Po Trubarjevih poteh — na Kamen vrh in Grmado
Kot vsako leto, smo ludi letos člani Turističnega dru-štva Rašica pri Velikih Laščah organizirali tradicionalni izlel »Po Trubarjevih poteh«, ki nas vedno popelje v drug kraj v okolici Rašice.
Tokrat smo se zbrali nad vasjo Retje in se najprej povzpeli na Kamen vrh. lzhodiščna točka izleta je bila pri nadvozu nad železnico Ljubljana-Kočevje. Šli smo čez nadvoz in nalo naravnost po prijetni gozdni cesti. mimo lovske koče, do bukve. ki je obložena s kamenjem. Ta je hkrati (udi kažipot na vrh Kamen vrha. ki je od te bukve oddaljen še približno 400 m. Kot zahteva običaj smo k bukvi položili vsak svoj kamen in se nalo povzpeli na vrh. Zadnji metri so precej strmi pa tudi precej zaraščeno je. Sam vrh pa ima res pravo ime — Kamen vrh — je kamnit in prepaden proti dobrepoljski dolini. Z vrha se nam je odprl pogled na dobrepoljsko dolino. ki je ležala pod nami in nato na dolenjske griče vse do Gorjancev. ki so se kopali v pomladnem soncu.
S Kamen vrha smo odšli nazaj do bukve in po cesti naprej do vasi Šranjek. To je idilična vasica na ravnici pod Grmado. V vasici so samo tri hiše. oziroma gospo-
darji, ki imajo vsaka svoje ime, in sicer, pri spodnjem, pri srednjem in zgornjem. Najbolj nas pa je pritegnil star lesen kozolec, ki je pokrit s slamo in stoji ob cesti, ki vodi na vrh Grmade.
Od tu do našega cilja na Grmadi je bilo le še pol ure. Vendar pa je sonce že toplo grelo, zato je bil naš korak počasnejši. pa tudi kratek postanek se nam je kar prile-gel. Naši podmladkarji pa so ga izkoristili za razne igre z žogo. Zadnji metri pod vrhom so bili strmi. kajti naš vodič nas ni peljal po stezi. temveč kar povprek. Kar oddahnili smo si. ko smo zagledali luristični dom na Grmadi. Posedli smo okoli miz in segli po zalogah, ki smo jih imcli v nahrbtnikih, kasneje pa tudi po dobrotah, ki nam jih je ponudila prijazna oskrbnica doma na Grma-di. Ko pa smo zaslišali prijetne zvoke domače glasbe. je utrujenost minila in smo se zavrteli po plesišču.
Vse prehitro se je bližal večer in če smo hoteli še pred nočjo priti domov, smo se morali odpraviti v dolino. Prijetno utrujeni in veselo razpoloženi smo sc v Retjah razšli in si obljubili, da se ponovno srečamo na izletu. ki naj ne bi bil čez leto dni. temveč že jeseni.
MILENA GRADIŠAR