Hudobiia ali žrlev propagande Pred dnevi smo prejeli pismo, ki ga za-radi pojasnila bralcem objavljamo. Pismo je pisala oseba, ki se do sedaj še ni nikdar Oglasila s kakim prispevkom, pač pa se ji je zdelo potrebno, da se spotakne ob naše radijske oddaje. Mislimo, da pismo ni pisano Oa njeno pobudo, pač pa je dobila od kakega „zaplotnika" namig, naj nam piše. Zgornji sklep izvajamo iz tega, ker smo v Zadnjem času dobil; več pisem enake vsebine iz različnih krajev Koroške. Ne more-®o si misliti, da bi pošten koroški Slovenec Pljuval na stvar, ki je njemu v čast in s katero mu je dano javno priznanje, da je enakovreden z vsemi drugimi. Pismo se glasi: „Uredništvo Slovenske Kronike v Celovcu! Z veseljem smo pričakovali v nedeljo JO. marca zvečer na tiste pol ure, da bomo 6uli Slovence peti. To kar smo čuli je pod vso kritiko. Upam, da bo prihodnjič boljši, ako ne pa kar nehajte: če nimate boljših godcev ozi-zoma Instrumentov. Zasmehovati se ne damo s takoj sioven-ščinoj." Na uho povedano, je v tem pismu milo zojeno samo IS napak. Kot odgovor rečemo 3 Prešernom samo: „Le čevlje sodi naj kopitar!" V zvezi z našimi oddajami smo prejeli tudi bskaj zelo stvarnih kritik, za katere se po-šiljalcem prav lepo zahvaljujemo. Želeli bi S1 tudi nekaj navodil za sestavo programov, ker ne vemo, kaj vam je najbolj všeč. Nikakor si ne domišljamo, da smo ne vem kaki dobri pevci in godci. Vsak začetek je ležak, pa naj bo delo še tako lahko. Vsi, ki imajo dobro voljo, da nas pri našem delu podpirajo, so prav lepo vabljeni. Stremeti moramo za tem, da bodo naše oddale čim boljše, za kar je pa predvsem treba dobre volje in vstrajnega dela. Delajmo to' rej skupno in se ne izgubljajmo v brezpo-tfiembni kritiki, ki največkrat kaže našo na-‘Vnost in nesamostojnost. Enkrat za vselej se moramo zavedati, da |e naš namen izpolniti vrzeli, ki so v večletnem zatiranju slovenščine nastale pri nas. Mislimo, da slovenska oddaja ni samo senzacija, pač pa je to zgodovinsko dejstvo, baj^ prvič v zgodovini koroških Slovencev slišimo slovensko besedo v celovškem radiju. Ali ni to razveseljivo? Ali nam ne kaže poti novega razvoja! Ali se res ne moremo dokopati do spoznanja, da je tudi naš l,e*ik sedaj enakovreden nemščini? Ce bomo hoteli enkrat to priznati in tudi sami pokapati. da imamo resen namen gojiti svoj ma-erin jezik, potem bodo gotovo izostali izpadi, ki skupnosti namesto koristi prinašajo “kodo. , ®°dimo pošteni Slovenci, saj nihče ne zahteva, da bi to tajili. Svet hoče od nas le to, a delamo skupno z drugimi, ker z njimi jUdi skupno živimo. Pot nam je prosta, toda Ij6 pavmetn° delo nas bo pripeljalo v lepšo Prvi izidi občinskih volitev v Italiji Prva poročila italjanske vlade, ne kažejo oj. a^? iasne slike v posameznih volilnih rožjih. V nekaterih mestih, ki leže samo ^ekaj kilometrov narazen, so prišle do iz-^aza popolnoma različno politične smeri, eprav vladajo tam iste gospodarske in ži-vli*nske pogoje. 76 *z^di iz 166-tih občin navajajo in ?6<*e*ev krščansko-demokratske stranke blov s®dežev za socijalistični-komunistični čn °stali sedeži so porazdeljeni na razli-® tnanjše stranke. t6ri »Malega človeka", Id so jo neka- fašio.91 napad11 k»1 središče italijanskih st0v J® imela uspeh v dveh občinah. 600.000 mrtvih zahteva obračun Iz govora predsednika zvezne vlade g. inž. Figla Ob osmi obletnici nasilne zasedbe Avstrije je priredila zvezna vlada slovesnost, pri kateri je zvezni kancler imel sledeč govor: „11. marec 1938 — dan pričetka žrtev za Avstrijo in 11. marec 1946— dan izpolnjenja. To sta sicer dva suhoparna datuma, ali kar leži med njima, je eno najsramotnejših poglavij svetovne zgodovine. Ko sem se 11. marca 1938 leta poslavljal na Ballhaus-platzu, je donel klic slovesa Avstrije v svet: „Odstopamo pred silo" in „Bog čuvaj Avstrijo" v meni. Nikoli ga nisem pozabil. Zopet enkrat, kakor že često v tisočletni zgodovini narodov, je premagala sila kulturo, a barbarstvo duha; ali to se še nikoli ni zgodilo tako kruto in tako zavedno zaničujoče vsakršno človeško čast. Hunski bič je prišel na oblast in je hotel popolnoma uničiti duha, strpljivost, človeško čast, na kratko vse, kar pomeni za nas pojem kulture. Označili smo danes ta spominski dan kot dan žrtev. Bil je dan žrtev posameznika, po-edinca za Avstrijo, za ono Avstrijo, kakor smo jo mi videli. Bil je to dan žrtev borcev za čast človeka in človeštva. Vsled tega hočemo danes pustiti ob strani vsakršno kritiko in vsakršen spomin na grenka razočaranja pri sosedu, osebnemu in političnemu. Zgodovina bo nekoč pričala, kdo je v teh dneh največ doprinesel za osnovne pravice osebnosti in kdo je na drugi strani odpovedal. Mirno lahko čakamo razsodbe zgodovine, a z nami tudi Avstrija, ki potom nas nikoli ni odstopila od svoje pravice do svoje svobodne neodvisne domovine in s tem od svoje solidarnosti z evropsko družino narodov, čije člani so po vrsti od malega do naj večjega padli kot žrtev fašizma. 11. marca 1938 sploh ni šlo za Avstrijo, ne, takrat je šlo že zä svet, ki pa še ni bil zrel, da doume zadnji smisel te borbe. Slo je za človeštvo in za človeško čast, ali v nobenem slučaju za bilo kateri strankarski program. Ce nam vsled tega manjka pojmovanje, da se danes, po teh velikih žrtvah, ki bi morale vsakega izmed nas notranje prečistiti, tu in tam stavljajo strankarska taktična raz-motrivanja v ospredje opazovanj teh let borbe, potem se spomnimo pri tem predvsem krvavih žrtev, ki so jih vse stranke brez izjeme in vse veroizpovedi doprinesle k tej borbi in katere na nas, ki smo ostali, stavljajo velike obveznosti. Spoštovani prijatelji, kaj gre res to za, da-li ima ta ali ona stranka 2 ali 5% več ali manj glasov? Kaj ni bitnejše, da naj bi imeil mi vsi pri vsej nasprotnosti vprašanj, ki se tičejo pogleda na svet in strankarske politike, nič drugega v mislih, kakor samo obstoj in predvsem obnovo te Avstrije? Ne gre za strankarska tajništva in ne za mandatarje, niti ne za člane te ali one vlade, marveč izključno za dobrobit vsakega posameznika, zagotovitev osnovnega zakona človeških pravic v etičnem in materialnem pogledu. Ako je kdo drugega mnenja, potem dokazuje, da nikoli ni hodil po tej trnjevi poti za Avstrijo in zato nima ob zaključku teh žrtev polne poti pravice soodločati. Ena desetina avstrijskega prebivalstva je postala žrtev nacističnega barbarstva. Pristaši vseh treh strank so sedeli v koncentracijskih taboriščih, drugi v zaporih, a velik del je padel na bojnih poljanah pod te-rorlem v boju za tujo, zasovražno idejo. 600.000 mrtvih je danes v tej dvorani pred nami in zahteva od nas obračun. Kdo se drzne spričo teh mučenikov, ki so Iz vseh slojev prebivalstva 4* vseh strank, ki so bili pristaši narodne in socialistične stranke, katoličani in Židje, komunisti in oni izven strank, na kratko, ki so bili vse to, a kljub temu nič drugega kot samo Avstrijci. Kdo se drzne pred temi mučeniki danes nastopati s svojimi lastnimi malimi doprinosi za novo Avstrijo, ki jih je izvoljeval pod zaščito zaVezniških sil? Kar smo od dneva osvoboditve v in za Avstrijo storili, je bila samo po sebi razumljiva dolžnost. Resnični borci za to Avstrijo so starejšega datuma. Oni so iz časa pred osvoboditvijo Avstrije do aprila 1945. Ali oni so tudi — to moramo enkrat ugotoviti — iz časa pred letom 1938. Pozdravljamo vsakogar pri sodelovanju in se veselimo sodelovanja. Toda mi se zaščitimo pred vsakršno lažnjivo mučeniško slavo, pa naj bo ta kakorkoli zakrinkana. Pred vsem pa se zavarujemo pred tem, da hoče danes vsakdo, ki je bil pristen nacist, biti bivši zakrinkan borec za Avstrijo. Ne oziraje se aa kakršnokoli strankarsko politiko, v zavesti odgovornosti cele Avstrije za svoje mučenike, se zavarujem danes proti vsakemu poizkusu motnje čistilne akcije vlade. Vem, da s tem soglašajo stranke in tudi zavezniške sile. 11. marec 1938 mora postati za nas narodni praznik. Praznik srca in mišljenja. Da-li je v koledarju rdeče napisan, ni važno. Zadnje dni pred 11. marcem so se katoličani in socialisti zbirali v poedinih kavarnah In končno celo v salonih kanclerja in župana. In 11. marca 1938 leta so stali delavski bataljoni v Floridsdorfu, Eisenerzu in Steyerju ravno tako pripravljeni, kakor „Heimwehr" v vaseh in na mejah države. Katoliški študentje so protestirali skupno z rdečimi delavci na j Ringsstraße proti nacističnim pobalinom. 11. marca je stal celokupen avstrijski narod enotno v skupni fronti v zadnjem boju za svobodo te države. Avstrija se ni mogla spustiti v odprti boj, kajti takrat je stala sama. Njeni veliki prijatelji na zapadu in vzhodu še niso bilo oboroženi za to veliko borbo. Imperialistični škorenj fašizma je začel svo) pohod preko Evrope. Pozneje je podjarmil večje in močnejše države, države, ki niso že štiri leta same brez pomoči vodile strašen notranjepolitičen boj proti tej vladavini. Usoda je pač morala iti svojo pot, da poboljša svet. Brez strasti hočemo danes pregledati vse te dogodke — 11. marec 1938 in 11. marec 1946 — samo osem let je med njima, a vendarle en cel svet. Samo eno se ni spremenilo In se tudi nikoli ne bo spremenilo: večni osnovni zakon vsakršnega sodelovanja, vsega človeškega sosedstva, vse narodne in mednarodne solidarnosti — potreba sporazumevanja od človeka do človeka, prazakon vse etike, priznanje človeških pravic in človeške časti. 600.000 mrtvih stoji danes z nami v tej dvorani. Njim velja naš pozdrav, pozdrav nove Avstrije in njim velja naša zaobljuba: karkoli bi nas kot politike ločilo, kot ljudje, kot poedini človek hočemo skupno samo eno- Svobodno, demokratsko Avstrijo, v kateri si lahko vsak Avstrijec pridobi največjo možno mero sreče in zadovoljstva za sebe. „Bog čuvaj Avstrijo" je bil klic časa boja in začetek nove borbe. Tudi ta boj je sedaj zaključen, sedaj pričenja delo, delo za splošnost in za vsakega poedinca, a pri tem: „Bog pomagaj Avstriji!" Nemiri in splošna Slavka v Trsln Uradna poročila zavezniških oblasti iz Trsta javljajo, da se je pričela v Trstu splošna stavka. Poročila govorijo o spopadu, ki se je dogodil v noči od 11. na 12. t .m. v tržaškem predmestju med zbrano množico in policijo. Dva sta bila mrtva in osemnajst ranjenih. Kakor poročajo je policija začela streljati, ko jo je razburjena množica obkolila. Zbiranje ljudstva je povzročila mladina, ki je sklicala množico z zvenenjem na plan. Vse življenje v spornem pristanišču in okolici se je zaustavilo, ko se je pričela splošna stavka tudi v Servoli, predmestju Predsednik Beneš o Rusiji, Avstriji in Madžarski Edvard Beneš je izjavil dopisnikarjem časopisa „New York Times" o ruskem postopanju na Madžarskem In v Avstriji: Ne verjamem, da hoče Rusija dobiti vzhodni del Avstrije, še manj pa Madžarsko. Če bi obstojal kakšen namen te vrste, tedaj bi bila Rusija lahko obdržala tudi Češkoslovaško. Rusija pa je umaknila svoje čete z našega ozemlja ker ve, da ima v Pragi vlado ki ni neprijazna napram sovjetski vladi. Rusija si prizadeva preprečiti, da bi v vzhodnem delu Avstrije prevladali Rusiji sovražni elementi. Vem dobro, da je Rusija pripravljena umakniti se kakor hitro bo dosežen ta namen.-Njena zunanja politika, v kolikor sem jo sam presodil, je zgrajena na prizadevanju po varnosti. Rusi potrebujejo gotov čas, da se bodo razvijali na lastnem ozemlju ter našli dobrih obmejnih prijateljev. Za Sovjetsko zvezo ni nič važnejšega, kakor da končno dobi možnost, da rešuje lastne notranje probleme. Trsta kot protest proti streljanju policije. Po uradnem mnenju vojaške vlade se je pričelo streljanje, ko so iskali pomoč vojaške vlade, da bi pomagala odstraniti zastavo s cerkvenega stolpa v ServolU Iz množice je nekdo strelil, nakar je šele policija pričela s. streljanjem. Spopad je bil višek nesporazumov med policijo, vojaško vlado in prebivalstvom, ki so obstojali že nekaj časa. Vojaška vlada je hotela uveljaviti svoj ukaz, ki prepoveduje izobešanje narodnih zastav na javnih poslopjih. Trije policisti so bili pri tem spopadu ranjeni. V ponedeljek je na cerkvenem stolpu v Servoli še vedno vihrala jugoslovanska zastava. Radi stavke, ki je izbruhnila o polnoči, je bila prekinjena v Trstu obskrba z vodo. Pristanišče in naprave za iztovorjenje mirujejo. Vse trgovine in tržišča so zaprta. Prevozništvo je ohramelo. Po prihodu zavezniške komisije se je nemir v Trstu pooštril. Na ve-čih krajih je prišlo do spopadov, ko je policija razgnala prepovedana javna zborovanja. Novi predsednik Finske Za predsednika finske republike so v soboto izvolili Juha Paasikivija. Postal je naslednik maršala Mannerheima, ki je pred nekaj dnevi odstopil. Finski parlament ga je izvolil s 159 od 200 glasov. Drugi kandidat, Karl Stabero, je dobil M glasov. Zanimivosti pvetdkte&a tedna ZDRUŽENE DRŽAVE Narodna organizacija, ki so jo ustanovili pod imenom „Zmaga miru", odlične ameriške osebnosti, je pretekli teden naznanila svoj program, ki ima za cilj ohraniti enotnost med zavezniki, ki je nastala med vojno. Na neki tiskovni konferenci o Mandžuriji, je ameriški zunanji minister Byrnes dejal, da se vse vlade, ki so bile v vojski na strani proti Japonski, strinjajo z imenovanjem generala MacArthurja kot vrhovnega poveljnika. Kot je znano, se lahko general MacArthur poda v Mandžurijo, če to želi. Bymes ni hotel razpravljati o vesti, po kateri naj bi bile japonske čete premeščene v notranjost Sovjetske zveze, toda je povdaril izjavo iz potsdamskega sporazuma, po kateri bi morale biti po japonski predaji japonske čete vrnjene v domovino. Ameriški zakladni minister je posvaril kongres pred težkimi posledicami za blaginjo in mir na svetu, če Veliki Britaniji ne bi dovolili posojila. Minister je izjavil, da to posojilo, ki je predvideno v višini treh mi-Ijard 750 miljonov dolarjev ni darilo, ampak dobra naložba za mir in blagostanje. Politični razvoj preteklega tedna, ki je dosegel vrhunec v perzijski krizi in v močnem odporu zunanjega ministra v obrambi listine UNO, je povzročil pri članih kongresa, da gledajo z večjo naklonjenostjo, če ne na britanski gospodarski položaj, pa vsaj na britansko zunanjo politiko. V Ameriki upajo, da bo načrt za posojilo Veliki Britaniji odobren v začetku maja meseca. VELIKA BRITANIJA Na nedavnem zasedanju britanske vlade so preučili odločitev sovjetske vlade o nadaljnjem zadržanju sovjetskih čet v nekaterih področjih Perzije po preteku roka, ki je bil določen za umik. V britanskem Spodnjem domu so imeli debato o obrambi Velike Britanije. Pri debati je laburistični poslanec izjavil, da so ameriški znanstveniki, ki se bavijo z raziskavo atomske sile, bojkotirali preizkus atomske bombe proti vojnim ladjam, ki bo na Pacifiku. Ameriški znanstveniki pravijo, da ne bi smeli vreči bombe na ocean, „kar bi bil edini način za potopitev oklepne ladje." Albert Aleksander, prvi lord admiralitete je v teku razprave dejal: „Kadar govorimo o potrebi sporazuma s Sovjetsko zvezo — o katerem vemo vsi, da je neobhodno potreben — mislim, da lahko trdimo, da je sporazum izvedljiv samo pod pogojem, da je obojestranski. Priprave za sporazum bi vedle do izmenjave stališč in do ureditve nasprotujočih si mnenj, ki upam ne bo vedno pomenil kapitulacije socijaldemokratov. Pri otvoritvi debate v Spodnjem domu je izjavil ministerski predsednik Attlee, da upa, da bo mirovna pogodba z Italijo oprostila Veliko Britanijo nujnosti, da vzdržuje oddelke v Julijski Krajini. Angleške sile so se umaknile iz Perzije in upati je, da se bodo čimprej umaknile tudi iz Levanta ter rakoj po izboljšanju položaja še iz Grčije. Svoj govor je zaključil Attlee z izjavo: „Upam, da bo sčasoma nastal v svetu bolj stanoviten položaj, in da bo mogoče uresničiti skupne interese varnosti pod vodstvom Združenih narodov." SOVJETSKA ZVEZA Britanski pooblaščenec v Moskvi je po navodilih, ki jih je sprejel iz Londona, predložil britansko uradno zahtevo po popolnih poročilih glede sovjetske odločitve za zadržanje določenih vojaških enot v nekaterih predelih Perzije. Kot poroča BBC, je teheranska radijska postaja javila, da sovjetske čete zapuščajo tri pokrajine v bližini severovzhodne perzijske meje. Glavni perzijski odbor sindikalnih organizacij je sprejel predlog, ki pojasnuje, da je sedanji parlament protiustaven in nasproten želji večine naroda. KITAJSKA Kot poročajo, je osebni odposlanec predsednika Trumana George Marshall izjavil skupini kitajskih voditeljev v Thinanu, da mora Kitajska takoj začeti z ukrepi za demobilizacijo, ker se bo v nasprotnem primeru znašla pred narodnim polomom. General Marshall je priganjal nacijonaliste in komuniste naj se dvignejo nad težave krajevnega reda in sodelujejo za dobrobit Kitajske, združujoč svoje sile v višje interese naroda. Dodal je: „Ti dnevi iso za Kitajce zelo kritični in prihodnji meseci bodo še posebno." General Ivane Matsui, bivši poveljnik japonskih čet na Kitajskem, se je prijavil zavezniškim oblastem. JAPONSKA Reuterjev dopisnik iz Tokija javlja, da so Japonci po prvih vesteh, ki so prispele, ugodno sprejeli novo ustavo. Po mnenju glavnega tajnika kabineta pred' sedništva vlade, s onovo ustavo proglasili predvsem zato, da bi preprečili morebitno krvavo revolucijo. Prejšnja japonska ustava je bila sestavljena pred 65 leti. Nova ustava odpravlja uporabo sile ali ustrahovanja kot političnega sredstva, odpravlja vojsko, pomorske ter letalske sile, ukinja plemenitaško zbornico ter ukinja cesarju vse vladne privilegije. Nova ustava ne bo postala zakon, dokler je ne bo odobril novi parlament meseca maja. Nova ustava izenačuje stopnje državljanov in ukinja vse privilegije, ki so jih do sedaj imeli posamezni stanovi ali združenja. GRČIJA Kakor je izjavil grški ministerski predsednik, bodo splošne volitve 31. marca tega leta kot je bilo predvideno. Volitev ne bodo odložili, pa naj pride predlog za odložitev od katerekoli strani. Britanski poslanik v Grčiji Sir Reginald Leeper je zapustil Grčijo, ker je bil imenovan za poslanika v Argentini. Grška vlada mu je priredila poslovilno kosilo, ob priliki katerega je dejal, da nima britanska vlada namena „zagotoviti si izključno pot prijateljstva Grčije." Leeper je dodal: „To kar mi želimo je najbolj solidna edinost med vami. To, kar naj- manj želimo je, da bi britanska vlada postala vzrok sporov in razdružitve med vami," „V manj kot enem mesecu bo grški narod odločil, kdo naj ga zastopa in vodi. Dolžnost tako večine kot manjšine je, da postavi Grčijo nad vse druge. Svetujem vam, da storite vse, kar je v vaši moči, da preprečite, pa četudi bi bilo samo za kratek čas, kakršnokoli diktaturo v Grčiji razen tiste, ki je suverenost grškega naroda." V zadnjih dneh je v zvezi z volivnim terminom odstopilo 9 ministrov med njimi tudi namestnik ministerskega predsednika. — Vkljub teh izstopov iz vlade namerava ministerski predsednik Soupholis vstrajati na tem, da se izvedejo volitve 31. marca. JUGOSLAVIJA V Jugoslaviji te dni reorganizirajo poedi-ne upravne enote jugoslovanskih zveznih republik. 4. marca je bila tudi v Sloveniji sestavljena nova vlada. Mandat za sestavo vlade je dobil prejšnji predsednik Boris Kidrič. V glavnem posveča jugoslovansko časopisje največ pozornosti razmejitveni komisiji, ki je prišla te dni v Trst, da prouči tamkajšnji položaj. Jugoslovansko časopisje je mnenja, da je edina pravična rešitev tega predela v tem, da pripade Julijska Krajina s Trstom k Jugoslaviji. Dokončna rešitev tega vprašanja bo podana na mirovni konferenci v Parizu, ki je predvidena za ; 1. maja 1946. Kot poročajo iz Beograda je komisija za ugotovitev vojne škode v glavnem končala svoje delo. Kakor so objavili pristojni krogi, naj bi bile obremenitve za Italijo naslednje: Leta 1941. je bilo v Jugoslaviji do 350.000 italijanskih vojakov. V naslednjem letu so čete znižali na 300.000 mož. Število je ostalo skoro neizpremenjeno do itaijaniske kakitu lacije 8. septembra 1943. Po 8. septembru so fašistične čete skupno z nemškimi skupinami ropale in povzročile škode za 9 miljard dolarjev po vrednosti leta 1938. Škoda na narodnem imeaju znaša 1.449,000.000 dolarjev. Država je bila oškodovana za približno eno miljardo; škoda pa, ki so jo utrpele civilne osebe, ki so jih postrelili ali deportirali je večja kot 6 miljard dolarjev. V poročilu so objavljeni še drugi podatki o škodi, ki so jo povročili Italijani na jugoslovanskem ozemlju. V pristojnih krogih prestolice ozna- [ čujejo, da predstavljajo vojne operacije s strani Italije edini temelj za rešitev jugo-slovansko-italijanskih vprašanj, kakor tudi za vzpostavitev normalnih odnošajev med omenjenimi državami. Podčrtujejo tudi, da ; želi jugoslovanski narod iskreno vzpostavitev dobrih odnošajev z italijanskim narodom, ki je sledil tudi z veliko simpatijo bor I bi za popolno demokracijo. Sedanji položaj v Indiji Zadnja poročila pravijo, da je položaj v Bombayu že povsem reden in da bodo čete umaknili iz mesta. Del posadke kraljevske indijske mornarice ter kopnih oddelkov so izločili. O incidentih ne poročajo. V kratkem bo pričela z delom preiskovalna komisija. Na treh letališčih RAF-a so se indijski vojaki vrnili v službo. Indijske čete, ki jih uporabljajo v neki vojaški delavnici blizu Ss-kunterabada in ki so pričele stavkati iz solidarnosti do mornarjev v Bombayu, so se že vrnile na delo. Mahatma Gandhi je obsodil zadnje nerede in pozval člane kongresa, naj bodo potrpežljivi in naj z zaupanjem pričakujejo prihod delegacije treh angleških ministrov, ki bo v kratkem prispela v Indijo. Gandhi je dodal, da dokazuje nezaupanje v angleško delegacijo pomanjkanje vsake jasnovidnosti. Gandhi se je dvakrat sestal s kanclerjem knežje zbornice Nababbo iz Boopala, ki je izjavil, da so razpravljali o vrašanjih, ki se tičejo indijske države — kneževin, ki jih vodijo indijski princi. Prvemu razgovoru je prisostvoval tudi Aga Kan. Voditelj kongresne stranke v Bombayu Sardar Vallabhai Patel je na shodu v Bombayu opozoril naj se ne puste begati od tistih, ki skušajo izkoristiti protiimperiali-stično mišljenje in politično prebujenje množice ter jo zavesti na kriva pota. Omenil je, da kongres ni dal nobenega znaka za vstajo proti vladi in izjavil zborovalcem, da vodstvo kongresa lahko izmenjajo, če mislijo, da se je zmotilo; dokler pa priznavajo sedanje voditelje, se morajo vsi ravnati po njihovih navodilih. Patel je pripomnil, da deluje kongres redno in mirno na področju obnove in dodal, da skuša komunistična stranka spraviti na napačno pot in zatreti rodoljubje množice. Bivši predsednik indijskega narodnega kongresa Pandit Nehru je izjavil, da za dosego svobode v Indiji nikakor ne bo uporabljal sile. Dejal je, da imajo Indijci vse pogoje in lastnosti za dosego svobode, da pa jim manjka discipline, kar je bistveno za svobodno državo. Vrhovni poveljnik britanskih čet v Indiji general Auchinleck je po radiu govoril o nedavnih neredih v Indiji. Dejal je, da izraz „stavka" ni na mestu, in da je pravilna beseda „upor". Ponovno je zatrdil, da ne bodo izvedli kolektivnih kazni ali maščevalnih ukrepov, da pa ni nikdar obljubil in tudi ne misli obljubiti da bi mogli kazni uiti podpihovalci neredov in ljudje, katerim bodo dokazali osebno krivdo. Izjavil je, da kot vojaški poveljnik nima ničesar skupnega s politiko in ne more dopustiti političnih spletk med oboroženimi silami v Indiji. Vsak poizkus upora ali napada na disciplino bo strogo zatrl ne le v korist oboroženih sil samih, marveč tudi v korist bodočnosti Indije. O indijskem vprašanju sta razpravljali tudi britanska Spodnja zbornica in zbornica lordov. V poslanski zbornici je govoril Attlee, v lordski pa minister za Indijo lord Patrick Lawrence. Oba sta izjavila, da britanska vlada odobrava stališče, ki ga je ob priliki upora v indijski mornarici zavzel sir Auchinleck. Attlee je izjavil, da bo vlada podprla njegovo stališče,- sir Auchinleck po pravici uživa zaupanje vseh krogov, ki so odgovorni za britansko in indijsko mnenje. Attlee je tudi izjavil, da voditelji kongresa in muslimanska zveza soglašajo, da je treba te nerede obsoditi in napraviti konec nemirom, da pa je komunistična stranka objavila manifest v katerem se zahvaljuje javnosti za podporo. Podobno izjavo je dal lordom Lawrence. Konservativec Richard Butler je sporočil Attleeju, da se opozicija pridružuje sklepu vlade v pogledu odobritve poslanice vrhovnega poveljnika v Indiji in podpira kakršen koli ukrep za vzpostavitev reda. Minister za Indijo lord Patrick Lawrence, ki bo skupaj s trgovinskim ministrom sir Staffordom Crippsom in prvim lordom admiralitete A. V. Alexandrom v posebni misiji odpotoval v Indijo, je na neki večerji izrazil zaupanje v svojo misijo; posebno tudi zaradi tega, ker ga bodo spremljali sposobni ljudje. Dejal je, da je indijsko vprašanje zelo zapleteno in da pot za rešitev vprašanja še ni popolnoma jasna. Izjavil pa je, da mora podoba svobodne Indije, kateri želijo pustiti njeno čast in ponos, dati in bo dala odposlanstvu novih sil, da bo z indijskimi Haviee fo „Slovenski poročevalec" od 7. t. m. prinaša naslednje: Prva vlada Ljudske republike Slovenije pod predsedstvom tov. Borisa Kidriča je podala danes Prezidiju SNOS-a ostavko. Predsednik vlade Boris Kidrič je s pismom, naslovljenim na Prezidij SNOS-a v roke predsednika Josipa Vidmarja, ostavko utemeljil tako-le: Čast mi je sporočiti, da je tako glede na delovne pogoje, kakor glede na skladnost z ustavo FLRJ potrebno pet sprememb v vladi Ljudske republike Slovenije, in sicer: 1. Skladno z ustavo FLRJ ustanovitev zve-zno-republiškega ministrstva za delo. 2. V duhu ustave FLRJ in ustrezno delovnim potrebam vključitev v sestav in članstvo vlade predsednika Kontrolne komisije. 3. Ustrezno ustavi FLRJ združitev ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za gozdarstvo v en resor. 4. Ustrezno delovnim in finančnim pogojem ukinitev ministrstva za lokalni promet in ustanovitev državnega prometnega podjetja, ki ga naj vodi bodisi eno izmed gospodarskih resornih ministrstev (industrija ali trgovina), bodisi predsedstvo republiške vlade. 5. Postavitev ministra za finance, ker obstaja že nekaj mesecev le zastopstvo tega ministrstva. Glede na omenjene potrebe je vlada Ljudske republike Slovenije dne 2. t. m. soglasno sklenila predložiti Prezidiju Slovenskega narodno osvobodilnega sveta ustrezno reorganizacijo in hkrati podati ostavko, ker predlagani reorganizacijski ukrepi presegajo značaj posameznih resornih sprememb v isti vladi. Čast mi je predložiti Prezidiju Slovenskega narodno osvobodilnega sveta navedeno reorganizacijo in podati v imenu vlade, ki ji predsedujem, ostavko. Dne 7. III. je bila seja Prezidija SNOS-a pod predsedstvom tovariša Josipa Vidmarja, na kateri so bili razlogi, ki jih navaja vlada, v celoti upoštevani, sklenjena je bila ustrezna reorganizacija vlade, soglasno je bila sprejeta ostavka in Prezidij je izrekel dosedanji vladi priznanje za njeno delo. Prezidij SNOS-a je izročil mandat za. sestavo nove vlade dosedanjemu predsedniku Borisu Kidriču. zastopniki lahko našla pot sodelovanja-Lawrence je dejal, da odhajajo zaradi tega, da bi izpolnili angleške obljube ter obveznosti in da pri pogajanjih ne bodo skušali doseči ničesar, kar bi bilo nezdružljivo s svobodo Indije pri upravljanju njenih zadev. Dejal je, da bodo izhajali iz načela, da je stvar zastopnikov Indije, da si sami 'izberejo ustavno obliko, na podlagi katere bo Indija uživala svobodo. Voditelj indijske delegacije za prehrano sir Ramaswami Mudallar je po radiu govoril o svojem poslanstvu v Veliki Britaniji in izjavil, da je naletel v razgovorih z merodajnimi činitelji na veliko razumevanje težega prehranjevalnega položaja Indije. Delegacija bo odpotovala tudi v Washington. Indijska liga v Ameriki je napovedala obširno kampanjo za pomoč ameriškega prebivalstva težkemu prehranjevalnemu položaju, v katerem je Indija. Kampanjo bo vodila ameriška pisateljica Pearl S. Buckova, ki je častna predsednica. SCeveMfe Sestava nove vlade Po konzultacijah s posameznimi vodilnimi osebami našega javnega življenja in s celotnim Izvršnim odborom je tov. Boris-Kidrič izročil Prezidiju SNOS-a naslednji predlog za sestavo nove vlade; predsednik: Boris Kidrič, podpredsednik: Marijan Brecelj, predsednik Kontrolne komisije: Vida Tomšič, minister za notranje zadeve: generalmajor Ivan Maček, minister za pravosodje: dr. Jože Pokorn, minister za prosveto: dr. Ferdo Kozak, minister za finance: Zoran Polič, minister za industrijo in rudarstvo: France Leskošek, minister za trgovino in preskrbo: Tone Fajfar, minister za kmetijstvo in gozdarstvo: Janez Hribar, minister za delo: Tomo Brejc, minister za gradnje: dr. Miha Kambrič, minister za narodno zdravje: dr. Marijan Ahčin, minister za socialno skrbstvo: dr. Anton Kržišnik. Prezidij SNOS-a je predlog mandatorja tov. Borisa Kidriča na današnji seji v celoti odobril in po tem predlogu imenoval novo vlado. * V preurejeni dvorani nekdanjega Tatten-bachovega gradu v Račah je bil svečano otvorjen nov gledališki oder. Tu bo poslej ognjišče (kulturnega in prosvetnega mno-žičnsga udejstvovanja. Za otvoritev je gledališka skupina priredila igro domačina Koržeta Vinka „Miciki je treba moža". Izvajanje igre je bilo številnim obiskovalcem domače in sosednih vasi všeč, dasi so pripominjali’, da so bili na odru kmetje in kmečka dekleta oblečeni preveč „po gosposko"-Z odgovarjajočo opremo in nekoliko naglej' šim izvajanjem bi dobila igra resničen ljudski značaj ter se še močneje približala stvarnemu življenju. * Komisija za ugotavljanje vojnih zločino* sporoča, da ima samo v Sloveniji italijanski okupator na vesti: 1.000 talcev, 8000 pobitih in pomorjenih, 7000 umrlih v internaciji, 35.000 interniranih in na stotine porušenih hiš, opustošenih polj ter izsekanih gozdov. Si/oboda javnega in zasebnega bogoslužja Pred vsem se moramo zavedati, da mednarodno manjšinsko pravo ne velja samo za narodne manjšine, marveč tudi za verske. Pako zahteva prva točka manjšinske zaščite Priznanje svobode zasebnega in javnega bogoslužja. Velja predvsem kot zaščita verske manjšine, n. pr. katoličanov v državah, kjer predstavljajo samo manjšine del prebi-valstva ,n. pr. v Nizozemski. Toda zgodovina nam kaže, da sta narodnost in vera tesno Povezana. Vera spada med najvišje kulturne dobrine in sega najgloblje v človeško osebnost. Zato je povsem naravno, da se človek najraje in najbolj prisrčno obrača na ®oga v svojem materinskem jeziku. To naravno potrebo upošteva tudi Cerkev. Že o Prvi Petrovi binkoštni pridigi vemo, da so io na čudežen način razumeli pripadniki različnih narodov vsak v svojem jeziku. Če-Prav je Cerkev priznala kot liturgične jezike, ki v njih opravlja obredne molitve pri sv. maši samo latinskega, grškega in staro-cerkvenoslovenskega .vendar prinaša Kristusov nauk vsakemu narodu v njegovem •Materinskem jeziku. Tako obsegajo tudi prvi slovenski zapiski, ki so se ohranili v Frei-singu (brižinski spomeniki, nastali okoli le-'a 1C00. po Kr.) slovenski Oče naš in očitno spoved, prva slovenska knjiga je bil Katekizem (leta 1551.), ki mu je kmalu sledilo 'udi sv. pismo v slovenskem jeziku. Mnogim Marodom niso misijonarji prinesli samo prvih knjig, ampak so prvi napisali slovnice njihovih jezikov. V vseh narodnostnih preganjanjih je narodova govorica uživala naj-večjo zaščito v cerkvi. Kljub temu so se ttinogi, tudi katoliški narodi večkrat spozabili in hoteli zatreti uporabo jezika narod-116 manjšine ne samo v šoli in v javnosti, •Marveč celo v cerkvi. Tudi na Koroškem sMio doživeli, da je nacistični režim izgnal *2 dežele našo duhovščino, ki je čutila s svojim narodom, ki je predstavljala tudi &dino naše izobraženstvo, odkar je večina svetnih izobražencev po plebiscitu zapusti-la Koroško. Cerkvi so prepovedali rabo slovenskega jezika in sTovenske cerkvene pesmi. Danes so na srečo vsaj glavne krivice Popravljene. Toda pojavil se je drug ne-2drav pojav. Že smo ugotovili, da pomeni dejansko odpad od naroda v večini prime-r°v tudi odpad od Boga in Cerkve. Versko življenje v nasilno ponemčenih župnijah je 2Matno slabše kot v pristnih slovenskih, pa 'udi res nemških župnijah. Toda prav ti odpadniki od naroda, ki morajo sedaj na ves 9las kričati, da so Nemci, da bi jim ljudje Verjeli, ko v svojem srcu čutijo, da niso in m® morejo popolnoma pomiriti svoje vesti, jim očita, da so izdajalci in koristolovci, h' so zaradi boljše službe, zaradi političnih Ugodnosti ali pa tudi zaradi svoje slabotne Vere v bodočnost slovenskega naroda zata-svojo narodno pripadnost, se odrekli povezanosti s svojimi slovenskimi predniki. ki so nekoč v slovenskem jeziku delili pravico na Gosposvetskem polju, ti narodni odpadniki so večinoma tudi verski odpadniki. Morda še imajo doma shranjen krstni list, morda še niso tvegali izstopa iz Cerkve, ker jim to danes ne obeta nikake koristi, toda dejansko so mrtev ud na telesu Cerkve. Ne hodijo niti k službi božji, kaj šele k zakramentom. Na svoje krščanstvo se spomnijo šele takrat, kadar zbirajo podpise, da je treba v kaki slovenski fari uvesti nemško pridigo za tiste, ki k maši in pridigi sploh ne hodijo ali podpise, da se na faro ne sme vrniti slovenski duhovnik, ki je bil nasilno pregnan z župnije, in je pravno še vedno njen župnik. Le tako je mogoče, da pride do primerov, ko mašuje slovenski župnik, molitve pri maši vodi slovenski kaplan in od vernikov v cerkvi sta vsaj dve tretjini slovenski, pa glej čudo — molijo nemške molitve in pojo nemške pesmi. Demokracija je lepa reč, toda žal jo je mogoče kot vse lepo in vzvišeno tudi zlorabiti. Cas bi že bil, da pri nas na Koroškem take zlorabe demokracije prenehajo. Naj tisti, ki jim je vera deveta briga, ne poostrujejo položaja z vnašanjem umetnih težav v že itak zapleteno narodnostno vprašanje na Koroškem. Pa še eno je treba povdariti. Mnogi zamerijo našim duhovnikom njihovo narodno zavednost ter jih dolže nestrpnosti, nekateri pa celo, da se vmešavajo v politiko. S takim govorjenjem dokazujejo ali, da položaja sploh ne poznajo ali pa, da ga namerno politično izrabljajo. Če smejo nemški škofje v Južni Tirolski javno izjavljati, da zahtevajo priključitev Južne Tirolske k Avstriji, bo menda tudi Slovenskemu duhovniku na Koroškem dovoljeno, da se zaveda svoje slovenske narodnostne pripadnosti lin se kedaj pa kedaj potegne za narodove pravice ali protestira zoper pretekle ali sedanje krivice, ki jih je njegov narod deležen. To ni nikaka politika, to je samo klic po pravici do življenja, ki ga priznavamo celo živali. Razen tega so razmere naše manjšine na Koroškem povsem svojstvene. Niti prva republika, še manj seveda nacistična Nemčija nam nista dovolili slovenskih srednjih šol, ki jih še tudi danes nimamo. Zato je naravno, da so naši 'Slovenski izobraženci lajiki vedno redkejši. Kar smo imeli svojega izobražen-stva, je po plebiscitu večinoma zapustilo Koroško, stari odmirajo, naraščaja pa ni, ker narod nima svoje šole, kjer bi vzgajal svojo mladino. Ohranjajo se le posamezniki iz odločno zavednih slovenskih družin, ki pa vendar nimajo zadostne in sistematične narodne vzgoje. Tako predstavlja z malimi izjemami slovensko izobraženstvo slovenski duhovnik. Tako mora slovenska duhovščina poleg svoje dušnopastirske službe izvrševati dolžnosti, ki pripadajo v narodni skupnosti sicer izobražencem kot celoti in kjer lahko v rednih razmerah prevzamejo odgo- vornost za prosvetno in organizacijsko delo predvsem laični izobraženci. Kdor se zgraža nad prosvetnim delom slovenskih duhovnikov temu odgovarjamo: dajte nam slovensko srednjo šolo, da bomo mogli vzgojiti narodno zavedno laično izobraženstvo, pa se bo naša duhovščina rada umaknila in se posvetila zgolj dušno pastirskemu delu, saj je itak preobremenjena z delom. Dokler pa niste izpolnili te osnovne zahteve do slovenske manjšine na Koroškem, dokler niste tej manjšini dali možnosti, da si vzgoji svoje izobraženstvo .niste izpolnili niti najosnovnejših zahtev manjšinskih pravic in je vaše zgražanje nad prosvetnim delom slovenske duhovščine farizejsko pohujšanje! Kakor vsak, tako je tudi slovenski narod rasel in bo rasel ob svoji duhovščini in s svojo duhovščino, ki ga ni zapustila tudi v najbolj temnih urah njegove zgodovine. Čeprav se je duhovščina predvsem posvečala skrbi za moralno zdravje naroda, vendar ni Slovenski jezik Ali poznamo razne trenutke v življenju naših prednikov? Če to njihovo življenje premišljujemo, naletimo ob kamen „njihov jezik". Jezik, ki ga še mi danes kot zavedni Korošci govorimo, je naš materinski slovenski, katerega so že naši predniki pred stoletji uporabljali v pravnem in narodnem življenju. Da se je uporabljal tudi na koroških dvorih in pri umeščenju vojvod imamo dokaze. V ponedeljek bo minilo 532 let, odkar se je vršilo zadnje ustoličenje 18. marca 1414 Ernesta Železnega. Čeprav je bil on nemškega rodu, se je vendar ves obred ustoličenja pri knežjem kamnu na Gosposvetskem polju vršil v tedanjem koroškem dialektu. Dokaz za to nam daje, Enej Piccolomini, kasnejši papež Pij II., ki pravi, da se je ustoličenje vršilo v slovenščini. Župnik iz Deholice (nad Vrbskim jezerom) pravi, da se je vojvoda zagovarjal pred cesarjem v slovenščini, in se ni bil dolžan zagovarjati v drugem jeziku, to pa zato, 'ker je bila Koroška slovenska dežela. Poleg teh imamo še razne kronike ki nam dokazujejo, da se je ustoličevalo na krnskem gradu v našem jeziku. Ta je na primer: kronika „Švabsko zrcalo". Isto nam poroča Janez Vetrinjski ,opat samostana v Vetri-uju. Pesnik Otokar Štajerski nagovarja karantanske kneze, „Windische Herrn“, kar nam jasno pove, da so bporabljali tudi v višjih krogih slovenščino. To umeščenje je bila prava podoba slovenskega demokratičnega duha. Ta navada se je ohranila od najstarejših dob v slovenskem jeziku. Moralo je pa to biti, saj so nikdar pozabila na svoje dolžnosti kot del slovenskega izobraženstva. Kadar so odpovedali laiki ali kadar njih ni bilo, so zagrabili duhovniki tudi za prosvetno, organizacijsko in celo politično delo v narodu. Naj ima kdo o posameznih duhovnikih tako ali drugačno mnenje, nihče ne bo mogel izbrisati v slovenski kulturi in v slovenski zgodovini imen kakor so Slomšek, Mahnič, kardinal Missia, Janez Ev. Krek, Jeglič, Sedej, Korošec, pa tudi Medved, Meško, Sardenko, Finžgar in pri nas Smodej, Starc, msgr. Pod-gorc. Slovenska duhovščina se zaveda, da je podlaga narodovega razvoja zdrava morala in globoka vernost tako v zasebnem, družinskem kakor tudi javnem delovanju in se zato predvsem posveča dušno pastirskemu delu. kadar pa se pojavi potreba tudi po drugem delu, ki bi sicer bolj pristojalo laičnemu izobražencu, pa se ne straši tudi tega dela, ker delo mora biti opravljeno, na narodova rast ne zamre, čeprav kedaj kot nekoč v zgodovini in pri nas na Koroškem še sedaj ni dovolj laičnih izobražencev, ki bi se mogli posvetiti demu delu. v davnih časih bili vojvode po rodu Slovenci. Čeprav so vzeli nemški vladarji našim prednikom domače kneze, je jezik ostal še dalje v svoji pravici. Tudi tuji vojvode, ki so vladali kasneje Slovencem so morali znati slovenski. Od vsakega vojvode je zahtevalo ljudstvo slovensko prisego. Zato govorimo v našem tako ljubko zvenečem materinskem jeziku in ne sramujmo se pred onimi, ki ga hočejo tajiti. Kot zavedni Slovenci se moramo držati jezika naših prednikov, kajti oni so dali temelj in mi smo dolžni na njem graditi. l j io. Kmečki možakar se je globoko po-k^onil sultanu, zahvalil in odšel z ujetni- siti ^sužnjem. Le ta je kmalu začel milo pro- - 2a svobodo in ponudil zanjo petsto zlat-Orj;°V' ^met )e zadovoljen sprejel ponudbo, 'ai^62al častniku roke in tekel sporočiti sul-*C V kako ugodno pogodbo je sklenil s ta-2a ukradeno melono in se prisrčno za- hvalil za pomoč in pravico. Sultan je omenil: „Zadovoljil si se z zelo nizko odkupnino. Hotel sem ti nakloniti tako pravico, da bi dobil od častnika vse njegovo premoženje, ker te je oropal melonie ,ki je bila razen hišice edino tvoje imetje." Ne laži nikoli! Cesar Maksimilijan je bil velik preganjalec sv. Cerkve. Zasledoval je tudi Autima, znamenitega in slavnega škofa iz Nikreme-diije. Dvajset vojakov je iskalo tega svetega moža na cesarjevo povelje. Zgodilo se je, da so ti vojaki nekega dne prišli v Autimovo hišo in prosili svetega škofa, da jim postreže s kako jedjo, ker jih je tri glad. Autim jih je gostoljubno sprejel, povabil k mizi in nudil z neizmerno ljubeznivostjo, kar je premogla njegova skromna kuhinja. Vojaki so se čudili toliki dobrohotnosti, kakoršne niso srečali še nikdar v življenju. Med obedom so vprašali, če slučajno pozna nekega Autima, krščanskega škofa katerega morajo pripeljati pred cesarja. „Kako ga ne bi poznal? Jaz sem Autim, katerega iščete. Ni vam potreba truditi se, da me najdete. Tu sem." Vojaki so začudeni in preplašeni izjavili, da bodo cesarju sporočili, da so zaman iskali škofa Autima in ga niso našli. Na vsak način hočejo rešiti svojega dobrotnika in gostitelja. „Nikakor ne!" je odvrnil sveti škof. „Kristjanom ni nikoli dovoljeno lagati, tudi ne smejo laži odobravati. Peljite me k cesarju. Rajši hočem umreti kakor doživeti, da bi vi lagali!" In je odšel ponosno z njimi v grozno trpljenje in smrt. Dober nasvet K nekemu znamenitemu odvetniku je prišel kmečki očanec in prosil za dober nasvet. „Ali imate kako pravdo?" je vprašal odvetnik. „Ne, ne, hvala Bogu." „Ali se morda bojite ,da vloži kdo proti vam tožbo?" „Ne gospod svetnik. Z vsemi ljudmi živim v najlepši slogi." „Ali hočete kupiti ali prodati kakšen del posestva in želite da Vam napravim kupno-prodajno pogodbo?" „Ne! Ničesar ne kupujem in tudi ničesar ne prodajam." „Ali želite, da Vam napravim oporoko?" „Sem čvrst in zdrav, Bog bodi zahvaljen, in ne maram še umreti. Zato tudi ne bom še delal oporoke." „Kaj hočete torej od mene?" „Prosim Vas kakor sem dejal, za dober nasvet." „Gospod, Vi ste dober odvetnik. Zato mi morete tudi dati dober nasvet." „Naj bo!" se je končno udal odvetnik, se na tihem smejal trdovratnemu kmetu, sedel za pisalno mizo, napisal vrstico na papir, ga vtaknil v ovoj, zalepil in izročil čudaškemu klijentu. Kmet je zadovoljen sprejel pismo, plačal odvetniku visok honorar in se vesel napotil domov. Ko je stopil pod domači krov, je dejal svoji ženi: „Draga žena, danes sem imel važen opravek. Bil sem pri znamenitemu odvetniku v mestu in dobil pri njem dober nasvet. Evo, tu ga imam!" Pokazal je ženi pismo. Le ta ga je odprla in brala: „Kar lahko storite danes, ne odlašajte na jutri." „In za ta nasvet si plačal gotovo lepe novce!" „Seveda, zastonj še mačka ne mijavka." „Za par čačk si plačal in metal denar skozi okno!" „Molči žena", je odvrnil mož,,, dober nasvet je mnogo vreden. Treba ga je le slu-šati in se po njem ravnati. Na senožeti v Brlišču imamo dosušeno seno. Mislil sem ga spraviti jutri v senik. Spravil ga bomo še danes pod streho." Poklical je družino in dejal; „Otroci, seno moramo spraviti /še danes. Odpravimo se takoj z vozom ponj!" „Zakaj danes? Pozno je že. Zvečerilo se bo, predno bo izvršeno delo." „Dejal sem: danes spravimo seno in konec besedi. Takoj na delo!" Vaščani so se smejali in spraševali drug drugega: „Zakaj gre po seno ta čudak tako pozno? Nebo je precej jasno. Par oblačkov ne pomeni nikake nevarnosti." Toda čudaški kmet se ni brigal za smeh in porog in priganjal svojo družino k pridnemu in vstrajnemu delu. Ko se je spustila noč na zemljo, je bilo vse seno z Orlošča pod streho. Ponoči se je nebo pooblačilo, nastala je nevihta, hudourniki so preplavili bregove in odnašali cele kope nakošenega sena. Drugo jutro so vaščani vzdihovali nad nezgodo, ki jih je zadela. „Čudaški" očanec je pa zadovoljen omenil svoji ženi: „Ali ni bil dober nasvet vreden zlata? Za vselej si bom zapomnil: Kar lahko danes storiš, ne odlašaj na jutri! Ta lepi rek bo zame merodajen. Hvaležen sem zanj odvetniku." Lakota in papež Papež Sikst V. je bil sin revnih kmečkih staršev. Na svojem prvem potu v večno mesto je mladi kmečki sin beračil, da se je preživel. Z nekaj priberačenimi novčiči je stal nekega dne pred vrati velike pekarije in jih štel. Ko ga jie zagledal pek, ga je vprašal: „Kaj pa delaš tu?" Fantič je odgovoril: „Ne morem se odločiti niti za želodec niti za noge ;prvi je prazen .druge so bose; razmišljam ravno,, kaj bi bilo bolje, da kupim kruha ali stare čevlje.” Pek je bil dober človek. Povabil je dečka v hišo, ga nasitil in mu podaril par čevljev. Minila so lieta. Beraček se je pospenjal više in više In postal papež. Spomnil se je peka, ki ga je nasitil in obul, in ga velikodušno poplačal. ItSlS Na realni gimnaziji Jeseni preteklega leta so na Koroškem uvedli kot drugi živi jezik za angleškim kot obvezni predmet za učence višjih razredov realne gimnazije tudi slovenščino. Realna gimnazija se razlikuje od gimnazije v tem, da na prvi poučujejo razen latinščine še dva tuja jezika, medtem ko na gimnaziji uče se grščino, latinščino in francoščino. Obiskali smo te višj erazrede v Celovcu, da se poučimo tudi o vnemi za učenje teh bodočih aka-demikov, medtem ko smo že češče imeli priliko, v podeželskih šolah prisostvovati pouku slovenščine. Gimnazijo in njene pododelke, kakor tudi druge šole so sedaj presilili v stari, častitljivi „Marianum". Vstopili smo v razred, v katerem so sedeli dečki in deklice z razgretimi lici in ponavljali narekovane besede. Na vprašanje, da li jih to veseli, mi je odgovorila živahna deklica: „V začetku me ni veselilo in zona me obliva, če pomislim na čase, ko sem se tomut&s čftgU&U: Important irreguläre verbs — Važni nepravilni glagoli I choose — izbiram I cKodse — izbiral sem I have chosen — sem bil izbiral I cut — režem I cut — sem rezal I have cut — sem bil rezal I do — delam I did — sem delal I have done — sem bil delal I drink — pijem I drank — sem pil I have drunk — sem bil pil I eat — jem I ate — sem jedel I have eaten — sem bil jedel I oome — pridem I came — sem prišel I have come — sem bil prišel I fall — padem I feil — sem padel I have fallen — sem bil padel I feel — čutim " I felt — čutil sem I have felt — sem bil čutil I fight — borim se I fought — sem se boril I have fought — sem se bil boril I find — najdem I found — sem našel I have found — našel sem bil morala pobotati z mislijo, da se bom morala učiti slovenščine, mislila sem seveda „windisch"! Ali za veselje, katerega imam sedaj pri učenju, se imam jaz in tudi z menoj vsi sošolci zahvaliti načinu poučevanja našega gospoda profesorja. V peti učni uri smo se naučili ž eljubko pesmico, ki se glasi: Tika, taka, zlata je minuta vsaka, dragocen trenutek vsak tika, taka, tikai, tak. Tega otrok ne pozabi, čas mladosti prav porabi, da ne boš kdaj siromak, tika, taka, tika, tak. To nam je dalo vsem pomisliti in naš odpor je popustil." Profesor nam je na osnovi svojega premišljenega in dobro izmišljenega učnega načina, ki gre od koraka do koraka, razložil potek ene učne ure. Snov, katero predava v slovenščini je lahka, a njegova lastnost, ki jo pri mnogih učiteljih pogrešamo je, da usmeri ves pouk na razgovor. Za njega pomeni poučevanje več kot samo poklic. Enega izmed učencev smo vprašali, kje je doma. Ponosno nam je odgovoril, seveda v slovenščini: „Iz Celovca". Žarel je po vsem obrazu, tudi drugi so bili veseli, da je tako dobro odgovoril. Profesor nam je zagotovil, da bodo na bližnjih konferencah lahko dali najboljše „rede". Na ta način je že dan majhen, viden znak za to, da trud ni bil zastonj. Ta obisk realne gimnazije je pokazal, da zakon — izpodriniti jezik, kakor je to hotel Hitler — ni bil izpolnjen in smo ga preživeli. Novi jezik je nekaj, kar je v nastanku! Ožjo zvezo jezika in smisel učenja naši otroci sedaj morda še ne bodo doumeli. Šele bodoči časi bodo to razdobje razpredelili, šele oni bodo mogli določiti vrednost znanja drugega jezika in razmerje do njega, Kar pa smo mi spoznali je, da je bil in da bo jezik posredovalec do naših sosedov, kar bo privedlo do preporoda na področju razumevanja in vzajemne ljubezni. Zvezni minister Helmer pride na Koroško Zvezni minister Helmer bo prispel prihodnje dni na Koroško in obiskal slovenske kraje. Govoril bo kot zastopnik avstrijske zvezne vlade v ponedeljek, dne 18. t. m. dopoldne v Velikovcu, Pliberku in Dobrli vasi, popoldne pa V Borvoljah in Št. Jakobu v Rožni dolini. Dobrlaves Smrtna kronika beleži žrtve tudi med ljudmi. Tako smo sredi februarja pokopali našega priljubljenega peka Rudolfa Orla. Ker je z njim v družini izumrl moški pekovski rod, iščejo naslednika, da nam bo kruh pekel, kajti njegov tovariš je preobremenjen in bomo drugače morali same kekse žuliti, kar je posebno neprijetno za tiste, ki ne morejo več z zobmi škripati. Na pustno nedeljo pa so nas presenetila naša dekleta iz Marijine družbe z lepo in veselo prireditvijo, pri kateri so se vrstile deklamacije, narodne pesmi in šaljivi prizori, da smo se od srca nasmejali. — Dekleta, le pogum, tej prireditvi naj sledijo še druge! Letošnji predpust se je pri nas poročilo vsega skupaj pet parov. Predpust sta slovesno zaključila s poroko Janez Vutej, Hari-žov iz Gluhega lesa, ki je bil šest let v Ameriki, in Neža Kranjc iz znane Silanove družine v Podhomu. Vsem novoporečencem želimo: Bili srečni! Pribla ves Da ne boste drugod mislili, da mi Pribilci še vedno spimo zimsko spanje, se tudi mi oglašamo, da smo že davno pokoncu. Pa že prav luštni smo bili sedaj v pustem času. Še celo „ohcet" smo imeli. Zupančičeva gospodinja se je naveličala biti sama, pa si je poiskala druga, da ji bo pomagal prenašati križe in težve. Saj na kmetih jih je res veliko. Slovesno poročno mašo je v naše veliko veselje opravil sam g. prošt iz Dobrle vesi. Bilo je res krasno. Po pojedini smo se tudi še malo zasukali. — Vrnilo se je tudi že mnogo naših fantov in mož, a na žalost jih še vedno mnogo manjka. Hodiše Za pustno nedeljo so nas obiskali naš) dragi prijatelji im igralci iz Bilčovsa. Nasto pili so na našem odru s predpustno igro: „Davek na samce". Igra je bila zelo primerna za ta čas in za naše razmere. Saj je ? predpustu bilo pri nas prav malo porok in marsikatera dečva je nevoljna, da je pred-pust že minil, ona pa je ostala sama. Med igro nam je igralski zbor zapel nekaj lepih narodnih pesmi. Na sv. Jožefa dan pa bomo obhajali društveni praznik nad vse slovesno. Že od nekdaj je navada pri nas, da gredo na ta dan fantje in dekleta v velikem številu k sv, zakramentom, popoldne pa je akademi' ja. Tako bo tudi letos. Na ta dan bodo prvič nastopili naši fantje in dekleta in nam bodo pokazali, kaj so se naučili. Igrali bodo Jale-novo igro: „Dom". Vsa akademija bo predvsem posvečena našim družinam, ki so bile izseljene. Na sporedu je slavnostni govor in tudi petje našega pevskega zbora. Za sosednje kraje bomo ponavljali igro „Dom" še v nedeljo 24. marca in na praznik Marijinega oznanenja 25. marca, obakrat popoldne. Vsi, ki nas boste obiskali, že napre! toplo pozdravljeni! Bukovje V zadnji „Koroški kroniki" je bila popisa na Dobrlaves in skoro vse njene podružnice, kako se obnavljajo, kako živijo in se ženijo Bukovci pa tudi spadamo pod dobrlaveško proštijo, zato se moramo tudi mi oglasiti, ds ne bo kdo mislil, da nas je vojna izbrisala. Tudi pri nas je veliko zanimanje za „Kroniko", bere jo staro in mlado, slednji bolj trdo, pa počasi bo že šlo. Kaj pa je v Bukovju novega? Vsak teden kaj, toda .vse to drugih po svetu ne zanima, zato pa o tem ne pišemo. Na nekaj smo pa vendar ponosni in to smemo tudi drugim povedati. To je naša cerkvica, ki je zadnje čase dobila povsem novo lice na znotraj. Napeljali smo v cerkev elektriko, za post smo kupili križe« pot, dobili smo nov postni mašni plašč, tako da se sedaj prav radi zbiramo ob delavnikih v naši ljubki cerkvici pri službi božji. V nedeljo jo pa vsi skupaj uberemo v proštijo * gospodom Oražmom na čelu, da pokažemo, da hočemo ostati zvesti svoji fari. Radi bi še marsikaj nabavili za cerkev; če bodo nekateri bolj težki gospodarji malo globlje segU v žep, bo šlo. — Slišimo praviti, da „Koroška kronika" vodi tudi radio oddaje za Slovence. Kako radi bi poslušali slovensko petje in predavanja, pa nimamo radio sprejemnikov. Ali nam uredništvo ne bi moglo svetovati, kje bi dobili sprejemnike? .......................mili..................................................mn...................................................... Jlaše Oj dekle, kaj s’tak žalostno? Kazen. What we often hear — Kar pogosto slišimo Please a ticket for Graz — Prosim vozni listek do Gradca Doez the train go through to Graz? — Ali pelje vlak naravnost v Gradec? When does the train start? — Kdaj odpelje vlak? What time is the next train for Graz? — Kdaj pelje naslednji vlak v Gradec? How long do we stop at Bruck? — Kako dolgo stojiipo v Bruku? Is this the right platform for the train to Graz? — Ali je to pravi hodnik za vlak v Gradec? Two proverbs — Dva pregovora Time is money — Čas je zlato (denar) Better an open enemy than o false friend — Boljši odkrit sovražnik kakor potuhnjen prijatelj Words you should memorize — Besede, ki se jih naučite na pamet Depart — odpeljati se the departure — odhod compartment — oddelek ticket — vozni listek timetable — vozni red luggage — prtljaga stop — stati dass — razred bus — avtobus journey — potovanje travel — potovati traveller — potnik return ticket — povratni vozni listek guard — sprevodnik fast train — brzovlak Seat — sedež dining-car — jedilni voz change — prestopiti Z občutkom. Napev naroden,harm. Ant Schwab. de- kle,kaj s’tak hiš za na-geljc ža-lost-no, - ^ P T (J ve-šašmi o - či? se-me- na, Vr- šič za rož-ma- rin, in ■ T M-1 -*~Y—y ^—i y— vsah - nil mi je dru - gi ti po - pož- ma-rin gnal bo spet [n —r—K—~ \ — na-ge!j so su - vsah- - nil mi je rož - - ma-rin ‘z no-vih ko - re- dru - - gi ti po - ., u | fv—h-J)- gnal 'bo spet iU) \ f’ m j»' ** J vsah - nil mi dru - gi ti je -rož-ma-rin po - gnal bo spet A ie-po cve- dru-gi mi po- gnal bi spet ta- pr-vije duh-teč. Že Vnarodnem tonu. Emil Adamič« Tam go- ri za na-šo va - sjo le - ne cve - to 11 _ pe ze le - ne cve - je vze- sol-nce ru- le- ne te me-no se le - ne te li- pi- ce tri________ li - pi-ce Mokrije Oa ne boste mislili, da ne znamo drugega *akor plesati, se danes oglasimo enkrat v »Kroniki". Z veseljem jo prebiramo, saj smo *e toliko let pogrešali slovenski časopis. Po-sebno nas zanimajo domače novice, katerih le bilo v zadnji številki prav veliko. Naj bi tudi mi ne bili med zadnjimi z našimi no' vicami. Saj smo letošnji pust prav dobro preživeli. Ženila sta se kar dva para in sicer edini sin znane Klemenčove družine Franz Sornernig ki si je izbral za nevesto Urhovo Micko v Rutah. Zakonski stan si je tudi izvolila Mohorje-v& Anica ki je dobila prav {letnega ženina, Simona Pehec iz Šmihela. Poročil ju je nevestin brat čast. g. Ivan Starz. Novoporočen-cem želimo mnogo sreče v novem stanu. — Ce nam bo dovoljeno se oglasimo ko mine Post jn spet kaj novega doživimo. Prosimo majhen kotiček v „Kroniki”. Upamo da Pe boste odrekli naši ž^Jji. Rožeg V nedeljo 10. marca je bilo pri nas slovesno umeščenje novega gospoda župnika č. 9. Marktlna. K tej slovesnosti, ki se je vršila popoldne, je prišlo mnogo faranov, ki ®o z zanimanjem poslušali slovitega pridi' 9arja mil prošta Trabesinger ja iz Podkrno-Sa. ki je zbranim obrazložil duhovniško in župnikovo pastirsko službo v fari in vernike °beh jezikov povabil, naj svojega dušnega Pastirja podprejo v njegovi težki službi s iem, da bodo zvesto izvrševali to, kar jih nči in, za kar jih navdušuje. Novemu župniku so prišli čestitat tudi vsi njegovi okoliški 99. tovariši v dušnem pastirstvu. Gospodu Župniku želimo, da bi ostal pri nas dolgo in 'Ža bi Bog njegovo delo bogato blagoslovil. škocijan V goli smo se nekoč učili, da so se ljudi fadi naseljevali ob rekah, da so tako v časih, ko ni bilo dobrih cest le imeli zvezo s so-asdnjimi kraji. Danes pa to več ne drži. Kajti ^as Podjunce Drava, ob kateri smo naselje-ne veže s sosedi, ampak nas kvečjemu ‘oči. Ladijskega prometa po njej ni, most, ki aino ga imeli pri Kamnu do Tinj, pa je od konca vojne do danes neuporabljiv za prodat. Tako pri najboljši volji opremljen z Vsemi dovolilnicami ne moreš po kratki poti v Tinje ali čez Dravo, marveč moraš po dolbem ovinku ali na Velikovec ali na Galicijo. Zaveda za auto je teh deset kilometrov malo aU nič, vse kaj drugega pa je to za kmečko Vprego, za konje ali celo za vole. Koliko nepotrebnega in dragega časa kmet s tem zgubi, malo kdo pomisli. Mislimo da bi sko-ro že eno leto po končani vojski oblast ta most že lahko popravila in ga izročila prometu. Kajti življenja zmožna država ima pač toliko sredstev, da popravi en most in postavi naj potrebne straže. Drugače imamo vtis, da spadamo kam drugam, ko se za nas nihče ne briga. Kapla v Rožu Vsaka številka „Koroške kronike" prinaša mnogo zanimivega iz vseh krajev naše slovenske Koroške. Veselje me navdaja, ko či-tam, kako igralci kar tekmujejo z igrami in petjem na ljudskih odrih. Zopet se vrača Vigred v naravi, vrača pa se tudi v naša srca, ki bijejo bolj kot kdaj za našo materino govorico. Rešeni smo nacijskega nasilja, toda pot, po kateri imamo za hoditi, še ni gladka. Treba bo še mnogo delati, predno se bo naša mladina izurila v petju, igranju itd. Fantje, stari igralci, ki ste nam bili v ponos že pred nacizmom s svojimi „Tamburaši”, pokažite mladini pot. Poštenega veselja rabi naša mladina, da bo zabrisana zadnja sled nacistične razuzdanosti. Le pošte-,na mladina je temelj krščanskim družinam, iz katerih se bodo rodili zavedni Slovenci. Pridne roke, pošteno srce in materina beseda, to so naši največji zakladi. Popravek V zadnji številki „Koroške kronike” smo prinesli poročilo iz Dobrle vasi, v katerem nam je naredil tiskarski škrat veliko napako. Stavek: „Saj je tudi med nami marsikateri mož in fant, katerega se domači nič ali malo spominjajo”. Stavek se glasi pravilno: „... katerega se domači več ali manj spominjajo". Svojo napako, ki pa ni nastala po naši krivdi s tem popravljamo, prizadete pa prosimo oproščenja. Sele Pust, akoravno letos nič ni bil masten, smo ga zaključili prav živahno. Na pustno nedeljo se je dvorana našega cerkvenega doma zopet napolnila do zadnjega kotička. Igrealci Zg. Kota so nam podali igro: „V Ljubljano jo dajmo". Naravnost iznenadil pa nas je naš Banči Olip s svojim mladim zborom s pesmicama: „Nesrečna zima" in „Zeleni gozd" ki so bile prav ljubko podane. Polno smeha je vzbudil šaljivi kuplet „Omožitvi". Nato pa o „Selški fari". Pri tej prireditvi se je videlo koliko talentov je skritih med našo mladino, kakor med igralskim ali pevskim osobjem. Obsodbe vojaških sodišč Lienz: Radi nedovoljenega prekoračenja meje iz Avstrije v Italijo sta bila obsojena na 100 S denarne kazni Siegfried Binder in Christian Pichler. Radi nedovoljenega prekoračenja meje iz Italije v Avstrijo je bil obsojen na sedem dni zapora in prepeljan pod nadzorstvom na mejo Italjan Giuseppe Surace. Engelbert Demetz je bil radi nedovoljenega prekoračenja meje iz Avstrije v Italijo obsojen na 12 dni zapora. * Beljak: Pred beljaškim vojaškim sodiščem se je moral zagovarjati avtopodjetnik Josef Bierbaumer iz Celovca radi napačnih izjav napram vojaški policiji in kršitve ukaza. Bierbaumer se 29. januarja v Vrbi ni oziral na znamenje vojaške policije ter peljal naprej. Ko ga je ta dohitela in ustavila, je našla v avtomobilu še dve osebi, čeprav je bilo dovoljenje izstavljeno samo za prevoz bolnikov in zdravnikov do 50 km. Bierbaumer je bil obsojen na 2500 S denarne kazni ali 6 mesecev zapora pogojno za dobo treh let. Nadalje je bil .obsojen na devet mesecev ječe polski državljan Michael Szierski, ker se je udeležil dne 12. novembra izvednega roparskega napada pri posestniku Avgustu Kurzu v Kerschbaumu pri Greifenburgu, pri katerem je bil v službi kot nadzornik. Kulturna prireditev v Pliberku Pljub temu, da so Peco pokrili temni oblaki, ki so napovedovali dež ali sneg, se je na pustno nedeljo napolnila dvorana pliberške šole z mnogoštevilnim občinstvom. Iz vseh vasi pliberške okolice in mesta samega smo prihiteli, da ob slovenski pesmi in slovenski besedi preživimo nekaj lepih uric. Naši fantje in možje so nas razveselili z narodnimi pesmimi, šolarke z deklamacijami, dekleta in fantje pa so se korajžno in dobro postavili z resno igro „Veriga" in šaljivo „Kmet in automat". Ko je z odra donela tako zatirana slovenska beseda in po dvorani valovila slovenska pesem so se odpirala naša srca na stežaj, da sprejmejo vase vso njeno lepoto. In v naših dušah je odmevalo: „Slo-vnec sem, tako j^ mati dejala, ko me je dete pestovala, zatorej dobro vem, Slovenec sem." Da, mati je bila tista, ki nas je učila ljubiti in spoznavati naš slovenski jezik. Šola nam je bila v tem oziru prava „mačeha", upamo pa, da se izkaže sedaj bolj materinska. Vsem, ki so se trudili za lepi izid prireditve se prisrčno zahvaljujemo in upamo, da nas vrli igralci in pevci kmalu zopet razveselijo. u,"iiiimiiiiiiimiiii,iim..... pesmi {2.) Vigred se povrne... Allegretto. Vse se vi,------- Vig- red se po dan,_____ kjer je več-ni - bi - Vem, da tam pre Vse seve - tli - ca mi______ Tra . ti ca po Oj pre bla - gi Da Bo 1 ga u stan_____ Spet v do Mi - o - Drob-ne . či - ce po spomnim ko sol Ven - dar, ko nanj Moderato. Nik-dar Nas za - jat - Ija je------ ja - telj Pod oknom. klad-i/o bi - ja Ijti - bez-ni - va tvoj sj * ^ p f r trud-ne, poz - ne u - re de -kli - ca ce -vsmi - Ije ved-no mi je pred op že j prej ne - . na! Ti me ■ mi; zdi - hu- Trt tt it1 —fn ^=== ^ F 1 jfpj V P 'f fEE| 4—> J k J ir g « i . {L-«fo j --- zna-ne src-ne ra, - ne ra-niš, ti mi bra - ms, jo - če sr - ce vro - če , Jk K „h /s I J me - ni spa - ti da ne mo - rem ved - ho k te - bi ne pu - ste; spat’ do - ma; hre - pe - ni; -J- J '4— 1 ^ «j j— prej ne-zna-ne srč-ne ti me ra-niš, ti mi zdi - hu-jo-če sr-oe 1 k k k Ji Ji ra - nex ftie-nr spa-ti bra-niš, da dg mo-rem vro - Če ved-no kte-bi j j ne pu - ste. spat’ do - ma. hre-pe - ni. grgHt ste d) d) /- PPsotteriuto LUČ IZ SEVERA Pod imenom „Luč iz severa" piše nemški Cerkveni list dne 3. marca: „Odločilnega pomena je bilo, da so nemškim cerkvam podarili zemljišča: tako Bambergu Beljak, Frei-singenu Otok, Trušnje in Grebinj. Nemške škofije so pošiljale sem z duhovniki vred valpete in obrtnike. Tako je dežela v dobi leta 800. do 1200. postala vsa krščanska in večji del nemška, brez sile, kratkomalo po vplivu močnejše kulture... Prva je prišla luč iz juga. druga iz severa. Nihče ne živi sam za se, vsi smo s sosedi povezani in smo jim zadolženi... Sredi osmega stoletja so potrebovali Karantanci od Bavarcev pomoči proti Obrom. Zato so morali poslati k Bavarcem talce, ki so se tam krstili in so potem pripeljali s seboj duhovnika Majorana." K vsemu temu je treba nekaj pripomb: Če so Karantanci potrebovali pomoči Bavarcev, je nič manj niso potrebovali Bavarci od Karantancev. Na vzhodu se je nagromadila nevarnost Obrov. Mogočnemu cesarju Karlu Velikemu je dajala ta. nevarnost dosti skrbi; tembolj je morala manjša Bavarska Iskati pomočnikov. Ta pomočnik je bil po naravi Korošec, saj je bila vojvodina Koroška tedaj morebiti močnejša, kakor Bavarska. Odločilnega pomena je baje bilo, da so se nemškim cerkvam dajale slovenske pokrajine. Pri tem se povprašujemo: čigave pa so tiste pokrajine, tiste trdnjave, tista mesta bila poprej? Ali niso morebiti bila tista posestva last plemičev, ki iz zgodovine izginejo, da jih Koroška odslej nima več. Dvomiti moremo in moramo, je li bila sreča za Koroško, če so nemški škofje pošiljali sem svoje valpete in obrtnike. Obrtnik je bil Nemec in valpet iztiralec desetine. Valpet je brez dvojbe oviral pokristjanjenje in obrtnik iz tujine si je svojil predpravice. Koroška se je baje pokristjanila in povečini ponemčila brez sile ,samo po vplivu močnejše kulture. Tako kruto, kakor na severu, po Prusiji in drugih pokrajinah, se pri nas gotovo ni mi-sijoniralo. Ganljivo je, kar poroča pisatelj Helmold, da noben narod svojim duhovnikom ni tako udan, kakor Slovenci na Koroškem. Nimamo razloga, da bi nemškemu pisatelju tega ne verjeli. Saj je koroški človek duhovniku udan še danes. Ce so Slovenci ravno tukaj bili duhovnikom tako uda-ni, so morali ti duhovniki biti zvesti prijatelji in varuhi slovenskega naroda. In drugi dokaz je ,da pruski narod vere nikoli ni ljubil, ker je prišla k njemu, ne po misijonarjih, marveč po nemških vitezih, katere nemški zgodovinarji hvalijo in poveličujejo, ker so germanizirali. Sloveči zgodovinar Gfrörer trdi, da Prus vere nikoli ni ljubil, zato je v dobi reformacije prvi odpadel. Znano je, da se ponemčevanje v stari dobi ni vršilo kar brez sile, brez krivice, samo po višji kulturi! Značilno je v tem oziru, da Slovenec kakor daleč je segel nemški vpliv, ni bil enakopraven z Nemci. Bil je kakor zgodovina dokazuje „slavicae conditionis" - slovenskega prava. Zanimivo je, da nam nemški zgodovinarji nočejo povedati, kakšno je bilo pravo Slovencev, kakšen „slovenski pravni položaj”? Zgodovina nam tudi pripoveduje, da je za obmejne kraje nemške države veljala določba dana v Ranteshofenu na Bavarskem iz leta 1043. po kateri je moral vsak Slevenec imeti nad seboj gospoda, ali pa „extermi-nentur". Beseda pomeni iztrebiti, a morebiti je ne smemo jemati tako hudo. Drugi pomen je, naj se „izseli"! Ko so Nemci izseljevali naše kmete nam je prišla ta beseda na usta: „exterminentur".' Pri nemški vladi se je moral v Hitlerjevi dobi nekdo spomniti tiste določbe: „ven, čez meje z ljudmi, kateri se nam ne uklonijo popolnoma!“ Nemški pesnik piše: „Ljudje so otroci ljudi vseh časov in krajev". Nemški otrok je Nemec: trd, brezobziren, sebičen, neusmiljen, ponosen, odločen. Lahko so te lepe ali nelepe čednosti nevarne. Nemec ostane tudi po mašniškem posvečenju Nemec. Zaboli nas, ko beremo da je moral tajnik cesarja Karola Velikega nadškofa Amona iz Solnograda svariti: „Esto praedicator pietatis, non decimarum exac-tor"; bodi glasnik pobožnosti in ne iztirjß-valec desetine! (Alkuini op. I. 104). In Ar-nona so slavili, da je „apostolski orel" — veliki misijonar pri Obrih in Slovencih. Izredno hudo je, kar se je godilo v Solnogra-du svetemu Metodu, ko je kot nadškof potoval v Rim. Nadškof Solnograški je pustil Metoda ujeti, tri dni ga je pustil stati v hudem zimskem mrazu in potem ga je hotel pretepati s konjskim bičem, pa duhovniki niso tega pustili. Ta dejstva dokazujejo, da se ponemčevanje ni vršilo „brez vse sile, samo po višji nemški kulturi”. Višja kultura je katolicizem, vse drugo je dvomljivo. Naša doba se je toliko ponašala s kulturo. Narodna strast nikjer in nikoli človeškemu rodu ni bila luč, tudi ne, če prihaja k nam iz Nemčije. O tem se ni treba šele prepirati, to dokazujejo dejstva: Velik del stare slovenske Koroške je ponemčen, in ljudstvo iz teh pokrajin je zaostalo za sosedi, zaostalo za drugimi narodi, ki se niso po nemški kulturi izobrazili. Valentin Podgorc. Ko je umrl stari Kalužek, ni bilo nikogar ne v hiši in ne na vsej Ledini. Hiša je stala, kakor drugekrati, mogočna lipa se je osipala po dvorišču, jesensko sonce je tipalo po pročelju in zorilo pozno izabelo, katere grozdi so se, sivkasto nadahnjeni, odražali med velikimi .svetlimi, zgrbljenimi listi. Na oknih so stali cvetlični lončki s posušeno, razpokano zemljo in polomljenimi stebli lanskih begonij. Prišel je poštar, kakor vedno, po hribu, med sadovnjaki; požvižgal je pesmico in se časih ozrl po temnih hribih zadaj. Ogledoval je košata drevesa in gnijoče sadje po travi. V roki je mečkal pismo. Martinovo pismo, poznal je pisavo. Vesel bo Kalužek, je menil, edinega sina, edinega svojega pismo bo prejel. Kaj mu neki piše, ha! Še njega bi zanimalo. Stopil je iz mehke trave po suhem, šumečem listju dn obstal prav, kakor bi se ustrašil psa, ki ga že zdavnaj ni bilo na Ledini. Lahno je odprl vrata in stopil v hišo. Tiho je bilo, da se je zdrznil, še taktov ure ni slišal, kakor ponavadi. Bila je dve uri zadaj. Hiša je bila nepospravljena, peč je bila zasuta s fižolovim stročjem. V kotu je stala nerodna starinska postelja in Kalužek v njej pod temnordečo odejo. Le pol obraza mu je videl. Spi? — A ga vendar mora zbuditi. Priporočeno je in podpisati mora. Čudno bledo se mu je zdelo njegovo čelo, ko je stopil k postelji. Dotaknil se je prešite odeje, pa se mu je v trenotku zgubil tisti vonj domače Ledine. Kar ni mogel doznati te ubijajoče nedoločnosti; nekaj tujega je lebdelo v sobi. Sonce se je bleščalo skozi okno, v žarkih je trepetal prah. V sobi je bila smrt. Oče Kalužek, vstanite, pismo sem vam prinesel, je šepnil, pa je že pričakoval, da stari dobričina ne bo razmaknil vek. Narahlo je pritegnil odejo in segel po iztegnjeni roki. Nekaj strašno čudnega ga je prešinilo. Z zataknjenim, ostrašenim glasom ga je še poklical, dvakrat, pa mu je bilo vse jasno. Zunaj je gorela jesen. Dan je bil kakor žegnanj-ska nedelja, svetal in prostoren, Ceneta pa je bilo strah, kakor nikoli pri belem dnevu. Potem je razločno slišal, kakor je nekaj za-škrebljalo, nekaj čisto jasnega, namenjenega. Ni se zavedel dobro. kdaj je bil prišel ven in do Katrine bajte. Pojdi, mala, je dejal deklici, pokliči mamo. Nekaj hudega je. Čez uro ali kaj je zapel zvon na Dobravi in so se ustavili ljudje po njivah, pokrižali so se in zmolili očenaš za dušo pokojnikovo. Tri vi .biU. ali štiri, če bi vedeli, da je umrl Kalužek. — Ni ga zanj, daleč naokrog ne —, so modrovali kmetje ob odru ali domov grede od kropljenja. — Kdo nas bo tako razumel, kdo med nami bo toliko dosegel v mestu, kdo bo dal zadnji nasvet? — Leskova dolina je bila potrta, kakor bi jo pobila toča, bajtarji so sklanjali glave in osobenki so ga hvalili, kakor preje nikoli. Slehernika je zadelo, kakor bi mu umrl oče. — Ta je pravična, smrt! — je uganil kdo po dolgem molku. Bog mu bodi dober in lahka domača zemlja! — Naslednji dan je bil pogreb, kot ga ni videla soseska. Ajda je cvela, hribi so bili v tankih meglah. Potem ,je prodrlo sonce, po svetli cesti se je pomikal črn sprevod ljudi od vsepovsod iz Leskove doline. Bile so tete in strici, bratje morda, vnukov in drugih ljudi, ko na novi maši, Martina pa, edinega, ni bilo. Čakali so vlaka. — Martin se je pripeljal čez dve uri po cesti; v trški gostilni so pili pogrebščino, pa se ni oglasil. Na pokopališču je zavonjal vosek in nageljne, čutil je nekaj strašno težkega, solze pa ni mogel iztisniti in še težje je leglo vanj. Nekje v podzavesti je čutit bolečino, ki zanjo popreje ni vedel. Dolgo je stal pred sveže zasutim grobom,- bilo mu je, da bi ga izkopal z lastnimi rokami. Zazrl se je v piramidasto cipreso, prav kakor bi hotel videti v temo njene krošnje; nazadnje je ugotovil ,da je tema tako zelo podobna smrti. Opoldanski zvon ga je ganil iz zamaknjenosti. Počasi je odhajal skozi pokopališka vrata. Krenil je po polju, po bližnjici. Med ajdovimi njivami so ga zamotile čebele. Na razpotju je srečal starega kmeta, gospodarja. Zdelo se mu je, da se mu je priklonil in ga pozdravil kakor gosposkega človeka. Martin ga je pozdravil, prijazneje, kakor drugekrati, lepše kakor gospodično učiteljico v mladosti. Pri slednji so se mu ustavile misli; še korak je klecnil in nikdar trudna je obtičala težka noga sredi domačega polja. Dolgo ga ni videl in bilo mu je tuje. Martin se je ozrl počez in podolgem,-trg je trepetal v soncu, daljnje hoste so bile žametno zelene. Beli, kopasti oblaki so stali nad obzorji, kakor bi bili nenadoma vzkipeli in okameneli. Zrak je bil čist, kakor le jeseni in Martinu se je zdelo, da vidi slednjo skrivnost. Bil je na sredi, med začetkom ih koncem. na Ledini Tisto leto potem je bila vojna, a Martin je ostal doma vsa leta tega časa. Slišal je mnogo, a doživel ničesar tako strašnega. Časih si je želel, da bi ga vpoklicali in da bi padel. Venomer in venomer je kljuvalo v njem in malo je govoril. Gledal je zemljo na Ledini in drevesa, čutil je blagoslov sonca, pa ni trenil z roko. Časih mu je dejal oddaljen sosed, treba bi bilo tako in tako. Glej, nikamor ti ni treba, koliko bi lahko prigospodaril! Ta ni stari, so zmajevali, še malo ne. Čisto drug je. Martin pa je molčal. Trlo ga je v notranjosti, a je vedno stisnil zobe in pogoltnil. Le, kadar je sedel v trški gostilni pri litru, se mu je razvezalo. Tedaj je govoril s slovesnim glasom, da so utihnili krog miz. Nikdo ni ničemur ugovarjal in Martin je vedel, da radi očeta tega ne na-rede. Zanj svet ni bil čisto prav postavljen, kaj vse bi bilo lahko boljše! Tega so krivi ljudje. In začel je tam, kjer je menil, da jih najbolj zadene. Kolikokrat je zabavljal čez hinavce in svetohlince. In na Katri, ki je hodila, kakor preje pospravljat na Ledino in je imela zato prosto stanovanje v spodnji koči, pa krpo dobre zemlje povrhu, se je znesel za vse klepetulje po vaseh. — Sram, je zarohnel, me je vaše vere, ki ni vera, ampak opravljanje, obrekovanje. Greh! Katra ni črhnila ,ker se ja bala, da ji odpove osobenk v bajti in bi se znašla na cesti. Nekoč je zadel, kje jo tišči. — Povej, kar misliš, kar povej! Zato te ne bom podil iz lese! — In Katra se je včasih ojunačila. Na koncu pa ji je krepko zabrusil. — Čenčaj, tercijalka! Če se ne poboljšaš in ne -pustiš marenj, greš. Kratko in malo! In nič ne popustim! Pa še drugim povej, ste vse enake, spletkarice, s kurjo slepoto udarjene! Ali veš, da je to greh, da lahko miniš to noč, kakor... — Martinu se je vrnil oče, kakor v sanjah. — Ali, kakor jaz ali kdo drug, — je mirneje dodal s pojemajočim glasom. Tisto noč je planil Martin iz spanja: videl je očeta, kako sedi pri brleči petrolejki. Obsedel je na stranici postelje in trepetaje gledal v moten sijaj ;oče je bil sklonjen, z dlanjo je podpiral težko glavo ,pred njim je ležala debela knjiga. Martin je izbuljil oči, kakor blazni pred živčnim napadom. Rajni pri mizi se je počasi, premišljeno okrenil. Iz vseh kotov je bodla tema, le oče je bi! ves sijajen. Martin ni vedel, ali sanja, ali je res. Oče ga je premeril z globoko vdrtimi, silno preudarnimi očmi. Vzel je knjigo pod pazduho, brez šuma pristavil stol in odšel. Martin je obsedel, kakor v omami. Čez čas se je potipal po kolenu in se zavedel, da je io fes hjegovo koleno in da je on res on, Martin. Skrušen je sedel in trepetal v spodnjicah, potem se je ojunačil, prižgal luč, da je planila v vežo in pregnala strahove. Popreje zaklenjena vežna vrata so bila priprta. Zapahnil jih je in potem ni zaspal do jutra. Naslednjo noč je bilo natanko tako, le nekoliko proti jutru. Martin se je odpravil k maši, čeprav je bil delavnik. Po maši je stopil v farovž. — Kaj pravite? — je vprašal župnika, ko mu je do pike vse povedal. Sivec je počakal in se pripravil. — Viš, Martin, to nekaj pomeni. Pa to ni edino. Jaz sam si težko razlagam. Pravijo, da straši na pokopališču, kar so pokopali očeta. Vreščav glas da se razlega ob temnih nočeh, zlasti, kadar piha burja, ali ob viharnih nalivih in lučice da polzijo v nebo, prav od očetovega groba. — Tega, nisem slišal! Kdo vam je to povedal? — Mnogo ljudi, Martin. Vsaj dvajset. In povem ti še, da pravijo, to je zaradi mladega, zaradi tebe. Pravijo, da boš pognal Ledino. Tako povem, a ne pravim, da je to moje mnenje. Martin je umolknil in začutil toplo farov ško vzdušje. Župnik je svaljkljal cigareto in pričakoval. — Previdni ste in prav imate. Menite, da je bolje, da ostanem, ali da grem? Povejte mi in storil bom. — Nazaj ne hodi, prikazen ti ugonobi živce. Znoriš, če doživiš še nekajkrat. To so nedoumljive stvari. To je duh, ki se vrača. In Martin je šel, ni se vrnil na Ledino, ampak si je v trgu poiskal stanovanje. Pil je leto in dan, sleherno uro se je prepiral v trški gostilni, vpil je, kakor črednik in čeprav je bil vsako nedeljo pri maši, so govorili, da se je zapisal hudiču. Dušo je zapil, so dejali. Ledina pa je samevala, brez duše in življenja ,nikdo ni rad prihajal v bližino hiše pod hosto, ker je strašilo. Neka ženska je videla nekoč procesijo čudnih ljudi, ki so mrmraje stopali po hribu. Vsi so imeli le-ščerbe. To je šlo od usta do ust in fara je bila prepričana ,da se stari obrača v grobu, ker je Martin prodal že pol grunta. Se na dražbi so bile ledinske njive tako poceni, da začuda. Nikdo jih ni hotel jemati v najem, da bi si ne nakopal prikazni k hiši. — To pripada njemu, Martinu, a on hoče. Martin pa je odgovarjal s predrznim in prešernim glasom: Če pripada meni, kaj vam mar, komu in zakaj prodajam svoje? In so utihnili. Bilo je predpustno soboto, ko je Martin vso noč preigral v gostilni. Pred deseto mašo v nedeljo je sklenil ven. Opotekel se je čez stopnice in oslepel od sonca. Trdo so zaloputnila za njim gostilniška vrata,- počasi je spregledal, najprej megleno, potem jasneje. Oddaleč, po blatni cesti so prihajali mladi ljudje in se ustavljali na trgu pred cerkvijo. Bila je predpustna nedelja. Sonce se je upiralo v oškropljena okna obcestnih hiš. Martin je bil dobre volje, rekel pa ni ničesar. Za svojim hrbtom je slutil oči in mlad smeh, a se ni ozrl. Tričetrti zvon je že zdavnaj utihnil. Še so prihajali fantje in dekleta po mehki, razhojeni cesti in otroci so tleskali z velikimi cokljami na nogah, da je brizgalo lepljivo blato po pražnjih oblekah. Sonce je topilo sneg še po sencah, na prisojnih straneh pa so bile skopnele že vse bele rebri po razborih. Po drevju so skakljale sidnice. Martin je zamaknjeno gledal čez njive ;zdelo se mu je, da sliši požvrgoleva-nje in prijeten, močan šum toplega vetra. Čutil je prihajati pomlad in vesel je bil življenja. Z debelo dlanjo je zasenčil oči in pogledal vse po hribu prav do vrha, kjer je stala Ledina, tuja in odmaknjena; prav natanko je pogledal in bilo mu je, kakor, da vidi cvesti trobentice... Okna so bleščala. V linah se je oglasil zvon in oznanil mašo, Martin je umaknil pogled. Cesta se je spraznila, nekaj starih žensk je še drobilo po blatu. Glave so tiščale skupaj in z črnimi rutami s onerodno opletale pred obrazi. — O meni govore, vem! Popravil si je žametov klobuk in zapel suknjo. Domislil se je na župnika. — Če grem, popreje se poslovim od Matere božje, potem pa stopim k njemu. Na cerkvenem pragu se je ozrl in natanko videl, kakor so tiste tri ženske umaknile oči in kako se je srednja pokrižala. Nekaj je mislil reči, pa ni. Z omočenim palcem je naredil tri križe in se prerinil med gnečo. Martin mi bil pri maši, ampak je naredil trden sklep, da gre zagotovo odtod. Prodam še, kar imam, pa naj brusijo jezike, je pribil. Bil je pri' župniku in pri županu in v mestu je uredil. Potem je plačal še stanovanje. Vse popoldne je plačeval za svoje, revnim in bogatim, prijateljev tako ni imel. Nagnetlo se je beračev in mešetarjev, ko na semnju, on jim je govoril, kakor ob slovesnem prazniku. — Grem, je dejal, sedaj odhajam in na tujem si kupim tri Ledine za ta denar, pa bom imel mir pred strahovi in jeziki! In je šel. Enajst je bila ura, zvezde so mežikale, Martin je vzel pot pod noge. Noge so bile trudne od popitega vina, a je šel. Gramoz je škrebljal pod čevlji, noč je bila temna, od grape sem je pihal veter. •—• Še na pokopališče grem in spravim se z duhom, iz očetovim duhom, ki se vrača. Če je res, bom vsaj videl. Obstal je ob drogu in se domislil prikazni. Onkraj, čez potok je bilo pokopališče. Veter se je spajal s šumenjem vode, Martin je čul prihajati tenke glasove, močne in pojemajoče. To je voda in veter skupaj, je menil. Zavil je po pokopališki poti in na mostu se je ustavil. Prisluhnil je. Nič. Ko je prestopil se je oglasilo, huje in strašneje. Martin se je namenil obrniti. Prav tako je govoril župnik. Pa je bilo spet tiho. Zvezda se je utrnila. Pojdi, mu je dejalo v notranjosti, pojdi! Zastavil je korake in ne bi ga ustavila nobena roka, ne strah. Cvililo je močneje in močneje. Ko je prišel na pokopališka vrata, ni gledal ni- i kamor, kakor po široki beli poti, a je videl vse grobove, bele, s svetlikajočimi se rožami na gredicah in slišal žuborenje prihajajoče izza križcev. Udarjal je s petami, da bi ubil to nenavadno glasbo. Ko je prišel pred očetov grob, ga je pretreslo lahno frfotanje, kakor bi se netopir spreletel v temnem zvoniku. V trenotku je prenehal zadnji šum in ni bilo na nebu ene same zvezde. Tišina je bila, kakor v grobu. Martin se je zdrznil. —- Kako je, sin, v starem kraju? Kaj je novega na Ledini? — Kdo? Kdo govori? Zakrili! je z rokami in mislil ubežati, a ni mogel prestopiti. — Vi, oče? ... je bruhnil z nihajoči® glasom. — Bili ste göri, dvakrat sem vas videl in potem so govorili, da se vračate vsako noč. Ledina je prazna in prodana. Prodal sem jo človeku, ki ne pozna strahov in gre® odtod! Spite oče in pustite me, da grem! Zopet je zašumelo ,zdaj, kakor da bi nekdo z rjuho oplazil po lesu. Martin je sklenil roke, da bi molil. Potem je bil kratek premolk. — Pojdi, pojdi nazaj, na Ledino. Glas )e bil tako globok in šibak, da ga je komaj razumel. — Grem nazaj, le pustite me! Grem! Spe! je zamahnil z rokami, da bi z enim sami® | korakom stopil onkraj zidu in bi bežal i» bežal. Pot ga je vodila naravnost na Ledino, spal je v šupi im čez tri dni je razveljavil kup" , čijo. Na Ledino je prišla pomlad. Martin je oči' , stil plug in posejal zemljo za novo življenje- , Sonce je blagoslovilo setev in oče se ni več vračal. K tljiga — tvoj najboljši prijatelj „Dober prijatelj je boljši od denarja", pravi star slovenski pregovor. O resničnosti tega reka smo se mogli že neštetokrat v življenju prepričati. Pridejo momenti v življenju, ko smo tako potrebni prijatelja, ki bi nas učil, tolažil, razvedril in — vodil. Daši se nam pogosto dozdeva da smo trdni, da ne rabimo opore in nasveta, se vendar pre-mnogokrat zgodi, da ne vemo ne kod, ne kam. Blagor človeku, ki ima v takih trenutkih dobrega prijatelja. Tudi Ti si lahko pridobiš takega prijatelja. Morda ga ne poznaš, ali pa se ne zmeniš zanj. Ta prijatelj je — dobra knjiga. Skoro povsod po kmečkih domovih leže stare knjige, morda tudi kake novejše, zaprašene po podstrešjih, največkrat nepre-čitane. Nikdo se zanje ne zmeni, puste jih ležati v prahu, kamor jih je kdo vrgel ali položil. Stikal sem nekoč za knjigami po podstrešjih in našel prav zanimive in koristne knjige; seveda lastniki zanje sploh niso vedeli. Poglej, prijatelj, morda tudi na tvojem podstrešju leži kaj knjig? Nikar se ne izgovarjaj, češ: „Nimam časa!" Če kdo le voljo ima, se bo gotovo našel tudi čas za čitanje strokovnih knjig. Ne priporočam ti toliko leposlovnega čtiva — sicer je za razvedrilo tudi to potrebno in primerno — kakor strokovnega. Posebno tebi, kmetski fant, ne morem dovolj priporočati čitanje gospodarskih knjig. Morda boš našel pri hiši Dularjevo ali Legvartovo „Živinorejo", Dularjevega „Domačega živino-zdravnika", Rohrmanovo „Poljedelstvo", in Rohrman-Dularjeve „Gospodarske nauke", Lakmajerjevega „Umnega čebelarja", „Domačega vrtnarja", „Umnega kletarja"? Morda tudi novejše: Černetovo „Živinorejo", ing. Simoničevo „Poljedelstvo", ing. Turkovo „Travništvo", Belletovo „Sadjarstvo", Hume-kov „Domači vrt", Petkovškov© „Organizacijo in upravo kmetije" in še kaj drugih? Je že res, da so nekatere od prvih nekoliko zastarele, nekaj pa je še vedno dobrega gradiva vmes in ni vse staro zametavati Vtopi se v knjigo in počasi študiraj, stavek za stavkom! Premisli in primerjaj potem s svojim gospodarstvom. Poglej, kaj bi se dalo izboljšati v hlevu ,na skednju, pri stro- jih, v kleti, v sadovnjaku, na poljih, na trajnikih, v gozdovih itd. Morda mi boš ugovarjal: „Berem itak č®' snike". Prav! Tudi časniki, zlasti „Kronika" prinašajo nekaj strokovnih člankov, toda | je vendar premalo! Za tebe je potrebno, študiraš več, da se izpopolnjuješ iz dne^5 v dan, da greš z duhom časa naprej. Le p0” glej druge stanove, kako napredujejo! K?) 3-pa kmečki stan? Čas je, da tudi on tekmuj5 4 z vsemi ostalimi stanovi. To bo pa mog°^e ’> le, če se bo vsak posameznik — tudi ti s zato zavzel. Pripravljaj se torej na bodo4' | h nost, usposabljaj se, stremi za tem, da 50 £ čimbolj izobraziš, da boš kos tekmi v ®3' predku, ki leži pred teboj! Izobražuj se na! 11 prej s pomočjo knjig, dalje pa tudi v k®3 4 tijskih tečajih, šolah itd. ® Zvezda, ki je trikrat večj0 od sonca 2 ?! ?1 Si Ji *< Preteklo zimo so natančneje opazo^a ^ zvezdo Sirij, najsijajnejšo stalnico na 21 k; skem nebu in najsvetlejšo stalnico spl0*5' Pl Sirij je od nas oddaljen povprečno 570,0^ ^ polumerov zemeljske poti okrog sonca, ^ je 83,3 trilijona kilometrov. Njegova sveti0 ~ rabi 8 let in 8 mesecev, preden prisps ^ nas. Navzlic tej ogromni oddaljenosti ' astronomi ugotovili v njegovem gib j neke znatne razlike v primeri z lastni® ^ banjem, ki ga imajo druge, doslej natančn® ve preštudirane stalnice. Te razlike pripisui3,#. | ^ temu ,da kroži okrog Sirija neka druga !° sla zvezda, ki s svojo privlačnostjo vp1J 0 na Sirijevo gibanje in ga moti. Že Bsf,slir|j toa izračunal, da to nežareče telo obkroži j v kakšnih 50 letih. Na svpji poti se temu * 2 ^I. približa, zdaj se od njega oddalji. Leta ljb je popolnoma izginilo v sijaju Sirifeve s ^ lobe, tri leta pozneje se je pojavilo dve 1° ^ I, minuti in 4 sekunde oddaljeno od nie^|fr001 oe tedaj so dobo njegovega potovanja Sirija izračunali na 52 let. Poznejša opaZ° ^ j nja z izboljšanimi pripomočki so to j: ''si malo znižala. Po najnovejših ugotovit ^ s ^ je masa Sirija -in njegovega spremljevdc3, 3.07 krat tolikšna, kakor masa našega sc® Gnojna Pa stari slovenski narodni rek nam do-'pij jasno pove, kako velik pomen ima gnoj-aica za kmeta. Zdi se pa-, da mnogi kmetje "tljub vsemu pouku in izkušnjam naprednej-kmetovalcev še danes niso doumeli va-titosti pomena, ki ga ima gnojnica. Za hlevskim gnojem je to najvažnejše gnojilo. Vse-buje veliko dušika in kalija, manj pa fosfor-as kisline. Odrasla goveja žival izloča s ^calnico dnevno okrog 10 dkg dušika in ^koraj 20 dkg kalija; letno znaša to 36 kg istega dušika in 72 kg kalija. Če primerja-P10 te količine z umetnimi gnojili, vidimo, J*9 odgovarjajo po hranilnih snoveh okrog 80 kilogramov čilskega solitra ali apnenega ^ušika in prav toliko kilogramov visokopro-Seittne kalijeve soli. Razen teh dveh najva-Znsjših sestavim vsebuje gnojnica tudi mno-3° organskih snovi, ki so zemlji neobhodno Potrebne za njeno presnavljanje. Ako pomislimo, kako velike denarne vsote morajo izdajati vsako leto za umetna gnojila, Potem šele lahko pravilno precenimo, kako Malomarno gospodari oni kmet, ki brezbri-Po dopušča, da mu gnojnica brez koristi odteka v obcestne kanale ali zamaka dvo- rišče. ^dor hoče spraviti svojo kmetijo na zdraha temelje, mora vsekakor začeti pri hlev SSetn gnoju in gnojnici. Gnojišče je ogle-alo gospodarjeve pridnosti in njegovega fmanja. Da nam bo šlo čim manij gnojnice v 2gttbo, moramo skrbeti, da jo vso zajame-m° v dobro, nepropustno gnojnično jamo. mojnica naj se ne zadržuje v hlevu, po najrajši poti naj se oddteka v jamo, da pride manj v dotiko z zrakom. Če se dolgo Zaustavlja v hlevu po kanalih, potem izgubi hogo dušika še predno pride v jamo. Mo ; an duh po amonjaku nam priča, da odha ° Vebke količine dušika v izgubo. V pra ‘ urejenem hlevu je zrak vedno dovol /S kar je tudi za zdravje in dobro uspe anje živali velikega pomena. Tla v hlevu . °raio biti vsaj na spodnjem koncu ležišča ppolnoma nepropustna ,sicer gnojnica pro-r^Ca v zemljo, kjer se brez vsakega haska po- jama — zlata Večina naših gnojničnih jam je ali premajhnih ali preslabo grajenih. V prvem primeru ne moremo vse gnojnice koristno izrabiti, v drugem primeru pa jame puščajo in gnojnica gre zopet v izgubo. Za eno odraslo žival moramo računati vsaj 2 do 3 kubične metre prostornine. Ta prostornina zadostuje, če razvažamo gnojnico vsaj dvakrat na leto. Vedno je boljše, če je gnojnična jama malo večja kot premajhna. Ni namreč vedno primeren čas za razvažanje gnojnice. V gnojnično jamo naj se izteka tudi iz gnoja tvoreči se sok z gnojišča, preprečiti pa moramo na vsak način dotok deževnice in drugih odpadnih vod. Kdaj je gnojnica primerna za gnojenje? Dolgo časa je prevladovalo mnenje, da se gnojnica ne sme takoj uporabljati, ampak mora dalj časa ostati v gnojnični jami, kjer prevre. Danes vemo, da gnojnica prevre v najkrajšem času in da tudi popolnoma sveža prav nič ne škoduje rastlinam. Gnojnica je za vse kulturne rastline primerno in izredno dobro gnojilo. Njena prednost leži predvsem v njenem hitrem delovanju. Posebno uspešno jo uporabljamo za travnike in pašnike. Tudi koruza in krmilna pesa jo izredno dobro izkoriščata. Ozimna žita, ki so slabo prezimila, se bodo spomladi najhitreje opomogla, če jih pognojimo z gnojnico. Sadnemu drevju gnojnica zelo prija in odraslo drevje, ki že rodi, bomo gnojili z gnojnico spomladi in jeseni, mlado rastoče drevje pa samo spomladi. Pri uporabi gnojnice se moramo vedno zavedati, da je gnojnica sicer odlično dušično in kalijevo gnojilo, ni pa tako kot hlevski gnoj popolno gnojilo, ker vsebuje prav malo fosforne kisline. Če hočemo imeti od gnojenja z gnojnico res najboljše uspehe, moramo vsaj fosforno kislino vedno dodajati v obliki umetnih gnojil (superfosfat, Tomaževa žlindra ali kostna moka). Uspeh gnojenja je vedno odvisen od one hranilne snovi, ki je v zemlji najbolj primanjkuje. Z gnojnico dovajamo zemlji velike količine dušika in kalija .fosfor pa mora slediti v obliki umetnih gnojil že zato, da izravnamo jama... v zemlji nastalo nesorazmerje med najvažnejšimi hranilnimi snovmi. Na zmrznjena ali s snegom pokrita tla gnojnice ne bomo razvažali, ob sončnem in vetrovnem vremenu tudi ne, sicer zgubi preveč dušika. Najprimernejši čas je mirno, vlažno ali deževno vreme ker ob takem vremenu izgubi najmanj na gnojilni vrednosti. — Uporabljali jo bomo povsod tam, kjer želimo doseči hiter učinek. Za travnike in pašnike je najboljše, če jim gnojimo z gnojnico spomladi .poleti pa po vsaki košnji oziroma paši. Trave nam spomladi najmanj en do dva tedna preje ozelene, če jih pognojimo z gnojnico. Za razvoj dobrih travnih in deteljnih vrst je fosforna kislina neobhodno potrebna. Močno gnojenje z gnojnico brez dodatka fosfornih umetnih gnojil nas bo prav gotovo razočaralo. Trava bo sicer zelo bujno rasla, toda slabše vrste trav in razni travniški pleveli, ki potrebujejo manj fosforne kisline ,bodo izpodrinili boljše vrste. Detelje in dobre trave počasi izginejo, ker enostransko gnojenje z gnojnico brez dodatka fosforne kisline prej ali slej dovede do velikega pomanjkanja fosforne kisline v zemlji. Kot nadalnja posledica je tudi pomanjkanje fosforne kisline v krmi, ki je za živalski organizem glavni obnovitveni činitelj. Da ponovimo: gnojnica je izredno dobro dušično in kalijevo gnojilo, ni pa obenem tudi fosforno gnojilo. Več in boljše volne! Naše ljudstvo na Koroškem nudi v hladnejših letnih časih prav zanimivo sliko. Staro in mlado, ženske in moši so domala od temena do peta oblečeni v volnema oblačila, katerim se na prvi pogled pozna, da so izdelana iz domače volne. Od volnenih nogavic, ki so tople in debele, da v suhi zimi zaležejo za čevlje in nogavice vkup, preko različnih, okusno spletenih in z barvanimi vložki toplo okrašenih jop in jopic do naglavnih kap in čepic — vse to kaže, da je na slovenskem delu Koroške dežele precej udomačena reja ovac. Iz domače volne pri- pravljena oblačila so kar značilna in se posebno ženskem svetu lepo podajo. Zato je pa po naših kmetijah ovčereja sko-ro kar reden pojav. Vsaj nekaj ovac je pri vsaki trdnejši kmečki hiši. Da je ovce mogoče rediti, so dani tudi gotovo gospodarski pogoji. Ovca je domača žival, ki Ima za vzdrževanje zelo skromne zahteve, in to v vseh ozirih. Za ovčje staje ni treba posebnih hlevov, njena prehrana pa sestoja iz raznih manjvrednih krmil in odpadkov. Glavno je paša. Ker je po naši deželi paše mnogo, je ravno v pašnikih in senožetih, s pašo po planinskih predelih 'in gozdnih jasah dana trdna osnova za rejo ovac — ž njimi pa osnova za pridelovanje volne. Ni danes naš namen, razpravljati o ovčereji kot taki. Tudi ne bomo govorili o raznih pasmah. Povedali bi le radi nekaj o pridobivanju volne. Saj je volna — poleg mesa, ki je posebej v sedanjih časih seveda tudi prevažen pridelek ovčereje — tisti produkt, zaradi katerega se naš kmet pretežno z ovcami ukvarja. Rejski cilj vsakega ovcerejca je gotovo ta, da pridela čim več enotne volne. Zlasti pri sedanjem pomanjkanju tople obleke je količina pridelane volne daleč na prvem mestu pred njeno kakovostjo. Kadar bo volne spet dovolj — kar pa ne bo že jutri! — bo treba bolj gledati tudi na kvaliteto. Jasno je pa, da vendarle tudi pri domačih izdelkih ne morama in tudi nočemo biti z vsem zadovoljni. Radi imamo fino volno, ki ima dolge, skuštrane, trdne a prožne, pa enakomerne lase. To ^je v prvi vrsti odvisno od ovčje pasme. Kar je pa odvisno pri pridobivanju volne od rejca ovac, je to, da mora paziti na snažnost in čistoto živali pred striženjem. V ta namen je treba ovce pred striženjem temeljito oprati. S tem izperemo iz volne nesnago, ki se na nji nabere vsled izpuh-tevanja ali pa od gnoja. Žival postavimo v primeren čeber, kamor smo nalili poprej toplega pepelnatega luga. Nato ovčji kožuh 'temeljito močimo in predrgnemo. Sprijete bobke iz gnoja odstrižemo. Ko smo kožuh dobro izdrgnili, vzamemo ovco iz čebra in jo tolikokrat polijemo s toplo čisto vodo in zopet drgnemo po volni, dokler ne odteka povsem čista voda. Ona mesta na runu, ki so ponesnažena z gnojem, nastiljem ali krmo (glava, vrat in trebuh), posebej izčešemo z ostro krtačo ali železnim česalom. Nato šele ovco „okopljemo". Ko se je kožuh na prostem ali pa v popolnoma čisti staji dobro posušil, začnemo striči. Nastriženo volno moramo spraviti na suhem in zračnem prostoru. V zatohlem prostoru shranjena rada plesni, kar občutno zmanjša njeno trdnost in izdržnost. O Jožefovem ... turt^ goduiei° Jožefi, se zdi ljudem, da 4asu -1 narava raduje- saj poganjajo ob teip tra^6 zY°nöki in zlate trobentice, pa tudi iv že dobivajo zelena pregrinjala. t0 . *e takrat, kadar je sv. Matija pfe 1 9d ‘n na šele naredil, kakor pravi kot zV01' Tudi drobni živžavi že prepevajo r,a stavo; marsikateri mali samec si S6 Qa G "ia‘siK-cii.en man samec si je ko se ptički ženijo, izbral - Po družico, in zdaj pevaje ustvarjata Sftezd ece za mladiče. kepo >eli ^önovi »'-1---- teiK-va so zapeli ^Venut-v. CaSt redniku Božje družine, in po ščitnn,. „ domovih so častili svojega za- Z be?-JS k**0 ne!kdaj na Jožefovo pri nas. 11 stolpov naših cerkva so zapeli ščitnik* c —***wviu so casun svojega za-Žejj k- St.'. sk°raj ni družine v naši de-'^anonf^r ne kšlo moškega člana s tem betico' i J-a Predvačer je bilo videti brhke ^rako e’ ' 30 hitele s pisanimi košaricami Vszilo ^^fjaiai0čih se poljan, da ponesejo °Žka -,0 a*ienim sorodnikom. Marsikateri i® Zadotru^ Jožek, Pepe ali Joško, si "Sodoval" ln° ?ri^9al pipico, sin, ki je tudi Pritrdil i, Pokrtačil žametni klobuk, | kil xux _ nvcke ter zaukal skozi vas. To ie ^ njihov dan. Veselje2 v®’, bi iim v°ina odvzela to majhno 5v°jeqa ar,ja) ne bi smeli dostojno obhajati 1°' • • NazaidU' Sai t0 ie samo enkrat na le-leto nvl’ na?ai stars lePe navade. — Vsa-ne biPDr=^Ulem,° "Materinski dan". Zakaj •bvski d g z^ovali god sv. Jožefa kot „Oče-Piku dobro h Vsakemu družinskemu red-'6t° spomni fne’ Če Se 9a družina enkrat na jabezen in J1 if6 aiu s tem oddolži za vso \l* njega DSrrtb; ži^enie ^rja vendar tudi Vidi kako ,v°valn°sti in potrpljenja in 116 na mah VSe l0ahrk0odrUŽin° ima' mU °osta' SStarie, da0 opravi *1 Sladko sPi. gospodar že pluSom v roki Z1.wlno ter odide na polje. zajamči kruha svojcem, za katere je dolžan skrbeti ;s puško v roki ji brani, kadar to zahtevajo razmere. On j rednik in branitelj svojih dragih v sončni mirnih dneh kakor tudi v strahotni terr vojnega-viharja. Ačed svojim delom pa dv: ga pogled proti nebu in prosi zdravja z družino in zase, da bo mogel še nadalj skrbeti za njo. Toda razjari se, če vidi, d nekdo ogroža njegov dom ter plane z nac naravno močjo proti vsaki pogubni sili 1 brani slehernega družinskega člana, kako volkulja svoje mladiče. Blagoslovljena j družina, ki ima takega rednika, srečna ženi ki ji je usoda naklonila takšnega življenske ga druge. Lepo je imeti nekoga, na kogar se lahk opreš ob strmi poti skozi življenje. Že se ma zavest, da je na svetu človek, ki skrt zate in te bo branil, če bo treba, odvzam vsa bremena z ramen in duše. Žena, ki im takšnega moža, skrbi le kako bi osladila ž: vljenje njemu, ki je pred oltarjem prisege njej. Sončni žar obseva družino, kjer ži vita dva človeka, ki si medsebojno skr šata polepšati življenje in skrbita kakor dv ptička za svoje malčke — upodobljeno Ijr bežen. Kaj boš podarila očki, možu ali bratu z najlepši dan? Težko je danes za darila, tod saj ne bo zahteval dragocenosti od tebe Vkljub temu pa ne pozabi na njegov god. L pomisli, kako si užaljena, kadar on pozat nate ob kakšni priliki. Moški pa tudi nis tako neobčutljivi .kakor si morda me vča sih domišljamo. Skromno darilce, skrbno iz brano in z ljubeznijo izročeno mu bo napra vilo obilo veselja in hvaležen ti bo že z samo tvojo lepo misel. Seveda mu ne boš podarila ne vrtnic n nageljčkov, ker jih prvič o tem času še n drugič pa jih tudi ne bi bil prav vesel. Sa veš, moški niso tako sentimentalni kot m« Podarila mu boš rajši steklenico likerja, ki ga sama napraviš, ali okusno izrezljano dozo (seveda ne prazno), par nogavic, samovez-nico ali kaj podobnega. Morda si hranila med vojno v zaklonišču razno blago, ki si ga sedaj privlekla na svetlo. Napravi mu novo srajco, ki bo pristojala njegovi pomladni obleki. Morda imaš še celo košček mehkega usnja ter mu daj napraviti novo listnico. Če rad čita mu kupi kakšno primerno knjigo . . dovolj stvari je, s katerimi ga boš razveselila, samo domisleka je treba. Na predvečer njegovega godu pa skuhaj (seveda če zmoreš) punč z drobnim pecivom in tvoja družina bo slavnostno pričela praznovati „Očetovski dan". Nekaj navodil: 1. Vinski punč s cesarskimi piškoti Mešaj, da dobro naraste 4 rumenjake in 30 dkg sladkorja. Ko lepo naraste, prilij in zamešaj polagoma sok od treh pomaranč in 1 limone. Medtem pa zavri liter vina s koščkom vanilije, če imaš, da vlij na rumenjake ter vmešaj na ognju, da se zgosti in speni. Potem nalij punč v čaše in postreži. Za cesarske piškote mešaj 6 rumenjakov, da dobro narastejo. Polagoma jim prideni 16 dkg sladkorja, rahlo primešaj 16 dkg fine pšenične moke in trd sneg iz 6 beljakov. Naredi potem iz pergamentnega papirja ali gostega platna vrečico, jo zašij s tanko iglo in ji naredi odspodaj za prst veliko luknjo. Zdaj deni testo v vrečico, ki jo pri vrhu dobro stisni, da ne more testo uhajati. Potem položi na pločevino snažen papir in pritiskaj nanj prst dolge piškote tako, da je vsak piškot na konceh debelejši kakor v sredi. Potem jih potresi z sladkorjem in postavi za deset minut v malo toplo pečico, potem jih peci v precej vroči pa odprti pečici bledo-rumeno. Ko so piškoti gotovi, jih deni s papirjem vred na mizo in izpodreži z nožem ter zloži na krožnik. 2. Kumnov liker 20 dkg lepe kumne malo zreži, nalij nanjo 1 1 najfinejše slivovke ali drugega žganja, dobro zamaši in postavi za nekaj dni na sonce ali toplo peč; med tem pa vsak dan malo potresi, da se zmeša. Potem vlij % 1 vode na % kg sladkorja in ga lepo očisti in precedi; precedi tudi žganje; ko je sladkor popolnoma mrzel, zmešaj .oboje skupaj, čez par dni precedi še enkrat skozi gosto fla-nelo in nalij v lepo steklenico. Za mlade mamice: Zdrav in bolan dojenček! Zdrav dojenček je vesel, živahen, ima svežo rožnato barvo, napeto mišičevlje, globoko in mirno spanje, brca, gleda bistro, temperatura je normalna prav tako potreba po hrani. Ce otrok zboli ,se omenjeni znaki zdravja spremene. Da mati prepreči razvoj bolezni, se obrne na zdravnika. Pravočasna pomoč pomaga v večini primerov tudi pri najtežji bolezni. Vzroki bolezni so naslednji: napačna prehrana, slaba nega, temna, vlažna in zaduhla stanovanja, razne bolezenske kali in nesnaga, uporaba nesnažnih cucljev, pokušanje mleka iz dojenčkove steklenice, nesnažne bradavice, nesnažne roke, premočno kurjenje v sobi in nezdravi ljudje ki so okoli otroka. Sedaj pa nekaj o najpogostejših boleznih dojenčkov. Motnje v prebavi in bolezni prebavil so najpogostejši bolezni dojenčkov. Pri prsih hranjeni otroci zelo redko obolijo za temi boleznimi, pač pa obole otroci hranjeni po steklenici s kravjim ali drugim živalskim mlekom. Motnje v prebavilih pridejo počasi do izraza, često pa tudi nenadoma. Pojavijo se, če mati otroka preveč hrani, če mu daje zmes mleka, ki ni primerna njegovi starosti, pe mu daje razne otroške preparate ali moke, če otroka predolgo hrani s samim mlekom. Otrok ima le nekaj časa slast po jedi, ko mu pa mine, noče več jesti, hujša itd. Zelo pogoste so kraste na obrazu in na glavici. Otroku se na glavi često pojavijo kraste, ki jih v začetku komaj vidimo .počasi pa nastane na glavi močno temence debele rumene kraste, ki se razširi tudi po obrazu. Kakor hitro opazimo na glavi nekaj krast je najbolje, da glavo z gorko vodo in milom vsak dan dobro umijemo ter dobro namažemo teme in obraz večkrat na dan z oljem ali vazelino. Če pa so kraste močne in se otrok praska je potrebno, da obraz močno namažemo z vazelinom ter da napravimo otroku masko, tako da vzamemo mehko in snažno večkrat oprano cunjico, izrežemo luknje za oči in nos ter prevežemo to masko otroku na obraz s traki ki so ob straneh prešiti. To vsak dan ponovimo. Osnove nove šole v Avstriji Iz govora vodje oddelka za Narodni socializem se je reniti samo, ker je mladina izgubila vero v stvari, ki so le težko dostopne, stvari, ki zahtevajo potrpljenje in pogum, spravnost in nesebičnost. Te napake ne smemo ponoviti. V šoli moramo učence in učenke učiti spoštovanja do dobrega in lepega, obvladovanja svojih strasti in poželjenj, ljubezni do svoje domovine, občudovanja velikih del svojih prednikov. Ali ona ne sme sprejeti v sebe krivega nauka, da stoji njihova lastna domovina brez nadaljnjega in v vsakem pogledu nad drugimi zemljami. Mladina se mora naučiti, osvoboditi se zahrbtnega fašističnega nauka, da imajo baje gotova plemena pravico ravnati z drugimi kot z manj vrednimi. Brez dvoma nas bodo naslednja leta učila, da lahko rešita samo tesno sodelovanje in vlaganje vseh razpoložljivih sredstev Evropo, Azijo in Ameriko pred kaosom. Dalje mora otrok od vsega začetka razviti smisel za skupnost. On se mora naučiti spoštovati soseda in njegova čuvstva, da dela za obče dobro in da spozna, da nobena stvar ni premajhna za pošteno vedenje. Prilastitev čisto književnega znanja je v tem trenutku evropske zgodovine razmeroma ne-važna. Res potrebno je, da dobi mlado po-koljenje jasen pogled za dane potrebe, da zgradi boljši svet in da je odločno, da ta cilj« tudi doseže. Cenena gesla, fraze, opli-mistične obljube so več kot pa brezkoristne. ? Pot k demokratični in srečni Avstriji, k združenju demokratičnih narodov Evrope bo zelo težka in dolgotrajna. Cilja ne bomo preje dosegli, predno nimajo nova pokoljenja voljo za to in niso pripravljena. Mr. Carling je med drugim rekel: „Po mojem zadnjem govoru o vzgojnih vprašanjih na Koroškem smo dosegli pomembne napredke. V skoro vseh šolah vseh vrst zopet poučujejo. Britanske čete so pomembno olajšale prometne težkoče za učence in učenke. Zahvaljujoč pomoči Britanskega rdečega križa dobiva veliko število otrok močno juho ali pa kosilo. Pomanjkanje knjig je na žalost še zelo veliko, kar predstavlja za učitelje veliko, dodatno obremenitev; ali tekom prihodnjih dveh ali treh mesecev bodo z Dunaja prišle najvažnejše nove knjige. To je zelo velik napredek v primeru z nemirnimi in težkimi dnevi pretekle pomladi in poletja ter dolgega čakanja v zgodnji jeseni. Upam, da nihče ne misli, da ponovno odpiranje šol na Koroškem že samo po sebi zadostuje. Tudi ne zadostuje, ako nikomur, ki je aktivno sodeloval pri razvoju narodnega socializma, ni dovoljeno, da službuje kot učitelj. Učitelji, ki narodni socializem samo označujejo kot slabega, ali pa opuščajo ponavljanje misli onih mož. ki so Ev-roko uničili, so v nevarnosti, da privedejo do ponovitve katastrofalnega razvoja takšnih misli v naslednjih desetih ali dvajsetih letih, ako na njegovo mesto ne zmorejo postaviti ničesar drugega. Mržnja in obsojanje nacizma ne zadostujeta. Novemu pokoljenju moramo nuditi nekaj novega — vero v nove šolslv« in vzgojo pri Brilanshi vojaški vladi Mr. Carlinga mogel uko- na Koroškem akcije, ne da bi se zatekla k cenenim lekom. Vsak posameznik si mora prilastiti samo-ponos in samozaupanje in si postaviti določen cilj. Izvor resnične nevarnosti, ki se na nekaterih področjih že očrtava, je povezanje politike s šolo in univerzami. Učitelj, ki uči enostranske politične težnje v šoli, ali ki ne sodeluje lojalno z učitelji drugih političnih strank, služi svoji domovini le slabo, isto-tako učenec in študent, ki trati svoj čas z brezkoristnimi političnimi spori. Strankarsko politiko moramo pustiti izven šole in ona pri izbiri učiteljev višjih in ni-žjh šol ne sme igrati nobene vloge. Samo najboljši je dovolj dober na področju vzgoje, novo pokoljenje se mora naučiti, da si mora zgraditi svojo življensko postojanko samo potom lastne moči, ne pa potom političnih spletk. • Odgovornost učitelja je zelo velika. On mora biti sposoben, da priuči svojim učencem nepristransko razsodnost, kakor tudi neodvisnost od drugih v razsojanju resnice od laži, lepega od grdega. Otroke ne smemo prisiliti da morajo vedno verjeti besedi učitelja kot izvoru vse modrosti. Kolikor mogoče zgodaj moramo otroku pomagati, da si pod navodilom učitelja, ki je po znanju in izkustvih zrelejši, tvori i a s t n o mnenje. V vzgoji naroda so morali napraviti veliko napako, če se je dal tako lahko pregovoriti k veri, da pesem, „Ti si kot cvetlica" naenkrat naj ne bi bila več lepa pesem, ker jo je napisal Heine, ki je bil žid; da za civilizirani svet naj ne bi bila več zabava, če sliši glazbo, katero vodi Toskanini ali jo je zložil Mendelsohn. Nihče, ki je bil vajen, da se poslužuje svojega zdravega nagona, bi se ne bil mogel sam prepričati, da bi bolj Cenil slabe portrete oblastnih SS-oficirjev, kakor pa dela Gauguin Moneta, Van Gogha ali Picasso-sa. Kdo bi mogel proti prepričanju vseh znanstvenikov verjeti spačenim „rasnim teorijam" Rosenberga, ali pripovedkam in govoricam o bližnjih sosedih Francozih, Angležih, Čehih ali Poljakih, za katere bi že bežen obisk pokazal, da so lažnjive. Dalje obstoja upanje, da bo v kratkem zopet možna izmenjava dijakov, visokošolcev in učiteljev med Avstrijo, Anglijo in Francijo ter drugimi deželami. Važno je. da se naučimo, drug drugega razumeti in spoštovati in spoznamo, da evropska civilizacija temelji na sodelovanju vseh narodov in ni odvisna od samo enega naroda. Stojimo pred izbiro: zlom evropske civilizacije ali njen daljnji obstoj. Nihče od nas ne more temu dejstvu stati brezbrižno ob strani. Na Koroškem in v ostalih zveznih deželah imamo mnogo izkušenih učiteljev, ki se s ponosom spominjajo velikih dni leta 1920, ko je avstrijska šola stala na prvem mestu in bila vzor za ves svet. Ti možje so voljni in pripravljeni, da nosijo plamenico dalje. Ali oni so že dolga leta delovali v službi svoje domovine in često tudi marsikaj pretrpeli. Rabimo mlade krvi. Mlajši učitelji in vzgojitelji ter učenci z idejami in ideali morajo stopiti na plan in podati lastne predloge in doprinose. Bolje Je, da pripeljejo najhujša izkustva na pravo pot, kakor pa da se zadovoljimo z leno zaspanostjo brez duha v enem preživelem sestavu. Kmalu bomo prebrodili največje težkoče na področju stanovanjskega in prometnega vprašanja, nabave materijala in knjig. Nove zgradbe so že v mnogih slučajih v načrtu, druge bodo skoro zopet popravljene. Dovolite mi — in s tem je Mr. Carling zaključil svoja izvajanja — da zahtevam, da morajo biti novi učitelji in njihovi učenci dostojni svoje šole in stare tradicije! Ljudsko qibanje, rast in umiranje v lelikoiškem okraju Velikovški okraj je neki svet zase. Drava ta okraj loči od drugih slovenskih pokrajin več ali manj, tako da je ta okolica, dokler ni bilo železnic, imela več prometa z nemško Labudsko, kakor z slovenskim Pliberkom. Okraj ima v Velikovcu svoje urade: okrajno glavarstvo, sodišče, svojo hranilnico in svoje šole, ljudsko in glavno, ima svoje večje trgovine. Tako mesto Velikovec krije vse potrebno, in ljudem ni treba hoditi kam drugam, do oddaljenega Celovca. Ta okraj je raznarodovanju zelo izostavljen, in mesto Velikovec je sto let že opora ponemčevanja. Slovenski svet se mora za ta okraj posebno zanimati in ga zavarovati, da se bo v bodoče bolje držal kakor do zdaj. Leta 1945. je bilo v tem okraju na tisoč 22.6 otrok. Ko se je uradno štelo leta 1870. na Koroškem- je bilo 109.000 Slovencev, 60 let pozneje, leta 1930. pa samo še 27.000, so se našli neumneži, ki so trdili, da Slovenec na Koroškem izumira, morebiti tako, kakor Indijanec v Ameriki. Velikovec je kmečki okraj, brez industrije. Nemški okraj Feld-kirchen ima 22.2%c rojstev, Glantal 18.2, Greifenburg 18 Slovenec ne izumira, le nemške oblasti so iz Slovencev fabricirale Nemce. Število rojstev pa popušča tukaj, kakor drugod. Rojstev je bilo: Leta 1930. 29 %0 1935. 23.5%c 1940. 27.9%c 1941. 2S.3%c 1942. 24.5%c 1943. 22.6%c 1945. 22.6%c Nacistična sila je število leta 1940. pognala na višek, ali že tedaj ni dosegla števila leta 1930. in potem takoj znatno pada, morebiti, da se je število ujelo leta 1943. in da pri tem ostane. Leta 1930. je bilo otrok 416, a leta 1945. 295, to je 29% manj v petnajstih letih. Če se vzame okroglo število, je v teh letih število porodov vsako leto padlo za 2%. Od teh porodov je bilo 30% nezakonskih, to je obče velika nesreča za Koroško in Zgornjo Štajersko in ima svoje zgodovinske razloge. Vendar številka v naših dneh pojema. Nezakonskih otrok je bilo Leta 1930. 38% 1935. 33% 1940. 26% 1945. 30% Nacistični pritisk na sklepanje zakonov se kaže tudi v tem, da število nezakonskih MAMO OGLASI Težek, močno okovan voz bi zamenjal za lažjega, enovprežnega ali pa za seno ali slamo, po dogovoru. Ponudbe poslati na: Hribernik Matevž, Celovec (Klagenfurt). Feldkirchnerstraße 102 (pri Ani Godler). Za večje posestvo blizu Celovca iščem dva zanesljiva kmetska delavca (hlapca), ki bi imela veselje do kmetskega dela. Naslot se izve v upravi „Koroške kronike". Komur je znano, kje so dr. Boehm Oskar. Šalehar Marija in Jurček, Jurkovič Elza iO Alenčica, naj sporoči na naslov: Boehtf Oskar, Lienz, Nußdorferstraße 29. Kdor kaj ve, kje so: Ciperle Franc, oče M sin Franc ter brata Stele, Nande in Maks, vsi iz fare Komenda, naj, prosim, javi na naslov: Ciperle Frančiška, UNRRA Camp, Peggez pri Lienzu, baraka 22. .................................. otrok pade leta 1940. na 26 ,ali se takoj zapel dvigne, četudi so se tudi otroci civilni!* zakonov šteli kot zakonski. ' Zakonov je bilo splenjenih: Leta 1930. 6.4%c 1935. 4.4%0 1940. 10.0%c 1945. 5.0%c Ob nacistični konjunkturi se je sklepanj® zakonov dvignilo, v par letih izgine ta us-peh in niti številke leta 1930. ne doseže več Število smrtnih slučajev je bilo v velikov-škem okraju v letih 1930. do 1937. nad 200, leta 1935. pade pod 200 in ostane do leta 1945., ko je bilo zopet več ko 200 mrliče^-Leta 1945. ima nenavadno dosti smrtnih slu" čajev. Bilo je mrličev 1944 1945 v St. Rupertu 18 39 Kloštru 16 23 Grebin ju 18 23 Kakor drugod, se tudi v velikovški okoli®* vidi, da otrok umira dosti manj, kakor preč leti in to je razveseljivo. Med mrliči je bil® otrok: Leta 1930. 33% otrok 75 1935. 27% 68 1940. 24% 42 1945. 16% 33 Prirastek naroda postaja počasen. Leta 1930. porodov 416, mrličev 228, ost an® 188 ljudi. Leta 1945. porodov 295, mrličev 204 ostane 91 ljudi. Z agitacijo za odpadle nacisti na slove** skem ozemlju niso imeli uspehov. Stroški s® gotovo niso pokrili: v letih 1940. in 1941. 1® bilo nekaj odpadov, vsako lepo po 76. Let® 1945. se je našel samo še 1 slučaj, vrnilo jih je pa 29. Večjega pomena za nas je, da s° leta 1931. nastopili tudi v velikovšem okt3' ju nemški protestantje z 72 osebami. To I3 s bimo seme nacistov, ki so ga z vso silo P°^ pirale nemške stranke in vlada. Leta l9^ ' se ta številka zviša na 132 oseb. K temu 1® dru pristopi leta 1940. in naprej družba governikov z 293 osebami. Roman: ^ KRIZ NA GORI Ljubezenska zgodba Stala je pred durmi in je gledala za njim. Vsa mirna je bila, ker je vedela, da se je moralo zgoditi... Daljna je pač njegova pot in visoka; kako bi jo mogel premeriti peš, z bosimi nogami in v tanki suknji? Sedel je na voz in zapokal je bič — pa jedrno čez planino, v tuje kraje, kjer sije solnce... Hanca se je čutila majhno in ubožno; pregrešna in ošabna se ji je zdela celo žalost. ki je je bilo srce polno... Nekdo je zaklical na klancu. „Mate! Mate!" Opotekla se je senca od krčme. „Mate! Prijatelji" Hanca je poslušala in je slišala od daleč smeh in glasen razgovor. Duri v krčmo so se ropotoma zaprle in glasovi so utihnili... Zavzdihnila je, ustnice so se zgenile, „Zbogom, ti dragi, neprijazni!” Šla je po prstih skozi vežo, odpirala je duri nalahlo in počasi, da bi ne zaškripale v tečajih. Oče in mati sta sopla težko, za-duhel zrak je bil v sobi. Na postelji je za-šumelo, vzdignila se je glava. „Kod si hodil, otrok ubogi?" V sanjah je izpregovorila mati in njen glas je bil ves drugačen, ljubezniv in poln sočutja. Še težak vzdih in glava je legla na blazino, prsi so sople enakomerno. Hanca je stala sredi sobe in bolest, skrbno hranjena, ponižno skrita, je doklpela do IVAN CANKAR roba ... Šla je v izbo z nerodnimi, omahujočimi koraki in ni napravila luči... Poslušala je mati v rahlem spanju starke in je slišala stokajoč, tenak in ihteč glas otroka. Zgenila je z rokami, da bi zibala, zibala majhno pisano zibko. „Spančkaj, Hanca... aja, tutajal" Otrok je bil nemiren, bolan, čelo je bilo nabrano v prezgodnje gube. „Še boš trpelo ne jokaj zdaj... aja tutajal” Otrok se ni dal utolažiti in ihtenje ni utihnilo... III. Mate je položil kozarec na mizo in je poslušal. „Nikoli še nisem slišal vetra v globeli... Ali ni pravkar zastokalo zunaj, kakor da je potegnila sapa skozi lino in je zaškripal zvon?" Učitelj je slonel na mizi z obema komolcema in je gledal topo predse; oči so mu bile rdeče in zatekle. „Sanja se ti, ker imaš težko srce... Jaz vem, zakaj imaš težko srce.. .* Resnično je bilo zaškripalo zunaj, zastokalo; Mateju se je zdelo, kakor da je zaihtelo pod oknom ... V soboto je bilo; za mizo ob peči je sedel krčmar in se razgovarjal s kmeti. Nihče se ni zmenil za Mateja in učitelja In če se je kdo ozrl nanja, je bil pogled hladen in skoro sovražen. „Nocoj sem bil na hribu, Mate, razgovarjal sem se s Hanco ..." jyiate ga je pogledal postrani. „Zakaj mi to pripoveduješ? Tudi jaz sem se razgovarjal z njo!" Učitelj se je nasmehnil in je pomežiknil, kakor da bi se mu bilo zableščalo pred očmi. „Kaj bi tako skipel! Če bi bil hotel... Imel sem časa dve leti... in tudi priložnosti dovolj... Lepo dekle je; čudno, da je zrasla na tem pokopališču... Tudi drugi se že ozirajo za njo ... Mate je zardel, sklonil se Je in je stresel učitelja za ramo. „Besede več o njej, če ti je kaj do glave!" Z lenim in topim pogledom se mu je ozrl učitelj v obraz. „Glej, glej. In vendar ti ni do njel... Kaj ne, rajši rahlo dekletce tam v mestu., v svetli obleki, bel slamnik na glavi... kakor solnčen prašek... krilce metuljevo... vesel, gorak pogled, sladak smehljaj? . . . Jaz vem, da bi rajši... tudi jaz mislim časih na take reči..." Narahlo se je streslo okno in Mate se je zdrznil. Nemirno mu je bilo srce, ležalo je na njem kakor greh. Učitelj je uprl glavo v dlani, strmel je v steno in je govoril z neokretnim jezikom. „Kaj bi z njo? Hanca — to je angel) varuh, ni ženska... Položi ji breme na hrbet, da se skloni do tal, pa te še prime za roko in te vodi po varni poti... Ni ženska, ki bi jo človek veselo ljubil... tako, kakor bi ljubil pod svetlim solncem... Videl sem jo na hribu, ko je čakala... tako bi čakala do konca dni in ne bi rekla Žale besede. •• 1 globeli je porojena!" Grohot se je oglasil od sosednje mize. „Zares!" je pritrdil krčmar. „Komaj je gledal malo preko plota, pa se že oblači P gosposko in ne ve, kako bi nosil glavo P ^ konci! Zraven je pa kruha lačen in ko bi^10 vrgel krajcar pred noge, bi ga pobral ^ „Škric je škric!" je pripomnil suh kine* dolgim, zaspanim obrazom in črno kuč**1 na glavi. „Ali si poslušal? Tako je, Mate, — Atf ne skrivajo več sovraštva, posebno k8 ^ so vinski! V nedeljo zvečer se ne pri’'^* | cesto, tudi v krčmo ne, lehko bi se 1 pripetilo... Drugače še pozdravljaj«. ^ veka, odkrivajo se ponižno, toda popi0! j oči, ali pa se ozri čez par korakov, da videl, kdo se ozira za teboj... Zdaj seh> ^ tudi jaz proklet in obsojen... Bog vedi. * se je zgodilo..." „„Prej so te imeli radi!"" j „Da, prej! Ampak prišlo je nadme n0 ^ posebnega, čisto novega; zdi se mi. da , ljubezen. Od tedaj je vse pri kraju. živi človek v globeli, je dobro; ali k8 j ugleda globel in se domisli, da je onte|j) hriba tudi še svet in celo drugačen —1 P° 0ti< Bog z njim! Blagor se tebi, ki imaš Pe jaz pa sem uklenjenl" jj, Mate se je zamislil; kar je govoril u se mu je zdelo, da je že slišal jasne ^ zumljive besede, pa je občutil v srcu jtO žalost; začutil je nenadoma plaho in 50 P" rako do groba... Pil je; misli so bile rom mehkejše in čistejše. (Dalje prihodnjič) ljubezen do teh tihih senc, ki „Koroška Kronika' izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 90 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List izdaja Britanske obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu, Včlkermarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.