— 150 - Ipavska borja. (Okrajšani popis g. Matija Vertovca iz slov. berila.) Ipavsko dolino so od nekdaj čislali raj krajnske dežele. De bi se pa nje prebivavci vživajoči take rajske sladnosti ne prevzeli in posvetne minljivosti se spomnili, jih borja večkrat hladi. Drugim krajem so visoke gore zaherbtam zaželjena bramba pred hudim vetrenim mrazam; če se sever od zadej va-nje vpira in vbiva, se mora razleteti in v visočinah pozgubiti; zato prek-sončni podgorjani od njega malo vedo. Ipavska dolina pa nima od zadej visoke gore, ktera bi vetrove ustavljala in odganjala, temuč visok svet, bi rekel velike ravnine ali planjave, ktere, še ravno nekoliko ger-baste, vender ne morejo vetrov odganjati, marveč, ko čez nje pridejo, čez rob Juljskih gor, velikrat z nezapopadljivo težo in nedopovedljivo močjo v dolino dero, in to je borja* Sever pride od polnočniga zemeljniga tečaja; ko v Hamburgu zmerzlino naznani, hiti čez vse Nemško, zgrabi marsikteriga ponočniga pohajača za nos ali ušesa, zmala memo grede mnogim devicam na šipe pomenjke njih nedolžnosti pa tudi minljivosti njih lepote, in se v 24 urah že oglasi v Ipavski dolini. Ce najde tako hitro popotvaje za Tpavo na Gorenskim oblake, iz kte-rih znabiti tudi že deži ali sneži, jih z mrazam stisne, de težeji postanejo, in se, kot nar težeji oblaki hudih vremen — — čez Nanos, ali gorni rob v dolino s strašnim šumenjem in bučenjem valijo, in scer v podobi vidniga morja , ktero žuga dolino naglama zaliti. Ali 8 kakoršno koli hitrostjo in močjo se oblaki doli vale, se vender vsi pri neki piki ali čerti — kjer je zrak bolj gorak — proti raztopi, kakor de bi jih s škarjami pristrigel, in tako zginejo in nevidni postanejo. Taki oblaki so vidljive znamnja borje; Ipavci jim pravijo zastava, po bližnjih Beneških krajih in po Jadranskim morju se po zastavi — ki je peroki z gladkimi lasmi na čelu zlo podobna — spozna, kdaj de je borja v Ipavi in tedej tudi pri Terstu. Iz zastave prasi po celi dolini pri nar jasnejim in čistejim vremenu tanjka rosica, kakšenkrat pa tudi bolj dežuje. Ko je pa hud mraz, lete iz nje po vsi dolini golomraznice, tisti izlični in grozno drobni sneg, ki najde vsako nar manjši luknjico ali razico, po kterih pride med zimske okna na hranjene cvetlice in v mnoge izbe in spavnice. Ce pa iz zastave bolj sneži, pometa borja po več krajih doline sneg do čistiga, ga spravlja v zatišje, napravlja iz njega velike žamete, kteri se na cestah ne dajo nikakor skidati, dokler borja terpi. Večkrat se po tem takim primeri, de pri tihim deževnim ali snežnim vremenu v I dri i, v Cernim verhu, v Logacu in Planini, imajo Ipavci pri čisto jasnim nebu strašno borjo, v Gorici pa tisti tanjki in tihi nemški mraz, pred kterim je treba nos in ušesa zakrivati, de jih ne odgrizne. V tako bližnjih krajih, in ravno tisti dan tako razločne vremena! — Na gornih roben se ta sapa tako lomi, de iz kraja tihiga morajo ljudje večkrat po vsih štirih preplazati rob, pod kterim borja strašno buči. De pa pridejo v dolino dostikrat gologlavi, je lahko verjeti. Kjer je koli svet tako sozidan, kot za Ipavo, je tudi, in mora biti borja doma. Tako" se meče borja iz Obkinj v Terst, tako verši iz Kavkaskih planjav na černo morje, de na njim vsako leto po več bark pogine; tako borjo imajo pod Genovo pri Niči, ravno tako naNdsudobrigaupa, ki dre iz nekih tako imenovanih tablinih gor i. t. d. (Dalje sledi.) — 168 - Ipavska borja. (Okrajšani popis g. Matija Ver t ovca iz slov. berila.) (Dalje.) Med Postojno, Reko, Terstam in Gorico ima borja — 169 — svoj omoh. Nar veči je pa v Ipavi, zlasti če Hor-vašček vmes dreza; tu pravijo, de se v etri kolejo. Borja pa ni ob enakim času povsod enako močna; primeri se, de, če na enim kraji meče, eno uro ali pol ure delječ od nje malo ali nič ne vedo. Pa berž se to spremeni, de na pervim kraji utihne, na drugim pa divja; v zaupanji, de je ne bo, ali de bo potihnila, se ljudje — večkrat neverni — v nevarnost podajo, in nesrečni postanejo. Teržaške terge, gase#) in mlice dostikrat do čistiga pometa, pa tudi človeka ob zid ali tla plusi. V Gorici jo malokdaj imajo, 27. prosenca t. L je pa strašno razsajala, več dimnikov in obilno korcov s streh pometala, in šip razsula. Tako hudo borjo imajo Ipavci po enkrat do štirikrat v leti, in terpi pol dneva, 3, 3 do 8 dni, pa s prenehanjem, de zmirej enako ne divja; ponoči je večidel huji kakor čez dan, popoldne od ene do treh včasih nekoliko obnemore, de ne meče. Ko popotniki v teh krajih prenočijo, in ko ponoči huda borja vstane, de buči, tuli, z okniki romplja, brizga, cvili, in de se vsa hiša, desiravno iz kamnja terdno sozidana , trese, vstanejo vsi oplašeni, skličejo hišne ljudi, si dajo luč prižgati no prašajo , kaj de je? — Tu se čudijo eden druzimu; domači, de so uni tako plašni; vunajni, de si hišni vsiga tega nič k sercu ne vzamejo. Marsikteri se ne da vveriti, de ne bo nič hudiga, tudi se ne da več v posteljo spraviti, ampak čuječ če dneva pričakati. Pozimi je borja narhuji, spomladi pa narveč škode stori, pa tudi poleti in v jeseni moli Ipavec rekoč: vari nas o Gospod — hude borje! Na nar prijetniši spomladanski dan izorje Ipavski kmet polovico njive, in se ob poldne h kosilu vsede s svojo družinico pod cveteče če-šnjevo drevo; čebelic brez števila, med nabiraje, mu brenči nad glavo; hčeri, ki ste turšico in fižol sadile, vzamete pert znad jerbasa, in ga na tleh razgernete; vsi oziraje se na bolji kosilo, kakor gre oračem, v jerbasu, se na smeh derže; nekaj potvice od praznikov, druziga za prigrizniti in bariglica nange — ali ostanjka poslednje polnjence — jih kar razveseli. Med kosilam vsi čversto žovorejo kot vrabci na strehi; mali sin, ki je gonjač, pravi, de na grebeničiči, ki ji je sam hišico naredil, de bi se ne zažerla, je letaš pervi zarod naj-del; sosedov fantič s puterhčem pod pasiho da, berž memo grede , prijazen: „Bog žegnaj [u in oznani z veselo besedo, de slavčik se mu je že v leskovim germu pod studencam oglasil. Štirje voli nasproti stoje, in prijazno pogledovaje požirajo pitano otavo brez jo žvečiti, kakor de bi vedili, de ne bo časa muditi se; starji sin in hlapec se verstita jim popravljati. Pri nobeni gosposki mizi, in če je z nar večimi sladnostimi in dra-gotinami obložena, se s takim veseljem ne je, pa tudi tako ne tekne, kakor naši družini pod češnjo.***) Ali niso še odkosili, ko oče rečejo: „Sever se glasi, v herbtu ga čutim, jez moram suknjo ogerniti." Za malo časa zakriči mlaji sin na ves glas: Poglejte zastava na Ajdovski gori, kmalo bo na Nanosu, borjo bomo imeli. Ta starši prevzame in reče: Tiho! ali je ne čutite že pod goro bučati? Nič prida ne bo! — Oče velijo s pobitim glasam berž vole napojiti, de, ko bi bilo mogoče, bi vendar še danes to njivo izorali. Slednji gre po svojim delu; ljudje in živina delajo na vso moč, de bi berž ral dokončali; ali kaj pomaga? vse je zastonj, nad glavami jim začne borja grometi; zadnjič pade na-nje, de jim ne da več delati; golomraznice že lete, mraz jih prevzame, de morajo delo popustiti. Vsi ljudje premraženi in trepetaje beže iz polja z živino *) Gasa je cisto slovenska beseda od gaziti; majhna, vozka gasica so ulice. Pisatelj. **) Ali bi ne bil ta izverstni popis kmetijskima prizora (Kindliche Scene) vreden, de bi ga kak malar obrisal? Vred. vred domu, in živino in orodje spravši si napravijo na ognjiših kres — velik oginj — in okoli sede se grejejo kot v nar hujšim mrazu. Tako se je na naglim nar lepši spomladanski dan v strašno hudo zimo spremenil* (Dalje sledi.) — 180 - Ipavska barja. (Okrajšani popis g. Matija Vertovca iz slov, berila.) (Konec.) Ipavska dolina, kotla pešene zemlje podobna, v kterim poleti strašno žge, je kot Kras in Istra preveč zrečena in gola, torej suši podveržena, pričakuje pa mirniga in rodovitniga dežja le od juga. Ponočne rose, ktere drugcj dež namestujejo, so ob hudih vroči-nah v dolini čisto neznane. Ako ni 10—14 dni dežja, že vse po njem zdihuje, ptiči omolknejo, ali iz doline beže. Sem ter tje morajo ljudje sebi in živini vode voziti. Večkrat so jo že od Siišeta na Rebernicah na Teržaško cesto po kaši vozili; 1S04 so jo iz enaciga studenca v Terst vozili in na bokale in kozarce prodajali. Kadar škripanje vrat in vse druge znaminja nič več ne zdajo, pazijo ljudje na jug. Snoči ali danas jutro je bilo slišati mnogih zvonov od juga, ki so vabili k dežja prošnim molitvam; to pove sosed sosedu, & tem potolažijo mati žalostno družino; vedno se vse na jug ozira, in lej! že se kažejo oblačiči od juga, podobni sivim jančkam, spremene se počasi v velike oblake, ki se gor kopajo in že dva dni in noči čez Nanos bežeči derejo. Že se nebo otamni, že zagromi in debeli kanci naletujejo; ali, kot de bi z očesam trenil, se borja oglasi, in pred ko ura mine, ni ga več ob-lačiča na nebu; — borja pa piha dva dni in tri noči, de se še vse trikrat bolj posuši. To pa ni že zadosti; ko se v taki potrebi čez osem dni v drugič, ali še clo o treh tednih v tretjič na dež napravi, ga borja ravno tako razpotij. Poletna borja navadno ne meče; ker pa dež odganja in zemljo suši, de sadu ne da, je škoda, ktero nakloni, tolikanj veči. Ni čuda po tem takim, de bi Ipa-vec rajiimel borjo tri tedne pozimi, kot tri dni poleti. Ce ni borje pozimi, ni tudi mraza, de ljudje', kar se večkrat primeri, lahko celo zimo v nogradih delajo. Ko pride huda borja na mehko ali zrelo grojz-dje, ga omandra, pobije, na tla pomeče, de se človeku milo stori. Pa vender pri vsih hudih borjah okoli leta, se stisne in skrije marsikteri grojzdik med tertne mladike in perje, de hvaležno poverne na svojo mater marljivo obernjeni trud. Vse druge hude vremena Ipavcu toliko ne prizadenejo, in toliko škode ne store, kot sama borja; ta stisne in skerči pridelke večkrat na tretjino tega? kar bi bil brez nje lahko pridelal. Pa nikjer ni vse ravno tako, kakor bi si človek želel. Ipavec je pri vsi borji ve sel i ga serca; rad pripoveduje, kako de se je ž njo bojeval. Ako mu le'tas borja lOOtert vvije, polomi ali z mrazam umori, jih k letu 200 pogrebenča, ali vsadi, in ko se da, v bolj zatišen kraj, de bi mu vince še serce razveselilo. Ta sostavik je iz lastnih, 42 letnih skušinj spisan, ne besedica zmišljena mu ni priložena, pa slednji bo lahko razumel, de, ako bi vse, kar je tukaj od borje rečeniga, se vsako leto pripetilo, bi mogli Ipavci v kako drugo deželo se preseliti.