Ir. haja voak četrtek. Cena mu je 5 K nit leto. (Za Nemčijo e K, na Ameriko in drugo tujo države 7 K.) — Posamezno številke se prodajajo -—'" po 10 vinarjev. ■ ' ■" ■
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi ee pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjevi» ulioa. Naročnina, reklamacijo in in-soratipa: Upravništvn „Domoljuba". — Ljubljana, Kopitarjeva ulica -
Štev. 25.	V Ljubljani, dne 20. Junija 1918.	Leto XXXI.
Ljubezen do slovenske domovine.
Ii.
c) Naposled je
narodno blagostanje
zelo važen činitelj in kdor je ljubi, ljubi tudi domovino. Siromaku kaj dati, ni tako težka stvar, pač pa, mu preskrbeti pot do dobre službe in dela, vzlasti še, če se ta pot zadeva ob tvoj imetek. Zato je tako važno udeleževati se kovanja novih postav. Dobre postave pomagajo narodu do sreče in imovitosti, slabe pa ga spravljajo v siromaštvo,- lz tega je razvidno, kako važne so občinske, deželno-zborske in državno-zborske volitve, pa tudi razna gospodarska, obrtna, denarna in druga društva in zategadelj se mora pravi domoljub za vse to zanimati. Že 1, 1870. je Fran Levstik, znani slovenski književnik, zapisal v program novemu listu, da se hoče boriti za blagostanje in koristi slovenskega naroda in kaj drugega je tudi sedaj na dnevnem redu kakor blagostanje narodovo. Zanimanje za politiko dela gaz do blagostanja in kdor ljubi svoj narod, ta se bo pokazal in delal za blagobit posamičnih stanov v narodu. Da pa bode naše delovanje uspešno, moramo seveda spoštovati vladarja in njegove postave ter tudi v tem oziru izpolniti svojo dolžnost. Zvestoba do cesarske hiše je v našem ljudstvu tako globoko ukoreninjena, da vodo v morje nosi, kdor bi drugače mislil. »Hrast se omaja in hrib — zvestoba Slovencu ne gane.«
3. Čut za domovino je že Stvarnik utisnil vsakemu človeku v srce. Naravni zakon nas torej vleče z neko nevidno silo tudi čez leta in leta nazaj v domači kraj; kako se razveseli srce, ko čez dolgo časa človek spet zagleda domače znance, čuje
domače glasove! Mi kristjani sicer ljubimo vsakega človeka tega ali onega rodu; vendar ljubimo pred vsem vsak svoje ljudi, svoj narod. Ljubezen do domovine nam je najdražja svetinja za Bogom, Saj vemo, da ie celo naš V z v e 1 i č a r jokal nad nesrečnim Jeruzalemom, središčem judovskega ljudstva (Luk. XIX, 41—44) in oznanoval je evangelij le svojemu narodu, drugam je poslal apostole. Sv. Pavel se je s ponosom sklicaval na rimsko državljanstvo in poln narodnega čuta pravi: »Želel sem namreč proklet biti jaz sam, ločen od Kristusa, za svoje brate, kateri so moji rojaki po mesu, kateri so Izraelci« (Rimlj. IX, 1,—4). Sveti Jeronim je klical vselej, kadar se je prenaglil: »Prizanesi mi, o Gospod, ker sem Dalmatinec!«
Bog sam je pripustil različne narode na zemlji, razdelivši jih na več jezikov in je tako volja božja, da se razne narodnosti ohranjajo, Ako propade narodnost, pro pade tudi narod. To vidimo pri Rimljanih, ki jim je bila država več kakor narodnost, Propali so. To pa je tudi današnjim državnikom resen opomin, da ne prezro glasu o
samoodločbi malih narodov
in da celo nemški učenjaki priznavajo, da je samoodločba Jugoslovanov vendar malo drugačna, kakor samoodločba narodov po socialističnem receptu, kakršne po nravnem zakonu nečejo priznati za upravičeno niti nekateri katoliški nemški profesorji,
Ako ljubimo svoj narod in skrbimo za njegovo ohranitev, napredek in svobodo, vršimo v tem božjo voljo in zato ljubezen do domovine ni samo lepa čednost, ampak naravnost dolžnost za človeka, zlasti za kristjana. Škof Slomšek pravi: »Ljubezen do svojega naroda more in mora biti eden najdragocenejših biserov v čednostnem vencu vsakega moža (Zbr. Sp. IV, 197),
Še nekaj. Skušeni Slovenci ob mejah namreč pripovedujejo, da tako zvani nem-
čurji šele takrat pridejo do pravega za-upanja in veljave, kadar ne samo svoj je-i zik, ampak tudi svojo katoliško vero zata-je in postanejo ne samo narodni, ampak tudi verski odpadniki. Sicer so nam pa т tem oziru najbolj vzgledni nekdanji turški janičarji, ki so bili najzagrizenejši in naj« krvoločnejši sovražniki jugoslovanskih ka* tolikov — slovenska kri v turški kožL Kdor nima skrbi za svoje rojake,« pravi sv, Pavel, »je vero zatajil« (I, Tim, 5, 8).
Zdaj naro je torej jasno, kaj in kdo in zakaj je pravi domoljub. »Ljubezen do svo-^ jega roda, pravi veliki Jugoslovan škof Štrosmajer, je Bog sam v srce človeku vsa-dil, a Jezus ga jc posvetil na drevesu križa s svojo divno,. poslednjo molitvijo, Lju-. bimo svoj narod, delajmo zanj, ker je tudi radi tega vreden naše ljubezni in naše požrtvovalnosti, ker je od starih do današnjih časov pravi mučenik,« Zavedajmo se, da smo Slovenci, da so Hrvatje in Srbi naši bratje, da je prihodnost in moč Avstrije v Jugoslaviji, zakaj le zaveden na« rod je vreden, da živi, da raste, da se kre-pi in da pričaka dan vstajenja, Bc.
Svetovna vojska.
Na laškem bojišču smo pričeli z ofenzivo skoraj na celi bojni črti. Na več krajih smo prekoračili reko Piave in prodiramo dalje v laško deželo. Tudi na Tirolskem so naš«», čete predrle laške bojn« črte in pri Asiagu streme po laški nižavi, v katero se hočejo spustiti. Dosedaj je vojni plen: 21.000 vojnih ujetnikov in nad 50 topov, Gosta megla bojevanje znatno ovira.
Na zahodnem bojišču gre Francozom trdo in postaja njih položaj vedno opas-nejši, Na več mestih so se zadnji zopet morali Francozi umakniti Pri Compiegncy ki ga imenujejo Francozi »ključ do Pariza«, napreduje v hudem boju 25 nemškiil
U
Srbež llsW'
in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez dulia, torej зе more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3-50, dvojno-velik lonček K <>• —. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2-SO. Obojo Ho dobiva po povzetju tili predplačilu pri tvrdki
Lekarja M. Kleina Paratol-Werhe, Budapest VII-10.
Rözsa ut. 21.
i ^ Čudovita silo za šivanje fe IC4"90
B I^Ü	Naäe Čudovito ročno Silo za šivanje Siva tako
™*r>?T?	nanlo prešivne vbode kot Šivalni stroj. — Naj-
liäw»a	večja iznajdba, s katero more vsak sum krpati In
^фхд	Šivati usnie, raztrgane čevlje, lionjsko opremo, kožuhovino, prepröqe, pogriniala za vozove, šo-
i !.••■ .•>	tore, klobuCevino, plašče zu kolesa. vreCe, platno in vsako drugo močno blago. Dobrota za roko-
IS5	delce, kmete In vojake. Neobhodno potrebno za
f.Jpž	vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo lahka vporaba.
У&-"	Jamstvo za porabnost. Л^подо pohvalnih pisem.
V't f	Cenä kompl. Siiu s sukauccm, 1 raznimi Sivanknml
B I	in pornbnim navodilom K 4.90, 3 kosi K 13 50.
Vi I	5 kosov K 22 — PoSilja po povzetju, (na bojišče
H/	proti pred plačilu.) 124
« ш. Svoboda, Düna), ill/2, Hiessgassc 13-494.
Vsakovrstna ßoioCö senieno,
isuhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni
---:: PETER LASSNIKA NASL. -
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
miši - podgane ^enice - šcurlti
Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno nčinkujočejia uničcvaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—; za Ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.—; uničevalec moljev K 2.—j prašek proli mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-Sevatec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20: mazilo za uSi pri živini K 1 50; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.20: tinktura proti mrčesu na sadju in ze-lenjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Martin" ie dr. pl. Trnköczy-a redllnl prašek. „Iilujllll Paket velja 2 K, 5 paketov 12 K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za il mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi.
Glavna zaloga: lekarna Trnfeöczy
zraven rotovža v Ljubljani, a
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev livali in rabi „Mastin".
PflAHflHifl k' sc hočejo marljivo baviti z raz. нПУПППШ pečavanjem dobro idočih in zelo rab« UUU|IUlilU| jjenih konzumskih predmetov, na| pošljejo svoje naslove na kemično tovarno Hugon Pollak, Kralji Vinogradi, Juugmaunova cesta 33) tovarn, jelcion 5455; pisarn, telefon 5495.
Dr. Huf* Brecelj
primarij javne bolnice U. B. v Gorici biva in sprejema zopet
u iorici
ulica BarzeHini Sf. 6
(začetek Korsa.) od 10. do 12. ure
n. a fleželne življenjeko ln rentne nezsoune in jamstvene zavarovalnice
v Ljnbljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje In smrt, zdiuženo t ud z vojnim rlziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavoe. Absolutna varnest. Nizko premije.
Niiiiiu'ninc jm t ,'ÜU1I y -.\ \uiiio /пУ1ЧЧ)У:м. jI'
Zavud tomeljt n» vzajemnosti. — 1'rospokti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejo-innio rnd naintrodnoišimi pogoji	183:
4=1
(.Sil
Ljudska posojilnica
fsg. хг^гир z iiE9m. zauezc o ljubljeni
spreteia prijaue na
osmo 5j/|fl avstrijsko vojno posojilo
po DblacJieröb pogojih, flafoca da stane siaminalnlh K IDO.—:
i. ilovka prosto m omoriiz^cHsKo državno posojilo K 9Г54. Ii. öc vkn proste 5'Ио dne i. septembra 1923 odpovedljive državne zakladnice K 95-50.
Lastniki osmega vojnega posojila bodo imeli prednost pred vsemi drugimi pri nakupu predmetov, ki jih bo vojna uprava koncem vojne prodala. Plačalo se bode s tem vojnim posojilom po podpfsni ceni.
Vrednostni papirji avslrijsieija vojnega posojila s? sprejmejo v brczpsafrio shrambo hi upravo.
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče zamenjam.
Kovinaste ure . . po K 24 — 20 — 32 — 40-— G0 — 100' Srebrne ure . . po K 70— 90 — 100'— 120'-- 200 — Kovinasteverižice po K 2'— 8"— 4"— G-— 10-— Usnjate verižice . po K 100 2*80 4'80
gPjF" Zlatnina in srebrnina v bogati izberi I
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" sveiovnoznana. — Lastna protokolirana to---varna ur v Švict,
Svetovna razpošiljalnica
H.Suttner samo u Ljubljani St.fl
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.	Nobene podružnice.
Dobri brivski in lasestrižni aparati
I. a britev Iz srebro-jekla K
3-SO, 1 5: varnostni brivski aparati, pontkt. K 3,5: zn. .Perfekt' s 6 rezili K 16; 20; dvorez. res. rezila tucat It 5, 6. J.alase-strlžn.. K 11,12 2amena dovoljena ali denar nazaj. Po-šiljapop ovzetjuuli predplačliuc.inkr. dvorni založ. JAN KONRAD, izvozna tvrdka, Brüx St.1751,Češko.1!?
izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Josip Gostinčar, državni in doželnl poslanec v Ljubljani Tiskala Katoliška tiskarna.
V