List 54. Gospodarske skušnje. Skušnje % gipsom, premogovim pepelom in apnom* Z dobičkom tako očitnim, da ga, kakor pravimo, človek z roko zagrabiti more, so na zahodnem Češkem trosili gips po vsih zemljiših (le na tacih ne, ki imajo že same po sebi apnen svet). Na en oral so ga porabili i cent in pol ali 2 centa. Štupali so z gipsom vsako sorto detelje, pa tudi sočivje, uno na spomlad, kmalo ko ni bilo več snega, — to pa kakor hitro se je dobro iz zemlje prikazalo. Na gipsanili deteljših seje nakosilo dvakrat več detelje, pa tudi v teh krajih ni skor gospodarja, da bi svoje detelje ne gipsal ali s premogovim pepelom ne potresal. Gipsanega sočivja se je pridelalo za če-tertinko več. Premogovegapepel a(pepela kamnenega oglja ? Steinkohlenasche) so na oral deteljša raztrosili 20 do 30 centov, ravno toliko na njivo, kjer je bilo sočivje. Pepel pa se trosi na deteljša že pozimi, ako ni snega, na sočivje pa potem ko je sajeno bilo. Pri-delk je bil pa ravno toliko obilniši kakor na gipsanih zemljisih. Pa ne le pepel premogov, temuč tudi tiste me-kine, ki odpadajo od premoga nežganega (Steinkoh-lenkleie), so se kaj dobro prilegle mokrim senožetim, če so jih pozimi po 30 centov na oral, in ravno tolika in tudi pozimi na njive z nemško deteljo (lucerno) potrosili. Polovico več so pridelali vsega. Gips in premogov pepel imata pa to dobro lastnost, da prideta na dobro tudi tistim sadežem, ki sopo detelji ali sočivji vsajeni bili na gipsano ali s premogovim pepelom poštupano njivo. Živo apno seje na vlažnem in mokrem svetu, kjer zemlja že sama po sebi nima apnice v sebi, in 214 posebno na novinah, ali po sternišini reži, dobro ska-zalo, po 6 do 9 centov na en oral. Pred setvijo tisti dan so ga na dobro preorano njivo na kupe po centu navozili in za čevelj debelo z zemljo pokrili; ponoči je razpadlo apno v štupo, in drugi dan so ga v caj-nah raztrosili po njivi, koj potem pa sejali rež in vse skup podorali. Dobiček je bil na tacih mokrotnih in merzlih zemljiših kaj očiten; na nič pognojenih njivah je bil pridelk za polovico, na z gnojem napol pognojenih njivah pa dvakrat večji, in še za režjo vsajenemu ovsu ali detelji je dobro storilo.