiskovalci so ga našli in ga zaslišali: bil je oče, ki je s starejšim sinom kupil slaščice tudi za bratca. O-troci, ki bi morali biti veseli ob nepričakovanem daru, žal niso bili štirje malčki iz Cortija.
Rešitev tragičnega dogodka je bila prav v hiši Macariovih:	v
zakotnem in temačnem podstrešju, v stari težki skrinji, v kateri so Macariovi hranili ponošena o-blačila Zaboj, ki se je spremenil v prerano rakev za štiri otroke, je bil v resnici do polovice poln starih cunj. Nikomur ni včeraj padlo na um, da bi pogledal vanj, niti Lini Tulio, materi malega Lorenza Bertonija, ki je pretaknila vse kotičke podstrešja, ne. Otroci pa so bili prav tam, v nekakšnem sarkofagu in morda še ni bilo prepozno, morda so še dihali.
Popoldne je sodni zdravnik ob-duciral trupelca štirih malčkov in ugotovil, da So se zadušili. Ker na truplih ni bilo nobenega zna-,ka nasilja, je pretor iz Lovereja
dr. Rizzo arhiviral vso zadevo kot tragično nesrečo.
Ni znano, če so se malčki skušali rešiti iz smrtne pasti, če so klicali na pomoč, če so skušali odpreti težki pokrov. A tudi če so kričali, če so topotali, jih priletna in naglušna babica ni mogla slišati.
Župan Coste Volpina, občine pod katero spada Corti San Rocco, je proglasil današnji in jutrišnji dan za dneva žalovanja. Pogreb nesrečnih malčkov bo v nedeljo na občinske stroške.
Stališče Vatikana do 2. svetovne vojne
VATIKAN, 26. — V svojih posegih v korist žrtvam zadnje svetovne vojne (jetnikom, deportirancem, Ži-
dom) je sveta stolica naletela sprva na nerazumevanje britanske vlade, na odpor pri Hitlerju in na delno razumevanje pri italijanski vladi: zaključki izhajajo iz vatikanskih dokumentov o drugi svetovni vojni, ki so bili objavljeni v teh dneh.
Z Veliko Britanijo je sveta stolica po večkratnih posegih pri pristojnih organih vzpostavila stvarno sodelovanje in dobila dovoljenje, da oskrbuje z žitom sestradano Grčijo, noben tovrstni sporazum pa ni bil mogoč z Berhnom in z Moskvo.
Iz dokumentov nadalje izhaja, da je Vatikan takoj reagiral na vesti o množičnih deportacijah Židov, njegovi posegi pa so bili malokrat uspešni. Zalegli so pri italijanski vladi, naleteli pa so na gluha ušesa v Berlinu, na Slovaškem, na Hrvaškem in na Madžarskem. Delen uspeh je v tem pogledu vatikanska
diplomacija dosegla v Romuniji, kjer niso preganjali Židov, ki so se dali krstiti. Kmalu pa so tudi v Romuniji prepovedali krstitev Židov. Iz dokumentov nadalje izhaja, da v prvih dveh letih vojne tudi židovske agencije niso bile dobro obveščene o množičnih deportacijah in genocidih.
Današnja knjiga, ki zadeva obdobje 1941-42 druge svetovne vojne je že osma knjiga aktov o drugi svetovni vojni, ki jo objavlja Vatikan. Dokumenti prikazujejo stališče, ki ga je Sveta stolica zavzela do druge svetovne vojne od leta 1939 dalje. -j,..... ^...
AMSTERDAM, 26. - Glasnik nizozemske vojne mornarice je sporočil, da je posadka tihotapske ribiške ladje «Lammie» raje potopila ladjo, kot da bi izročila policiji osem ton hašiša, ki so ga imeli v skladišču.
TISKOVNA KONFERENCA IS ABEL ALLENDE V RIMU
Tl 1	1 • V *1 1	« 1«	1 j _
dolžnost vseh poštenih ljudi
Porazen gospodarski položaj: nad pol milijona brezposelnih in skokovita inflacija
RIM, 26. — Procesi proti čilskim rodoljubom, delovanje odpornikov, gospodarski in politični položaj v tej državi so bile glavne teme tiskovne konference, kj jo je davi imela v italijanski prestolnici Lsabel Allende, hčerka pokojnega čilskega predsednika Salvadorja A-llendeja. Isabel Allende je uvodoma orebrala dokument čilskih političnih beguncev o procesih proti čilskim rodoljubom. Izjava poudarja, da so procesi le sodne farse, s katerimi skuša junta naprtiti bivšim Allendejevim sodelavcem odgovornost za svoje zločine.
Dokument poudarja, da danes sedijo na zatožni klopi tisti, ki so zvesto služili vladi Unitad popular in ki so se zavzemali za boljšo prihodnost čilskega ljudstva. Prav zaradi tega jih golpisti imajo za izdajalce. V ravnanju čilskih generalov, poudarja nadalje dokument, je bistvo fašizma, tistega, ki odpravi vse buržujske zakone in ustanove ter jih nadomesti z brutalno represijo, ker niso bili zadosten jez proti procesu ljudskega osvobajanja. Prav zaradi tega Pinochet in pajdaši postavljajo na zatožno klop rodoljube
Dokument se konča s pozivom vsem demokratom, naj se aktivno angažirajo v boju za rešitev rodoljubov, civilistov in vojakov, ki jim golpisti strežejo po življenju. Boriti se za svobodo vseh čilskih političnih jetnikov je dolžnost vseh svobodnih in poštenih ljudi.
Isabel Allende je nato odgovarjala na vprašanja časnikarjev in ob tej priliki poudarila, da je čilsko odporniško gibanje strnilo svoje vrste, kljub surovi represiji fašističnega režima. Dejala je, da so rastoče nezadovoljstvo, vedno številnejše sabotaže in vedno bolj pogoste protirežimske manifestacije dokaz vrenja v čilski družbi. V tem okviru je obsodba čilskih golpistov, ki jo je izrekel santia-ški nadškof kardinal Raul Silva Henriquez, izrednega pomena. Cerkev je obkoljena — je poudarila Isabel Allende — fašisti brezobzirno zapirajo in mučijo duhovnike in udrihiljo' čedalje bolj odločno tudi po cerkvenih dostojanstvenikih.
Tudi gospodarski položaj države je iz dneva v dan bolj porazen. Lakota je postala bridka stvarnost in nad pol milijona ljudi je brezposelnih. Junta je spremenila Čile v velikansko koncentracijsko tabo-
rišče, medtem ko inflacija skokovito narašča.
O čilski KD je Isabel Allende izjavila, da je strankino vodstvo v treh letih vlade Unitad popular vodilo izrazito desničarsko politiko, medtem ko je bila baza naklonjena dialogu z Allendejem. Spričo slepe pohtike demokrščanskih veljakov se je stranka razklala. Danes, ko se je junta obrnila tudi proti demokristjanom in jih prisilila v ilegalo, je KD prisiljena iskati povezave z levičarskimi silami, ki so se že od vsega začetka zoperstavile generalom.
Ob koncu je Isabel Allende poudarila, da solidarnost, ki jo narodi vsega sveta izražajo čilskemu ljudstvu dokazuje, da Čilenci niso sami v svojem težavnem in dolgem boju za osvoboditev izpod fašističnega jarma.
Ze prihodnji teden proces proti ministrom bivše Allendejeve vlade
SANTIAGO DE CHILE, 26. — Čilska junta je sporočila, da bodo v kratkem politične jetnike zaprte na otoku Davson, na katerem so ministri AUendejevih vlad in voditelji strank koalicije Unitad popular, prepeljali v prestolnico, kjer jim bodo sodili. Proces se bo verjetno začel že prihodnji teden.
Po nepotrjenih vesteh je preiskava o «zločinih» obtožencev že v teku. izsledki pa so tajni, čeprav ni treba veliko domišljije, da si lahko zamislimo na čem je fašistična junta osnovala obtožnico: jetniki so krivi le, da so zvesto služili čilskemu ljudstvu.
Medtem se v Santiagu nadaljuje proces proti 57 vojakom in 10 civilistom, ki so obtoženi izdajstva. Obravnava napreduje zelo hitro ,|q, vojaški sodniki izrečejo poprečno po tri razsodbe na dan. Na teh procesih so mednarodni o-pazovalci prisotni v vedno večjem številu. Med drugimi so zastopniki senatorja Edvarda Kennedy-ja, romunske vlade, mednarodnega združenja pravnikov in čilske škofovske konference.
Tudi v letu ’73
z vašim zaupanjem in s svojim delom
smo bili »koristni11
REDNI OBČNI ZBOR DELNIČARJEV NA DAN 20. APRILA 1974
Občni zbor delničarjev zavoda Banco di Roma, ki se je sestal pod vodstvom odv. Vittorina Veroneseja, je odobril obračun z dne 31. decembra 1973, zadeven račun dobička in izgube ter porazdelitev čistega dobička poslovnega leta.
Poročilo je uvodoma posvetilo posebno pozornost gospodarskim in finančnim pojavom, ki so bili značilni za leto 1973.
Kljub težavam sedanjega razdobja, je zavod Banco di Roma zabeležil te rezultate:
—	povečanje upravljanih sredstev v lirah in- devizah za okoli 1.358 milijard, oziroma za 23%;
.— povečanje odobrenih kreditov v lirah jn devizah za 713 milijard, oziroma za 2Z%;
—	porast skupne vsote na računih za 3.050 milijard, oziroma za 28%.
Tudi v I. 1973 je ozemeljska razširjenost,■ zavoda ' zabeležila nove dosežke: operativna' mreža v Italiji in v inozemstvu je dosegla število 266 okenc.
V' teku poslovnega leta je bila zaključena prva faza načrta ustanavljanja v inozemstvu novih operativni,h enot ob zadevni okrepitvi že obstoječih struktur. S tem so bili'tudi postavljeni temelji za nov načrt širjenja.
Dokument posveča obširen prostor «inozemskemu» sektorju; znani sporazum o operativnem sodelovanju z bančnima ustanovama «Commerzbank» in «Credit Lyonnais» se je okrepil s pristopitvijo skupini zavoda Banco Hispano Americano. Zanimiv je tud.i , razvojni proces pridruženih inozemskih bank: dobri rezultati so bili doseženi pri raznih soudeležbah, zabeležen je bil .rastoč uspeh «sklada» Rominvest, kakor je bil tudi zabeležen nadaljnji razvoj davčne izterjevalne dejavnosti, ki je na dan 31. decembra dosegla skupno vrednost nad 64 milijard. Po običajnih previdnostnih odbitkih in amortizacijah se je gospodarski račun zaključil s čistim dobičkom 4.904.253.911 lir,.na osnovi česar je občni zbor sklenil, da nameni 1.500 000.000 v rezervni sklad, ki. se s tem povzpne na vsoto 19.000.000.000, kar predstavlja 47,5% glavnice, nadalje, da se razdeli dividenda v višini 8,50% ter da se preostali čisti dobiček v znesku 68.931.282 prenese na novo poslovanje.
DIVIDENDE BODO ZAČELI IZPLAČEVATI Z DNEM 22. APRILA 1974 PRI VSEH PODRUŽNICAH ZAVODA BANCO Dl ROMA V ITALIJI, KOT TUDI PRI ZAVODIH BANCA COMMERCIALE ITALIANA, CREDITO ITALIANO, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, BANCO DI NAPOLI IN BANCO DI SICILIA.
GLAVNE POSTAVKE NAŠE BILANCE NA DAN 31.12.1973
AKTIVA	PASIVA	
Blagajna, Vloge pri Emisijskem	Hranilne vloge, Kontokorentske knji-	
zavodu, Zakladu in Poštni upravi	žice in razno, Obveznosti do	po-
ter razpoložljiva sredstva pri Ita-	vezanih družb, Korespondenti	up-
lijanskih in tujih bankah	niških računov	
2.631.528.712.116 lir	7.135.745.519.623 lir	
Redne in dolgoročne zakladne za-	Krožni čeki	
doižnice ter druge Vrednotnice z državnim jamstvom, Obveznice	100.244.255.819 lir	
969.641.580.796 lir	Dohodki in rente	
Pórtfelj, Prehodna aktiva, Računi z	476.270.268.522 lir	
jamstvom, Računi s komitenti in	Stroški in izdatki	
raznimi. Terjatve napram povezanim družbam, Korespondenti dolžniških	471.366.014.611 lir	
računov	Čisti dobiček poslovnega leta	
4.019.468.116.983 lir	4.904.253.911 lir	
Skupščina je nato imenovala za triletje 1974- 76 nov upravni svet. Imenovani so bili gospodje:
odv. Mario BARONE, odv. Fausto CALABRIA, dr. Alberto CAPANNA, dr. Danilo CIULLI, dr. inž. Fortunato FEDERICI, odv. Giovanni GUIDI, prof. dr. Vitantonio PIZZIGALLO, kap. Antioco RAVANO, odv. Pietro SETTE, dr. Massimo SPADA, dr. Ugo TABANELLI, prof. Ferdinando VENTRIGUA, odv. Vittorino VERONESE. Upravni svet, ki se je sestal po skupščini, je potrdil za predsednika odv. Vittorina VERONESEJA, za podpredsednika in delegiranega upravitelja s pooblastiti usmerjevanja in koordinacije upravljanja zavoda prof. Ferdinanda VENTRIGLIO ter za podpredsednika dr. Danila CIULUJA.
Za tajnika upravnega sveta je bil potrjen odv. Tommaso RUBBI.
Delegirani upravitelji so prof. Ferdinando VENTRIGLIA s pooblastitvijo usmerjevanja in koordinacije uprave zavoda, odv. Giovanni GUIDI in odv. Mario BARONE.
«JI* BANCO M ROMA
«MT BANCA Dl INTERESSE NAZIONALE
MKBWWOm Capitale sociale e riserva L. 59.000.000.000
PARTNERS INTERNAZIONALI: BANCO HISPANO AMERICANO - COMMERZBANK - CREDIT LYONNAIS
3800 okenc Vam na razpolago po vsem svetu