50
J. R. Glaser: Noč.
Pesem meča in krvi do nebeških zvezd odmeva in iz sinjih ust ječi žalostna molitev dneva.
Iz srca vre val žareč, glas mrtvaške melodije se po širni plani lije, blodi, vzdiha krik ihteč.
In buči, vali se grom nad slemena in obzorja, in drhte krvava morja trkajo na božji dom:
Ali prazna so nebesa,
da ne vidijo oči
groze, ki zemljo potresa,
c-\ ali si, Usmiljeni?
J. R. Glaser:
Noč.
Opreletel je zarjo mraz in zapadla noč planine, truden jaz od bolečine skozi njo si delam gaz.
Rad imel bi dom nocoj, da ogrejem se premražen, rad bi sanjal utolažen, poleg tebe in s teboj . . .
Ah, vse drugo — prazen trud. Mrak je mojo pot zaplazil: zrem nazaj, in kjer sem gazil, s temo spet je sled zasut . . .
@&