Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. • II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst: Ulica Valdirivo 35/11., Tel. 29210 Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina : Mesečna L 85 Za inozemstvo: Mesečno L 150 [ Leto III. - Štev. 4 Gorica - 1. februarja 1951 - Trst Izhaja vsak četrtek Za enakopravnost in socialno pravičnost Da je socialno vprašanje kričeče prav v naši dobi, ni nobenega dvoma. Cerkev je ponovno opozarjala na to in opozarja zmeraj znova. Ona nima svetne oblasti in zato nima možnosti reševati tega vprašanja, razen v kolikor razvija v čim večji meri dobrodelno delo. Za rešitev socialnega vprašanja v velikem, v svetu, so odgovorni tisti, ki svet urejujejo. Za rešitev socialnega vprašanja sredi med nami pa smo odgovorni mi vsi. Naravno bi bilo, da bi velesile, ki zbirajo in ustvarjajo svetovne tabore, razvile v celoti svoj program. Amerika, ki stoji na čelu demokratičnih sil, govori o štirih svoboščinah, ki jih bo uveljavila, ko bo dokončno urejala svet. Zadnjič je naš uvodnik klical to veliko znanilko svobode, naj tudi na tem Tržaškem ozemlju izvede načela demokracije predvsem v odnosu do Slovencev. Poleg tega pa tudi pričakujemo, da bo kaka duhovna sila Združenih držav nakazala celotno ureditev tako Evrope kot ostalih kontinentov. Danes ni mogoče priti v Evropo z načeli kakega ameriškega kapitalizma. To je Evropa že prebolela in je v svoji socialni zakonodaji mnogo dalj kot pa je večkrat ameriški svet. Tudi ne pomenijo trajne rešitve denarni skladi v milijonih, ker se vse take zaloge izčrpajo in so konec koncev samo mašila, miloščina, ne pomenijo pa v reševanju socialnih razmer reč kot nekaj trenutnega. Prav tako pa odklanja zdrav sodobni človek komunizem, to je državni kapitalizem, ki je do skrajnosti usužnil svoje državljane. Preblizu in preveč je primerov komunističnih držav, da ne bi videl delavec, uradnik, trgovec, kmet, obrtnik itd. v kakšno sužnost je potegnil narode evangelij Lenina in Stalina, ki je oznanjal tako enakost. Kdor bo hotel ustvarili trdne temelje miru v bodočnosti in kdor bo hotel res bodoče rodove osrečiti, ta bo moral imeti jasne in konkretne, pa tudi poštene načrte za urejevanje bodočega sveta. Samo tisti pa bo tudi lahko pričakoval, da bo današnji človek pripravljen doprinašati žrtve pri urejanju jutrišnje Evrope in ostalega sveta. Za reševanje socialnih vprašanj v malem, to je sredi med nami, pa smo odgovorni mi vsi. Res, da so nas, Slovence izrinili iz vseh več ali manj odločujočih uradov in mest na Tržaškem. Toda, tudi mi smo državljani in tukajšnja zakonodaja velja prav tako za nas kot za Italijane. In v kolikor plačujemo £ dajatvami upravo, jo plačujemo prav tako Slovenci kot Italijani. In če so nam zaprli naši italijanski sosedi (po veliki zaslugi nekdaj edino odločujočih Titovskih Slovencev in fratelančnih Italijanov) vsa vrata in možnost pri kakršnem koli odločanju o javnih zadevah, potem je naša dolžnost vsaj ta, da na socialne krivice opozarjamo. To smo lolini zaradi vsega slovenskega prebivalstva. In dolžni kot katoličani. Tisti, ki pride v Trst od daleč in se zazre v bogate in razkošne izložbe na Korzu, misli, da je prišel v paradiž. Toda, vsa drugačna je slika v ulicah malo stran od Korza. Že na teh velikih ulicah srečavaš čuda ljudi z vdrtimi očmi, bledimi, lačnimi obrazi, slabo oblečenih. Srečuješ ljudi, z velikim nemirom in bojaznijo v očeh. In če greš za njimi, si prišel v stanovanja, ki so navadne luknje in v katerih živi mnogo preveč ljudi. In to s prav majhnimi otroki. Kdor ne živi v predmestjih, kdor ni prišel v le siromašne družine, ta sploh ne ve. kaj je Trst. Strahotno nasprotje: tu dame z desetimi sobanami, menjajočimi se hišnimi prijatelji in psičkom; psičkom, ki spi poleg teh KOREJSKA UGANKA Premikanje armad preko teptane domovine korejskega ljudstva Kdor zasleduje poročila iz korejskega bojišča, se bo upravičeno začudil, kaj se tam prav za prav dogaja. Kitajske in severnokorejske armade se počasi umikajo proti severu pred številčno mnogo manjšimi silami Združenih narodov. Zakaj? O tem razmišljata tudi ameriška dnevnika »Wasbington Post« in »New York Times«. Nekateri menijo, tako ugibljeta omenjena lista, da je ta umik posledica velikanskih komunističnih izgub. General Rid* gway ceni te izgube na 40.000 mrtvih in 120.000 ranjenih samo v januarju. Po drugi strani pa bi utegnil biti komunistični umik tudi v zvezi z razgovori o premirju, ki so še vedno v teku pri Združenih narodih. Dejstvo je, da so ujeti komunisti slabo oblečeni, izmučeni in lačni ter prestrašeni zaradi neprestanega bombardiranja. Vendar pa to ne more biti razlog za umik, pač pa kvečjemu za počasnejše vojskovanje, ki temelji pri komunistih na številčni moči. Kitajski in korejski komunisti vržejo pri vsaki ofenzivi v boj velike množice vojaštva neglede na človeške izgube. Oborožitev imajo lahko in vojaštvo preskrbujejo s hrano ter strelivom prav tako s člo- Boj za obsodbo Kitajske Pretekli teden se je vršila v okviru Združenih narodov velika diplomatska ofenziva za obsodbo rdeče Kitajske kot napadalke in proti obsodbi. Glavni nasprotnici sta si bili Združene države, ki so predlog o obsodbi postavile, ter Indija, ki je na vso moč skušala obsodbo preprečiti ali jo vsaj zavleči. Ko so ZN bili že na tem, da izrečejo svojo obsodbo, se je v torek 23. jan. posrečilo indijskemu zastopniku, da je vso zadevo zavlekel, češ da ima posebne predloge, pravkar došle iz Pekinga. Tako se je zadeva od ene razprave do druge zavlekla ves teden do ponedeljka 29. jan. Ta dan zvečer se je sestal politični odbor, da ponovno razpravlja o obsodbi rdeče Kitajske. Združene države so se med tem dobro pripravile in si za kulisami zagotovile podporo večjega dela držav. Zadnji hip je iz Pekinga došla grožnja, da bo pekinška vlada smatrala obsodbo kot sovražno dejanje, če bo do nje prišlo. kljub temu se Združene države niso ustrašile in zahtevale od članic Združenih narodov, naj storijo svojo dolžnost ter obsodijo rdečo pekinško vlado kot napadalko. Hkratu so zahtevale tudi, naj se povzamejo zoper Kitajsko primerne sankcije gospodarskega in političnega značaja. Po zadnjih poročilih smo pa zve- veškimi silami in ne z vozili. Nekateri zato menijo, da se zdaj pripravljajo na velik napad v obliki treh klinov, kar bi lahko storili, ker imajo komunisti zdaj pod orožjem okoli 6 milijonov mož. Zalo ni na mestu predvidevanje, da je kitajska nevarnost na bojišču že mimo. Morda je tudi nekaj resnice v mnenju, da komunisti zaenkrat zavlačujejo boje v upanju, da bi z diplomatskim delovanjem labko dosegli več, kakor na bojnem poljut Naj temu kakorkoli, eno je gotovo: Položaj sil Združenih narodov na Koreji nikakor ni več obupen. To so potrdili tudi najvišji poveljniki na mestu samem pričenši z generalom Mac Arthurjem. Po drugi strani pa prav tako ni na mestu prevelik optimizem. Združeni narodi so zastavili svoje sile za pravično stvar in morajo doseči ali častno rešitev na diplomatskem področju, ali pa nadaljevati boj do uspešnega zaključka. To je premikanje velih armad. V dvorani Združenih narodov govore o vsem mogočem. Vsakdo brani svoje koristi. Zelo malo pa govore o ubogem korejskem ljudstvu, ki mu rušijo domove in na katerega padajo tone raztreliva. Niti kitajski komunisti, niti sile velikih narodov »iiitdjo toliko izgub in tako ne trpe kot civilno prebivalstvo. Ta Kalvarija narodov se bo morala že enkrat zaključiti: da namreč mali narodi zaradi tega, ker so majhni, ne bodo orodje v načrtih velikih sil. Vsak narod ima pravico do življenja in do svoje lastne zemlje. In nihče nima pravice s to lastnino barantati in jo tako ali drugače izrabljati. deli, da je rdeča Kitajska odgovorila preko indijske delegacije, da je pripravljena na razgovore na podlagi predloga, ki so ga stavile Indija in Arabske države. Ta predlog predvideva razgovore za prenehanje sovražnosti na Koreji med Rusijo - Kitajsko - Združenimi državami - Anglijo - Indijo -Egiptom in Francijo. Vprašanje pa je, ali bodo Združene države Amerike ta predlog sprejele! Da se države bojijo novega svetovnega konflikta, je razumljivo. Na drugi strani pa se človeku le čudno zdi, da imajo diplomati toliko pomislekov pri obsodbi kitajske države, ko je vsakomur jasno, da je pekinška vlada zagrešila težek in neopravičen napad na čete Združenih narodov na Koreji. Evropska vojska V Parizu so se ta teden sestali zastopniki atlantskih držav, da se pomenijo o ustanovitvi evropske vojske. Nemški voditelj socialistične stranke Kurt Schumacher je pri tem odločno nastopil proti, češ da se Nemčija razgovorov ne bo udeležila, dokler ji ne bodo priznali absolutne enakosti z vsemi ostalimi državami članicami. Maršal Mannerheim umrl Pretekli teden je umrl v Lozani, kjer je iskal zdravja, finski maršal Karel Avgust Mannerheim. Maršal Mannerheim, ki je učakal visoko starost 84 let, je bil prekaljen protikomunistični borec za svobodo svoje domovine, republike Finske. Že leta 1918 je vodil finsko vojsko v borbi proti ruskemu komunističnemu pohlepu. Po uspešni borbi je zagotovil Finski suverenost, dobil časten naslov »osvoboditelj« in naslednje leto prevzel predsedstvo države. Ponovni naval ruskih komunističnih hord je prisilil Mannerheiina znova na bojišče. Devet mesecev je številno šibkejša finska vojska, pod spretnim vodstvom izkušenega maršala, kljubovala napadalcu. Finska se je naposled morala vdati. A v mesecih trdnega odpora, si je Finska pridobila tak ugled in občudovanje vsega sveta, da je to moral priznati tudi sovražnik. Ob nujni vdaji je modri maršal znal s svojim spretnim vodstvom ponovno ohraniti svobodo domovini. Dasi je sovražnik poslal na odtrgano ozemlje svoje upravitelje, je finski narod vedno priznaval kot edinega državnega poglavarja svojega junaka, maršala Mannerheiina. V vročih letih nemškega pritiska na Rusijo, je tudi Mannerheim v nemškem zavezništvu pritisnil na Rusijo, da ponovno reši odtrgane dele svoje domovine. Dasi je Rusija zmagala, Finci niso padli na kolena. Mirovna pogajanja je zopet vodil sposobni Mannerheim in rešil domovino. Postal je tako popularen, da so ga spoštovali celo domači komunisti. Zaradi zdravja in visoke starosti, se je leta 1946. umaknil v ozadje, pisal spomine in organiziral »Mannerheimovo ligo za mladino«. Zdravje je iskal najprej v Stockholmu in naposled v Lozani, kjer je umrl. dam na snežnobelih pernicah. Tam pa štiri, pet, do deset članska družina, stisnjena v ozko sobo, ki je spalnica, kuhinja, jedilnica in še vse drugo. — Tu razkošni avtomobil, v katerih sede ena sumu gospa in se zaradi dolgega časa prepelju-je po mestu. Tam pa zgaran delavec, ki hodi ali pa se obesi na tramvaj vsako jutro navsezgodaj, da pride pravočasno na delo. Ali pa tisti, ki caplja ure in ure po mestu in pobira cigaretne ogorke, da si zanje kupi kruh. — Tu razkošni so-areji, večerne pojedine tržaških magnatov, ki pozlate vrtnice za eno noč v zabavo gostom in v lastni ponos; pojedine, pod katerimi se šibe mize in po katerih se poliva šampanjec... Tam pa lačne oči četverih otrok, ki se upro v mater, ko stopi v sobo brez zadostne hrane za eno samo večerjo' In še in še... Gre za socialno zakonodajo’ Za zakonodajo, ki bo zaščitila malega človeka: da ne bo stradal; du ne bo brez zaščite, ko bo star in onemogel; da ne. bo od lakote umiral od sramotno nizke pokojnine: da ga ne bodo metali iz stanovanja na cesto; da ne bo od danes do jutri v službi in da ga ne bo vrgel lahko na cesto prvi, ki se mu bo to zahotelo... Gre za socialno pravičnost, za enakost Slovencev in Italijanov. Najvišji vrhovi zapadne demokracije so pogosto ob najsvečanejših trenutkih in v svojih poslanicah izjavljali, da so branitelji zapadne krščanske kulture in da je možna boljša in trajna ureditev sveta samo na krščanskih etičnih principih. Tem načelom se v celoti pridružujemo tudi slovenski katoličani. Če pa urejuje kdo svet na teh načelih, se to pravi uveljaviti socialno pravičnost. človečanske in narodne pravice posameznikov in vsega naroda tudi v praksi. In prav v tem smo Slovenci zelo razočarani. Zato slovenski katoličani pričakujemo, da bodo ta načela, ki jih predstavniki velih demokrucij oznanjajo, praktično izpeljali prav pri našem narodu. Zoper draginjo v Italiji Ministrski svet je podvzel stvarne korake za preprečitev višanja cen živežu in drugemu blagu v Italiji. Po večjih mestih so razdelili velike količine tkanin po nizkih cenah, prav tako tudi čevlje po 2200 lir za par in plahte po 5000. Na trg so vrgli tudi precejšnje količine moke, sladkorja in riža po cenah iz meseca junija. Poostrili so kontrolo cen pri trgovcih. Tudi časopisje je pri tem priskočilo na pomoč ter skuša po svojih močeh prepričati prebivalstvo, da je povišanju cen v največji meri samo krivo, saj je jasno, da če vsi ali skoro vsi začnejo nenadoma kupovati in napravljati zaloge, mora blaga zmanjkati in se pri tem mora blago nujno podražiti. Vlada je pripravila zakon, s katerim zahteva od parlamenta posebnih pooblastil v gospodarskih zadevah. Če bo zbornica zakon sprejela, bo dobila vlada skoro diktatorske pravice v vodstvu državnega gospodarstva. Mnogi poslanci se zakonu upirajo. Zato bomo videli, kako se bo parlament odločil. Pleven v Ameriki Francoski ministrski predsednik Pleven je v ponedeljek zjutraj dospel v Washington, da se tam na štiri oči porazgovori s predsednikom Trumanom o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo obeh držav v sedanjem trenutku. Sprejem je bil zelo prisrčen. Oba državnika sta že v ponedeljek popoldne začela z razgovori, katerim so prisostvovali razni drugi vodilni državniki Amerike in Francije. Razgovori so trajali dva dni, nakar je Pleven odpotoval preko Kanade domov. Namen je imel se ustaviti en dan tudi v Ottavi v Kanadi, da se porazgovori tudi s tamkajšnjimi državnimi voditelji. Za mir. pogodbo z Japonsko Republikanski svetovalec za zunanjo politiko v Washinglonu Foster Dulles je že nekaj dni v Tokiu, da vodi razgovore za sklenitev ločene mirovne pogodbe z Japonsko. Razgovore je imel že z Mac Arthurjem, z japonskim ministrskim predsednikom Jošido, Mikadom in drugimi osebnostmi. Splošno se sodi, da bo do mirovne pogodbe prišlo kaj kmalu, ker ni več posebnih ovir na nobeni strani, razen pri Rusih. Na te pa se Amerikanci ne bodo več ozirali. E LIz.žiyljenja Cerkve Verske razmere na Filipinih -** -- — — TRETJA PREDPOSTNA NEDELJA Iz svetega evangelija po Luku (Lk, 31-43) Tisti čas je vzel Jezus dvanajstere ter jim rekel: Glejte, v Jeruzalem gremo in spolnilo se bo vse, kar je pisano po prerokih o Sinu človekovem. Izdan bo namreč nevernikom in ga bodo zasmehovali in bičali in vanj pljuvali; in ko ga bodo bičali, ga bodo umorili, in tretji dan ho vstal. — In oni niso od tega nič limeti; ta beseda jim je bila skrita in niso vedeli, kaj je govoril. Ko se je pa bližal Jerihi, je neki slepec sedel kraj pota in vbogajme prosil. In ko je slišal množico, ki je šla mimo, je vprašal, kaj bi to bilo. Povedali so mu, da gre mimo Jezus iz Nazareta. In zavpil je: Jezus, Sin Davidov, usmili se me! — Spredaj gredoči so ga svarili, da naj utihne. On pa je še mnogo bolj kričal: Sin Davidov, usmili se me! — Jezus je torej obstal in velel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: Kaj hočeš, da naj ti storim? — On pa je rekel: Gospod, da spregledam. — In Jezus mu je rekel: Spreglej, tvoja vera te je ozdravila. — V hipu je spregledal. šel za njim in slavil Boga. In vse ljudstvo je dalo Bogu hvalo, ko je to videlo. □ Med pomladnim cvetjem in zelenjem je šel Jezus zadnjikrat v Jeruzalem. Vedel je, da gre v Irplje-nje in smrt, a vseeno je bil njegov korak odločen. Spremljala ga je skupina učencev in apostoli. Že večkrat je skušal dopovedati apostolom, da ne bo odrešil sveta ne z orožjem, ne z bogastvom iu niti ne s čudeži, ampak s ponižanjem in trpljenjem. Ni uspel. Sedaj prihajajo usodni dnevi, zato je treba napraviti konec negotovosti. Kratko in jasno jim pove, da bo v Jeruzalemu izročen v roke svojih sovražnikov, ki ga bodo bičali in umorili. Apostoli so obstali kakor ljudje, ki so se zavedli velike prevare. »Zbogom, lepa ministerska mesta,« sta vzdihovala Zebedejeva sinova Jakob in Janez. Tudi Peter ni mogel tega razumeti. Ugovarjal je, da se kaj po- podbnega ne sme zgoditi. Jezusa je skušal pregovoriti, naj ne hodi v Jeruzalem. Prav s trdimi besedami ga je moral Jezus odsloviti: Poberi se skušnjavec... Neozdravljivo zadet je bil Judež. Skopost je vladala v njegovem srcu. Doslej je spremljal Jezusa zato. ker si je obetal, da bo obogatel. Jezusova napoved je razpršila njegove sanje. Sklenil je, da mora za zapravljeni čas dobiti vsaj nekaj plačila. Prodal bo Jezusa! Za Jezusa je morala biti pot v Jeruzalem zelo težka. Šel je smrti nasproti v družbi ljudi, za katere bo umiral in ki ga niso razumeli. Spotoma je vrnil vid ubogemu slepcu, toda to je bilo mnogo laže, kakor odpreti duhovne oči ljudem, ki nočejo videti. Apostoli so jasno spregledali šele na binkoštni praznik po prihodu Sv. Duha. Nad trpljenjem se vsi večkrat spotikamo, kakor so se apostoli. Jezus pa nam more odpreti oči, da nas trpljenja ne bo strah. Hodimo po njegovih stopinjah in njegova moč se bo prelivala v naše ude. Spoznali bomo odrešilno moč trpljenja, ki odpira srca. plemeniti značaje in kliče božje usmiljenje. V trpljenju in žrtvah, če jih prav razumemo, dobiva naše življenje pred Bogom najvišjo vrednost. Zato se ne čudimo svetnikom, ki so si želeli trpeti ali umreti! NEDELJSKA PROŠNJA NAŠE MOLITVE. PROSIMO. GOSPOD, MILOSTNO USLIŠI; OPROSTI VEZI GREHOV IN VARUJ NAS VSAKE NEZGODE. Koledar za prihodnji teden L februarja. NEDELJA. 3. predpostna. Andrej Korsini, škof in mučenec. o. PONEDELJEK. Agata, devica i'i mučenica. 6. TOR!:.K. Doroteja, devica; pust. 7. SREDA. Pepelnica; strogi post; Ro-rnuald, opat. 8. ČETRTEK. Janez iz Mate, spoznavalec. 9. PETEK. Ciril Aleksandrijski, cerkveni učenik. 10. SOBOTA. Sholastika, devica. KaJar sc huJii laže Ponovno smo že opozorili, da je našim frontašem ostalo sveto leto na želodcu. Se sedaj ga niso prebavili. Zato je »Soča« z dne 27. jan. ponatisnila članek iz »Gospodarja« pod naslovom »Romarji so pustili premalo denarja«, v katerem se ponavlja trditev italijanskih kominformističnih časopisov, češ da so bili pri sv. letu zelo oškodovani rimski gostinski krogi, ki niso prišli na svoj račun, ker je za romarje poskrbel Vatikan s pomočjo posebnega odbora za sv. leto. Seveda zlobneži trdijo, da so vatikanske oblasti to storile zato. da bi same imele dobiček od romarjev, ki ga niso privoščile rimskim hotelom in gostiščem. Vsi, ki smo bili za sveto leto v Rimu, lahko izpričamo, da je organizacija sveto-letnih romanj bila v vsakem oziru skoro brezhibna. Cerkvene oblasti so sc res potrudile preko glavnega odbora in pa preko škofijskih odborov, da so romarji po ceni in kar mogoče ugodno potovali in bivali v svetem me^to. Pri tein pa jim ni šlo za dobiček, ker bi v tem primeru navile ceno za romanja, kakor so računali, da to store vsi oni gostinski kapitalistični krogi, ki so kar naenkrat tako pri srcu »proletarski« Soči. Cerkvene oblasti so vzele v roko organizacijo svctoletnih romanj ravno zato, ker so dobro poznale navado rimskih gostinskih krogov, da zlorabljajo dobroto romarjev za svoj oderuški dobiček. Vsi, ki smo kdaj potovali po Italiji, vemo prav dobro, kako znajo tam oplahtati tujca. In da bi se to ne dogajalo tudi ob priliki svctoletnih romanj, je sam sv. oče hotel, da se je ustanovil glavni odbor sv. leta v Rimu s pomožnimi odbori po vsem svetil. In hvala Bogu, da je bilo tako. Na ta način so tudi revni verniki za razmeroma majhen denar lahko poromali v Rim. Seveda, pohlepnim kapi- talistom, gospodarjem hotelov in prenočišč v Rimu in drugod po Italiji, to ni bilo po godu, ker so že računali, kako bodo za sveto leto odirali tuje romarje in pumpali iz njih dularje, marke, šilinge, franke in podobno robo. Ker ji je miška ušla. se sedaj mačka jezi. To ni nič čudnega. Čudno je to, da komunisti in za njimi sedaj naša »Soča« zagovarjajo kapitaliste — hotelirje, ker jim ni bilo dano po mili volji lupili revne romarje. še bolj čudno pa je to, da »Soča« sama ni opazila, kako se. v istem članku bije po zobeh. Članek se namreč zaključuje takole: »Mimogrede naj omenimo, da je nek avstrijski zakonski par plačal še po zaključku svetega leta samo za eno prenočnino v hotelu »Exeelsior« v Rimu 7.000 (sedem tisoč) lir.« e kako tovarišico. — Pa prišlo je še hujše. Nekega dne je prihrumel v oddelek go- spodar. Jezik sem že toliko obvladala, da sem razumela, da gre za večjo tatvino nogavic. Slepa bi morala biti, da ne bi videla »kapatasice« (preddelavke) in delavk, da gospodarju namigujejo na mene, češ, preden je ta prišla, tatvin ni bilo. Gospodar je dal »kapatasici« nekaj navodil glede postrožitve pažnje in napovedal je strog pregled tudi ob izhodu iz tovarne. Nikogar nisem sumila in nič vedela. Dokazovati jim mojo nedolžnost bi bilo brez uspeha. Sklenila pa sem, življenje okrog sebe bolje opazovati.« (Nadaljevanje) Mcg*1« 3van ttrinke I*. . <&* ■ - , , ■■■%* '-m Po radiu smo zvedeli, da je le dni obhajal 88 letnico svojega rojstva naš blagi profesor msgr. Ivan I rinko. Kar nas je starejših se še prav dobro spominjamo njegovih odločnih nastopov v obrambo naših jezikovnih pravic in mu oh tej priliki prav iz srca čestitamo ter mu želimo f«■ mnogo let mirnega počitka ua Trčmun-skem gričku. Velikemu voditelju iu neustrašenemu borcu beneških Slovencev kličemo Bog živi! Priznanja titovskih komunistov NASA GOVORICA Ne bodimo kakor otroci, ki jim bolj tekne sosedov ovsenjak kot doma pečena pogača! Parimo na svojo slovenščino in ne pačimo se s tujimi besedami! »Naši ljudje govore po svoje. Njihovih popačenih tujk in izposojenk, ki so se ukoreninile v vsakdanji govorici slovenskih predmestij in našega podeželja, ne bo nikoli mogoče odpraviti. Je že vse zastonj, vsakdanje govorice našega človeka ne ho očistil noben purist...« Morda misliš tudi ti tako in mi prerokuješ, da mi bo zrastla devetkrat daljša brada, kot jo že ima kralj Matjaž, a uspeha ne bodo imeli naši jezikovni pogovori — nobenega. — Stoj, prijatelj božji, ne prerokuj nesreče! Črnogled si in malodu-šen že po naravi, drugače bi ne sodil tako hitro in porazno. Da se je po vsem našem Krasu pojavil v naši govorici italijanski odio, ni nič čudnega. Isto se je dogajalo nekoč v ostalih slovenskih pokrajinah z nemščino. V mestih je sploh prevladovala nemščina, v vsakdanji govor na podeželju pa se je ugnezdilo nebroj nemških popačenk in izposojenk. Mnogi so obupavali, toda že Prešeren je pred sto leti pisal čisto slovenščino. Ko pa so se v teku časa še spremenile zgodovinske razmere, je z delom in dobro voljo nemški vpliv izginil v vsakdanjo rabo so prišle in še prihajajo zopet stare domače besede. Tudi na Tržaškem in po Goriškem bo tako. Razmere so se doslej že zelo spre- menile. Posebno v tem, da slovenščine ne sme nihče preganjati. Vseh pravic našemu jeziku sicer še ne dajo, toda tudi o tem je vsa pravica na naši strani. Slovenske šole so prvi glasnik nove dobe, ki bo napočila za našo besedo tudi pri nas. Eno pa je, česar se ne smemo strašiti. Ne jaz, ne ti, ki so ti te vrstice namenjene. Ne- prestano moramo buditi in oživljati slovensko besedo, učiti in ohranjati jo živo, navduševati zanjo vse, ki jih privlačuje sosedov kruh. Ne bodimo kakor otroci, ki jim velja sosedov ovsenjak več kot pa domača pogača! Zavihajmo si torej rokave in pričnimo! Toda kje naj začnemo? Na vsak korak imamo opravek s tujimi pritajenkami v našo govorico. No, pa začnimo po koledarju. Včeraj smo bili prvega v mesecu in morda so mnogi »fitniki« med nami. ki so že včeraj plačali »/it« ali »/<■/«, kot navadno govorimo. Ni treba posebej ugibati, da gre za staro izposojenko iz italijanščine. Lepo po slovensko pa pravimo, da gospodar daje stanovanje v najem. Torej »fetc — najem. Kdor vzame stanovanje v najem. je — najemnik, če je ženska, ji pravimo najemnica. Gospodar stanovanje f i tira — prav: daje stanovanje v najem; ker nekaj daje v najem, mu pravimo: najemodajalec Vsak mesec plačujem »/et« — denar, plačilo, ki ga dajemo za najem — lepo slovensko: najemnino. Če napravimo ob najemu pogodbo, imenujemo ta pismeni dogovor: najemna pogodba. Ostanimo zvesti slovenskim besedam! GOSPODARSTVO Sestavek »Titovci in Radio Trst II.«, ki smo ga priobčili v prejšnji številki našega lista, je vzbudil močan odmev in mnogo razpravljanja v slovenski javnosti zlasti v razredčenem in na psa spravljenem taboru tržaških titovskih komunistov. Točno je namreč prikazal pravo ozadje in resnične namene njihovega nenadnega ponujanja za sodelovanje na tržaškem slovenskem radiu, kateremu so se na zapoved partije iz Ljubljane pred dvema letoma sami odpovedali, da bi onemili edini glas resnice in upanja, ki ga zasužnjeni slovenski narod tako vneto posluša. Tenden dni ni bilo nobenega odgovora na naš članek. Med tem pa so razni titovski glasniki zasebno izjavljali, da ni moči odgovoriti ničesar, ker so žal vse naše trditve popolnoma resnične. Čez teden dni je na zapoved iz Ljubljane — partijska pošta očitno ne prihaja od tam nič hitreje kakor ostala — odgovoril »Primorski dnevnik«. Tudi njegov odgovor potrjuje naše ugotovitve. Glasilo tržaških titovskih komunistov namreč v njem priznava : 1. da titovski pevski zbori, gledališče in razni posamezniki sodelovanja na Radiu Trst II. niso odpovedali prostovoljno, marveč, da so bili k temu prisiljeni — od partije iz Ljubljane, seveda. 2. da je partija iz Ljubljane to zapovedala, ker je slovenska radijska postaja v Trstu komunizmu v Sloveniji škodila več kakor vsa druga propaganda. 3. da titovske komuniste silno boli dejstvo, da je Radio Trst II., ki drži pokonou en cel narod za zaveso, ena najbolj pozitivnih postavk v zavezniški hladni vojni proti komunizmu. Zato bi kljub prisiljeni navidezni spreobrnitvi bili pripravljeni storiti vse, da zahodnemu svetu to postojanko vzamejo ali vsaj njen učinek zvo-dene. 4. da so jim trn v peti vsi tisti Slovenci, ki so na tržaškem radiu zahodnemu svetu pomagali do tega uspeha, in bi jih nadvse radi izrinili z njihovih položajev. 5. da bi titovski komunisti pod krinko kulture in nekega splošnega sodelovanja med Slovenci radi za vsako ceno vtihotapili na to važno trdnjavo svobodnega Zahoda svoje agente. Za to so pripravljeni pljuniti na vse, na kar so še včeraj prisegali. Pripravljeni so postati tudi »imperialistični hlapci«, kakor so še do zadnjega zmerjali vse, ki so ob strani zaveznikov delali za ohranitev slovenstva na tem področju. Droben dokaz: »Primorski dnevnike je po dveh letih zamolčevanja in napadov začel istočasno spet objavljati... spored radijske postaje Trst II! To so vsekakor dragocena priznanja, ki bodo na pravem mestu gotovo imela pravi učinek ter odprla oči komu, ki morda še verjame v titovsko dobro voljo in »demokratično« prelevitev. »Primorski dnevnik« dalje trdi, da bi sodelovanje titovskih komunistov na tržaškem radiu dvignilo ugled Slovencev, in to očitno na Zahodu. To je povsem nepotrebno. Svojo skrb za ugled slovenstva na Zahodu so titovski komunisti jasno in Naš list je lansko jesen na prošnjo naznanil, da bo za božič 1950 izšel v založbi Marshallovega načrta slovenski gospodinjski koledar »Ljubo doma«. V sporočilu je bilo rečeno, naj koledar tisti, ki se zanimajo zanj, naroče pri Upravi za gospodarsko sodelovanje v Trstu. Zdaj nas zlasti naročniki in bralci iz Trsta sprašujejo, kaj je s koledarjem in kje se prav za prav dobi. Tisoči in tisoči Slovenk in Slovencev, ki so ga naročili z dopisnim, niso namreč do zdaj dobili ne knjige, ne sporočila, kam naj se obrnejo zanj. Zato smo se pozanimali za stvur in ugotovili naslednje: Koledar je bil tiskan in pripravljen za razdelitev že sredi decembra lani. Ljudje bi ga torej pri količkaj sposobni organizaciji lahko imeli v rokah za božič, ali pa vsaj za novo leto. Zdaj je konec januarja in knjiga še vedno leži nekje, namesto da bi šla med slovensko javnost, kateri je namenjeng. V petek, 26. januarja 1951 je Radio Trst II. sporočil, da bodo slovenski koledar začeli razdeljevati naslednja dva dneva, to je v soboto in nedeljo. Sporočilo ni pa nič omenilo, kje se bo koledar dobil. Tisti, ki so se osebno ali telefonično obrnili na slovenska radijska poročila, so dobili odgovor, dn tam nič ne vedo, kaj, kako in kje. Kaj se to pravi? Mar to ni neokusno norčevanje iz Slovencev, katerim sta Mar- uspešno dokazali z zbijanjem ameriških letal in streljanjem ameriških letalcev avgusta 1946, tik po UNRRA-i, ki je Titu, po lastni nedavni izjavi storila več dobrega kakor ves ostali svet. Slovenski narod ne želi, da bi mu še nadalje tako dvigali ugled takšni ljudje, in to celo po Radiu Trst II. še manj želi slovenski narod, da bi mu še z Zahoda govorili in peli tisti, ki še do danes niso odgovorili, zakaj in kako so poklali 10.000 mladih slovenskih ljudi, ki so že leta 1945 in prej bili zavezniki zahodnega sveta v njegovem bodočem boju s komunističnim totalitarizmom. »Primorski dnevnik« govori tudi, da bi titovski komunisti radi spet prišli na tržaški radio iz skrbi za slovensko kulturo in za izboljšanje slovenske umetniške tvornosti. Tudi to je nepotrebna skrb. Svojo ljubezen do slovenske kulture, umetnosti in njenih ustvarjalcev so titovski komunisti dokazali med drugim s tem, da so živega sežgali najboljšega sodobnega pesnika Franceta Balantiča in obesili hromega slovenskega pisatelja očeta devetih otrok in dobrotnika slovenskih sirot, Narteja Velikonjo. Skrb za kvaliteto slovenske umetnosti so nazorno pokazali tudi s tem, da so po vzgledu svojega vzornika in bivšega zaveznika Hitlerja pometali iz knjižnic ter sežgali dela vseh slovenskih pisateljev in pesnikov — nekomunistov, sumljivih simpatij do pokvarjene zahodne kulture in zahodne duhovne svobode. Priznavanja za rast slovenske kulture so izpričali dalje s tem, da so slovensko ljudsko prosveto prisilili »v posnemanje nižjih, (to je azijskih), civilizacij«, kakor je to pred kratkim zapisal sam poglavar slovenskih koristnih budal, Edvard Kocbek. In skrb za ohranitev slovenskega jezika na Tržaškem, ki bi ga zdaj radi ohranjali s tržaškega radia, so najbolj poudarili z dejstvom, da so človeka, ki je s pomočjo zavetnikov ustanavljal in organiziral slovensko šolstvo na Svobodnem tržaškem ozemlju in na Goriškem (dr. Srečka Baraga) obsodili na smrt... Nič manj neumestna je nenadna in sumljiva ljubezen titovskih komunistov do slovenskega radia v Trstu. Tudi o tej piše »Primorski dnevnik« v svojem odgovoru. Prepozno! Avtoritativno sodbo o njem je podal nekdo, ki bi bil novo sodelovanje in novo ljubezen moral uradno začeti: stari partijec dirigent in pianist dr. Švara. Ta je v soboto zvečer na Radiu Trst H. srečal nekega stalnega sodelavca slovenske postaje — na kateri tudi on sam ni tujec -in se zadrl nanj: »Kje je zdaj tisti vaš prekleti belogardistični radio?« Belogardistični radio, belogardistično vodstvo! Mr. Ungar, mr. Jacobson - spričo tisočev ton ameriškega živeža, milijonov ameriških dolarjev in stotin milijonov titovskih lepih fraz zanimiv in zelo iskren kompliment Vašemu delu in Vašim prizadevanjem v Trstu! Zanimiv kompliment in še zanimivejše priznanje... (Še nekaj zanimovosti o pravih ozadjih in namenih nenadne titovske prelevitve v zvezi s slovenskim radiem v Trstu bomo priobčili v prihodnji številki.) shallov načrt in njegova propaganda prav tako namenjena kakor Italijanom? Mar ne diši la nerazumljivi in žaljivi postopek po diskriminaciji, ki bi je ravno Uprava za gospodarsko sodelovanje vsaj pri svoji propagandi ne smela dopustiti? Kaj se dalje pravi, da ima razdeljevanje slovenske knjige v rokah italijanski uradnik, o čigar nepristranosti si po vseh skušnjah lahko drznemo malo dvomiti? Kaj nimamo Slovenci svojih šol in svojih organizacij, ki bi to nalogo gotovo vestneje in zanesljiveje izvedle? Kaj se pravi, da Uprava Marshallovega načrta na lanskem tržaškem velesejmu ni razstavila tudi svojih propagandnih tiskovin v slovenščini, dasi smo tam videli knjige in brošure v vseh drugih jezikih: Ec Uprava za gospodarsko sodelovanje sodi, da je njena propaganda potrebna tudi Slovencem, naj jo izvaja tako, da ne bo slovenske javnosti z njo žalila ter stvari, katero hoče našim ljudem priporočati, samo škodila! Prosimo g. ministra GAL-L(>\\ AYA, naj poskrbi, da se to ne bo več godilo! PRISPEVAJTE za t L. Kemperletov sklad! Ob sedmi obletnici tragične smrti se spominjamo Lada Fiščan-ea, po božji volji nedolžno žrtev, ki je toliko dragocenejša, v kolikor je za nas večja in holestnejša. Izgubili smo v njem božjega služabnika in nadarjenega pesnika. Njegove Pesmi zelene pomladi pričajo o pesniškem talentu. Rastel je daleč proč od literarnega središča, prepuščen sam svoji rasti. Njegov mladi pesniški talent pa je že pričel zmagovati nad duhom in obliko, številne pesmi pričajo o tem. Najboljše med njimi so pač tiste, ki je v njih dosegel Piščanec najpreprostejši izvor. Piščančevo zbirko Pesmi zelene pomladi dobite po vseh knjigarnah v Gorici in Trstu. Uspeh slov. umetnikov v Švici V septembru so se v Švici odločili, da priredijo mednarodno pevsko tekmovanje, za katerega je dala pobudo umetnica Ma-riza Morel. S tem natečajem so hoteli odkriti mlade pevske talente; zato so se ga udeležili le pevci, ki še niso stari 30 let. Prijavilo se je 62 tekmovalcev iz 13 držav. (Italija, Nemčija, Švica, Francija, Grčija, Jugoslavija, Avstrija, Argentina, Brazilija, Holandska, Irska, Švedska in Združene države). Med temi so bili tudi trije nam dobro znani umetniki iz Trsta: Ondin.i Otta, Dušan Pertot ter Danilo Merlak. Tekmovanje se je vršilo v Lozani od 6. do 10. januarja. Vsak pevec je moral predložiti 6 različnih nastopov in arij, po možnosti v izvirnem jeziku. Operne odlomke so podajali v maskah in kostumih. Komisija, v kateri so bili glasbeni strokovnjaki iz Pariza, Milana. Stockholma, Strasbourga, Stuttgarta in Lozane, je izmed vseh nastopajočih izbrala le li pevcev za zaključno tekmovanje in med lemi so bili vsi trije naši. Danilo Merlak je zapel arijo Don Ba-zilija iz »Seviljskega brivca«, Otta Ondinn arijo Nerine iz »Don Pasquala«, Otta in Pertot sta pela duet iz opere »Prija tel j Fritz«, vse to v italijanščini. Merlak in Pertot pa sta zapela še v slovenščini -odlomek iz »Prodane neveste« in sicer duet Keeala in Janka. Po dolgi in burni seji se je komisija odločila in je podelila nagrade petim sopranistkam, med katerimi je bila Otta Ondina. Ostali izbranci so prejeli častne diplome, med temi torej tudi Dušan Pertot in Danilo Merlak. Našim umetnikom dvakrat čestitamo: prvič k odličnnemu uspehu, ki so ga dosegli ob tako velikem in široko zajetem krogu tekmovalcev, drugič pa zato, da so pokazali širokemu svetu, kako zienijo glasbene umetnine v njihovem materinem jeziku. Naši pevci so dobili takoj različne zelo laskave ponudbe za nastope na gledaliških odrih. Na njihovi bodoči umetniški poti jim želimo vso srečo! Borba za ločeno šolsko upravo V predzadnji številki smo poročali o spomenici, ki sta jo predali odgovornim oblastem Slovenska krščanska socialna zveza in Slovenska demokratska zveza. Predstavniki obeh političnih skupin, so se osebno razgovarjali o šolskih zahtevah s predstavniki ZVU in jim prikazali položaj našega šolstva, ki ga je ZVU popolnoma prepustila v roke italijanskim funkcionarjem. Posamezni šefi so pazljivo vzeli na znanje naše zahteve in ponovno poslali pismeno potrdilo o prejemu spomenic z obljubo, da so vzeli vprašanje v študij in da bodo o ukrepih obvestili obe politični skupini. Za neodvisnost Trž. ozemlja Prejšnji leden so bili sprejeti t> avdijenco pri poveljniku Svobodne-pa tržaškega ozemlje., generalu Ay-riju zastopniki Tržaškega bloka. dr. Stoku, Fronte za neodvisnost Tržaškega ozemlja, g. Sporer in zastopnik Akcijskega odbora dr. Agnelet-to. Sprejem je trajal okoli tri četrt ure in zdi se, da so zastopniki pravilno osvetlili visokemu zavezniškemu častniku načela, ki jih te politične skupine zastopajo. PRAZEN SOD BODI ČIST, SUH, 7 4-ŽVEPLAN IN ZABIT Največ sodov se pokvari, ker se z njimi ne ravna pravilno, ko so prazni. Ko smo sod izpraznili, ga moramo takoj oprati. Najgrša navada, ki ima tudi sorazmerne posledice je, da pustijo v praznih sodih drožje in to ne en dan, temveč tudi tedne. Drožje se skisajo in z njimi sod. Drugi ravnajo pravilno, ko sod takoj izpraznijo in operejo, a pozabijo ga osušili. Posledica je, da postane sod plesniv. Osušitev v deževnem vremenu je res nekoliko sitna, a za večje sode je vendar zelo enostavna: pri vratcih deneš v sod na primernem podstavku živega oglja in vročina sod kmalu izsuši. Nato sod zažvep-laš in zabiješ. Žveplanje moraš ponoviti vsaka dva meseca. Če imaš zelo vlažno klet in bi vlaga kljub temu lahko prišla v sod, potem deni v sod v primerni posodi nekoliko živega -negašenega apna, ki bo vsrkalo vlago, ki bi morebiti prišla v sod. Apno zamenjaš pri vsakem žveplanju. Tako boš ohranil sode čiste in zdrave. Ko jih imaš potem rabiti, jih samo oplakneš z navadno svežo vodo. SI KOPAL JAME ZA SADITEV MLADIH DREVESC? Za drevo je kvarna navada, če koplješ potrebne jame komaj kakšno uro predno imaš drevesce vsaditi. Takrat napraviš navadno tudi premajhno jamo. Kot ti trpiš v pretesnih čevljih, tako hira tudi V SPOMIN Ladu Piščancu Slad bi daleč šel od tod Rad bi šel na dolgo pot, rad bi daleč šel od tod, med ljudmi mi je tesno, Rafael, daj mi roko. Kot uganka so ljudje, v zanke lovijo srce, njih besede — spev siren, njih pogledi -— objem jeklen. Daj roko mi, Rafael; v plašč tesno se bom odel, tisti prag bom šel iskat, kjer mi vsak bo večen brat. drevesce, če ni jama dovolj velika: korenine se ne morejo razviti. Začetkom zime bi morale biti jame skopane. Če jih takrat nisi, potem ne odlašaj več. Skoplji jame velike in globoke — meter v vsako smer. Če je tam prej rastlo kakšno drevo, naj bo jama še večja, izkopano zemljo pa odpelji na njivo in pripelji nove. Prejšnja zemlja je izčrpana in v isti je mnogo koreninic, ki bi začele gniti in bi bolezen lahko prišla tudi na korenine komaj vsajenega drevesca. SI POSKRBEL ZA ZIMSKO ŠKROPLJENJE? Ne pozabi poškropiti breskev z modro galico. Če še nisi škropil, poškropi takoj in še enkrat začetkom marcu. Z raztopino modre galice poškropi tudi ostalo koščičaste sadne vrste, posebno pa marelice. In ostalo sadno drevje? Predvsem ga očisti nalomljenih, suhih in odvisnih vej ter štrleče skorje, mahu in lišajev, potem pa ga poškropi vsaj z apneno - žvepleno brozgo, če že ne z neodendrinom ali kakšnim podobnim škropivom. Če ne bomo škropili sadnega drevja ravno tako redno kot trte, nam bodo kaparji in drugi škodljivci onemogočili vsako dobiekanosno sadjarstvo. PARKLJEVKA V DEŽELI V goriški pokrajini se je pojavila parkljevko. Zdravstvene oblasti so v prizadetih občinah prepovedale gibanje živine. Prav tako so začasno prepovedali prehod živine preko meje v Jugoslavijo. Norčevanje po Marshallovem načrta S TRŽAŠKEGA PREDPUSTNA ZABAVA Slovenski oder iz Trsta bo poskrbel za veselo predpustno razpoloženje v Nabrežini, na Opčinah in v Trstu. V Nabrežini, v nedeljo, dne 4. II. ob 15. uri v kino dvorani. Na Opčinah, v nedeljo, dne 4. II. ob 20. uri v dvorani zavetišča (Marianum ). V Trstu na pustni torek, dne 6. II. ob 20. uri v dvorani Marijinega doma, c. Risorta 3. Na sporedu so veseli prizori, kupleti in Št okova dvodejanka »Anarhistu. Pridite, da se boste iz srca nasmejali! Tržaški avtobusi Če hočeš na Tržaškem zvedeti, kaj ljudje mislijo, kaj in kako govorijo, sedi v avtobus in se pelji po tržaški deželi. Dandanes se namreč lepo vaško kramljanje in življenje seli v velemestne avtobuse. V neko vas na Krasu pride dnevno 15 avtobusov, v drugo v Bregu pa kar 24. To pomeni, da se prepelje dnevno do 900 ljudi v mesto in nazaj. Oni dan so se živahne potnice spravile na naš članek »Tržaški avtobusi«, ki smo objavili y zadnji številki- Debata je iiila vse sltozi zanimiva, rekel bi celo demokratična. Neka zajetna žena je z veseljem pripovedovala, s kakšnim zanimanjem je bral njen mož omenjeni članek o napisih na avtobusih. Znala je tudi povedati, da so v njihovi zavedni vasi splošno vsi zelo zadovoljni, da se vsaj enkrat pove, kako mislimo vsi pravi Slovenci. Avtobusi peljejo iz Trsta po ozemlju v samo slovenske vasi, zato naj imajo slovenske napise, ali vsaj dvojezične! Tej odlični ženi so pomagale tudi nekatere druge, kar se oglasi prva reakcija: »Eh, malorsiga, meni je baš mar, kaj piše na korieri. Nisem kapac skrbeti za svoj fagot, pa se bom impenjiral za drugo robo. Kdo pa ve, čigavi smo!« Hitro priskoči na pomoč druga reakcija s svojo modrostjo: »Kaj se jezite, če piše na korieri samo italijanski, glej tam pred vasjo tudi ni zapisano Bo-ljunec ampak Bagnoli in više gor piše San Antonio di Mocoo in ne Boršt«. Tu se vplete v zanimiv razgovor tuji gospod: »Žene, ravno to ni prav, da stoji pred vasjo napis samo v italijanskem jeziku! Boljunee ni bil nikoli Bagnoli in n. pr. Opčine nikoli Villa di Opicina. To so popolnoma naše slovenske vasi z lepimi slovenskimi imeni. Komaj fašizem se je spravil nad naša vaška imena in jih diktatorsko spremenil.« In drugi potnik »Kaj pa delajo naši odbori, pa občina? Pod vsako pisanje se pohudujejo: smrt fašizmu! pravega fašističnega perja pred vsako vasjo pa ne pospravijo. Ali pa bi vsaj občina lahko kaj dosegla!« Zopet prva reakcija: »Dragi moj, komun ima kratko življenje. Oramai še par mesecev, pa so tara, kjer ni muh! Koritce se prazni. Volitve so til.« Še dolgo se je vlekel razgovor, iz katerega zija žalostna resnica: v naših ljudeh zamira zdrava narodna zavest. Veliki narodi, ki se jim sline cedijo po našem Primorju, pa komaj čakajo, kdaj nam bodo bilje zvonili. Zato zopet rečemo: Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peli! Bazovica Nedavno je začela v Trstu obratovati nova tovarna čevljev »Lucky Shoc Com-pany«. Med drugim izdeluje tudi letne čevlje, ki imajo gornje dele iz rafije (posebne vrste slama). Za to potrebujejo vrvice iz slame, ki se pletejo na roko. Delo je otroško lahko in preprosto. Po posredovanju msgr. J. Harnetta, je tovarna to delo izročila dekletom in ženam po vaseh v okolici Trsta. Tovarna da na razpolago rafijo in potem spletene vrvice odkupuje nazaj. Pri tem delu je zaposlenih že lepo število ljudi. Samo pri nas plete vrvice nad 40 deklet in žena. Zaslužek res ni velik. Toda, če upoštevamo, kako lahko je delo in dejstvo, da ga lahko opravljajo doma in celo taki, ki drugje ne morejo računati na zaposlitev — moramo biti za ta zaslužek hvaležni. Je nekaka častna pomoč za zimske mesece, ki so za naše družine najtežji. Pomembnost dela se vidi tudi iz tega, da se oglašajo vedno nove delavke. NOVI NAROČNIKI: Prenovljeni »Katoliški glas« je vzbudil pri nas več zanimanja. Krog njegovih bralcev se širi. Število naročnikov je naraslo na 100. Vsi stari bralci »Katoliškega glasu« z veseljem pozdravljamo nove naročnike. BAZOVIŠKI ODER. Naši igralci pripravljajo za pustno nedeljo zelo zabavno igro: Ženitev, ki jo je napisal ruski pisatelj Gogolj. Igrali jo bodo v soboto zvečer in v nedeljo popoldne. Kdor bi se rad od srca nasmejal, naj pride v nedeljo v našo dvorano. Gropada Že dolgo časa je ležal na dvorišču cerkvenega starešine nad 200 kg težak zvon. Nedavno pa je ponoči izginil, kar je povzročilo po vasi precejšnje razburjenje. Začelo se je ugibanje, kdo je odnesel zvon. Nekateri so na tihem že sumili, da ga je najbrž župnik dal skrivaj spraviti v Bazovico, ker je zadnja vojna naredila v zvoniku prostor za enega. — Že če/ dva dni pa se je razvedelo, da je policija našla zvon na nekem dvorišču v Trstu razbit na tri kose med starim železom. Upamo na odškodnino. Zahvala iz Doline (To nedeljo se vrača nazaj v Argentino dolinski novomašnik č. g. Marij Lovriha. Z veseljem objavljamo njegovo pisiuo, ki ga po našem listu namenja svojim rojakom.) DRAGI DOLINČANI IN ROJAKI! Bilo je v nedeljo 4. decembra, ko sem prišel meil vas in zopet je nedelja 4. februarja, ko se poslavljamo. Dva meseca sta tako hitro minila, zame preveč hitro. Ko ste mi na prvo decembrsko nedeljo pripravili tako velik sprejem, resnično nisem mogel verjeli, da vse to meni velja. Praznik nove maše 8. dec. ostane za vse življenje zame in tudi za vus moji rojaki, najlepši praznik. Po vseli človeških računih ni mogel ta naš skupni praznik lepše uspeti kakor je. Dobri Bog ga je obdal s pravim pomladanskim soncem, vi moji rojaki pa z največjo ljubeznijo in plemenitostjo. Prav vsem naj vam nebes Gospod obilno povrne! Pridni cerkveni pevci tako dolinski kakor mačkoljanski, ki ste najbolj povzdignili naše skupno veselje, iskreno zahvaljeni! Vsi moji številni sorodniki, ki ste z nemajhnimi žrtvami pripravili tako velik praznik in tako vso našo rodbino povzdignili, vam naj Bog vse milosti povrne! Dolinski g. župnik, ki ste kriv vsega tega večdnevnega novomašnegu slavja, vam še posebno nebo povračaj vso veliko skrb in ljubezen. Prav pri tem prazniku se je videlo, kaj se lahko napravi v božjo čast, če verniki zelo sodelujejo z duhovnikom. Že več mesecev pred prihodom domov sem vedel, kako se žrtvujete, kako zbirate darove za moje potovanje čez morje in nazaj. Moj obisk v domovini je v prvi vrsti zasluga moje rojstne župnije in tudi vas iz bližnjih vasi in zlasti še iz mesta. Iskreno se zahvaljujem Marijinim družbam iz mesta, zlasti glavni iz Marijinega doma, ki ste vsi tako veliko zame žrtvovali. Zelo mi je žal, da mi ni bila dana prilika za osebno zahvalo v Marijinem domu. Moja dolžnost bi sedaj bila, da bi z vnetim delom med rojaki poplačal ljubezen mojega primorskega ljudstva. Toda deloval bom daleč med tujimi v daljnem svetu. Sprejmite zato prav vsi v povračilo mojo molitev, ki naj se dviga k Bogu za mojo Dolino, za mojo domovino. Novomašni križ, ki ste mi ga poklonila dolinska dekleta in toliko lepih duhovniških darov, ki ste mi jih poklonili sorodniki in znanci, me bodo dnevno spominjali na dragi in nepozabljeni dom. Vse lepo in dobro, kar ste katoliškemu duhovniku v moji osebi storili, naj ostane zapisano za tisti veliki dan, ki bo imel le začetek, — za večnost! Tisto naše snidenje ne bo imelo ločitve! Moji primorski rojaki, srečno živite, ostanite hvaležni sinovi sv. Cerkve, ljubite se med seboj. Z Bogom Dolina! Z Bogom domovina! Lovriha Marij- duhovnik Pustne prireditve v prid Slovenski Vincencijev! konf. V soboto dne 3. februarja priredi Slov. Vincencijeva konferenca v Trstu v dvorani nad cerkvijo Novega Sv. Antona (lil. nadstr.) prireditev s srečolovom v prid tržaškim revežem. Sračolov se prične ob 7h burke pa ob 7.30 zvečer. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek in dobro kapljico. ODBOR ŠPORT Z GORIŠKEGA SEDMI PROSVETNI VEČER V GORICI bo na pustni torek. Na programu je pustna igra in petje. Začetek ob 7 h zvečer v dvorani Marijine družbe. Poroka v Gorici Zadnjo nedeljo meseca februarja t. 1. sta si obljubila večno zvestobo v goriški cerkvici Brezmadežne gdč. Maja Frankova ter g. dr. Mitja Bitežnik. Novoporočenca iz-izhajata iz dveh znanih solkanskih družin. Nevesta je hčerka dr.ja Igorja Franka; ženin pa je sin znanega goričkega katoliškega kulturnega delavca iz preteklih dni dr.ja Jožeta Bitežnika. Poročil ju je njihov prijatelj stolni kanonik msgr. dr. Božo Kjačič, kateri jima je v poročnem nagovoru z ganljivimi besedami predočil dolžnosti dobrih krščanskih zakoncev. V svojem nagovoru je prav lepo poudaril vrline obeh novoporocencev. Tudi mi se pridružujemo zaključnim besedam č. g. dr. msgr. Kjačica »ad multos annos — na mnoga leta»< v skupnem zakonskem življenju. Obmejni blok pri „Rdeči hiši" Kakor smo že večkrat poročali, se še vedno vršijo na bloku pri »Rdeči hiši« razgovori med svojci iz te in one strani. Vsakdo ima možnost razgovora vsake tri mesece. Žal, da dovoljenja izdajajo samo jugoslovanske oblasti, in to komur one hočejo. Zaradi tega se zgodi, da nekateri ne morejo priti do razgovora s svojci iz tc strani, ker jim tamkajšnje jugoslovanske oblasti enostavno nočejo izdati potrebnega dovoljenja. Dolžnost italijanskih obmejnih oblasti naj bi bila ne samo pripusčanje k razgovoru, temveč tudi izdajanje tozadevnih dovoljenj, na podlagi katerih bi lahko prišli na razgovor tudi oni, katerim jugoslovanske oblasti iz raznih razlogov nočejo izdati potrebnega dovoljenja. Občinski svet Dne 26. januarja zvečer smo imeli na Goriškem gradu zopet sejo mestnega obč. sveta. Na seji je bilo prisotnih zaradi slabega vremena samo 20 članov, kar je zadoščalo, da je župan proglasil sejo kot sklepčno. Ožji občinski odbor jo predložil svetovalcem v potrditev vrsto sklepov. V glavnem se je šlo za prodajo raznih zemljišč, katera naj bi služila za zidavo raznih hiš za delavce in potrebne. Svetovalci so vse to odobrili z željo, da bi se brezdomci čimprej vselili v nove stavbe. Isti ožji obč. odbor je tudi predlagal, da se imenuje v razsodišče za sprejem v službo občinskih delavcev tudi slovenski zastopnik, kar so prisotni italijanski svetovalci gladko odbi- li. Pa pravijo, da so za pomirjenje duhov in za sodelovanje s Slovenci! Vrnitev italijanskih državljanov Dne 30. januarja so jugoslovanske oblasti izročile na bloku pri »Rdeči hiši« italijanskim 14 italijanskih državljanov. Prvotno se je mislilo, da bo med njimi kdo izmed onih, ki so bili odvedeni leta 1945. Marsikdo je že mislil, da bo po tolikih letih pričakovanja lahko objel svojca. Po glej razočaranje! Med vrnjenci ni bil nihče Goričan, niti Istran, temveč sami južnjaki, po večini navadni zločinci, ki so skrivaj zbežali v Jugoslavijo. Seveda v Italiji jih čaka samo zapor! Poroka v Štandrežu Zadnjo soboto sta se poročila v Štandrežu gdč. Nanut Ema in g. Doles Srečko. Novo-poročencema želimo obilo božjega blagoslova ! Okrožno sodišče iz Nove Gorice Okrožno sodišče iz Nove Gorice je pred dnevi vršilo v Ilirski Bistrici sodno razpravo proti Milanu Oblaku iz Studenega pri Postojni ter devetim njegovim sodelavcem ter podpornikom. Oblak, Cucek in Gojak so bili obtoženi, da so prihajali na skrivaj iz Trsta v Jugoslavijo in da so pri prekoračenju meje večkrat uporabljali orožje proti jugoslovanskim obmejnim stražnikom. Obtoženi so bili tudi, da so si poiskali sodelavcev iz vrst lastnih sorodnikov ter raznih protirežimsko usmerjenih ljudi ter tako škodovali utrditvi »ljudske oblasti« v tamkajšnjih krajih. Gojak je bil obsojen ua smrt. Drugi na razne zaporne kazni. Državno medklubno prvenstvo v Italiji: □ TR1ESTINA - JUVENTUS : 2-2 (1-1) 16.m - K. Hansen (J) prebije remijski led. Otvorjena serija golov. 24.m - Boscolo (T) z ostrim strelom izenači. Domačini igrajo defenzivno. 52.m - Juventus pritiska... efektni strel (Praest) in žoga obsedi (1-2). Močno diši po tržaški katastrofi, toda proti koncu Tržačani oživijo in zaigrajo z vso silo in odločnostjo. T8.m - Gneča pred golom Juventus-a. sunek (Petrozzi), žoga v mreži : 2-2. Poteku igre bi najbolj ustrezal visok rezultat v prid lanskih prvakov (»noa plus ultra«), ker so pokazali krasno moderno igro. škoda, da sta krili (Praest in Muc-cinelli) zastreljali nešteto zrelih prilik. n Garibaldinsko moštvo COMO je pregazilo leader-ja INTER (3-1). Na prvo mesto razpredelnice se je povzpel MILAN (2-0 proti Sampdori-ji). □ FIORENTINA je uveljavila v Turinu izenačen izid (1-1); njena obramba ni dala do živega turinskim napadom. □ V Rimu je PADOVA obupal ter vrgel puško v koruzo (4-0 v prid enajstorice LAZIO), medtem ko je AT ALAN TA dosegla važen remis v Neaplju (0-0). Q Obojestransko zelo požrtvovalni, a tehnično prava ničla sta bili tekmi: P. PATRIA - LUCCHESE : 2-2 GENOA - UDINESE : 1-1. □ Obramba ekipe ROMA ni vzdržala dokonča in je morala prepustiti zmago domačinom (0-3 v Palernui), BOLOGNA pa je požel, kar je bil NOVARA sejal... (1-0). □ JUGOSLOVANSKI ŠPORT □ Prijateljsko nogometno tekmo med kombiniranima moštvoma Crvene zvezde iz Beograda in Vojvodine iz Novega Sada so zaključili z zmago Crvene zvezde 4-1. [j Na Reki so odigrali v nedeljo prijateljsko nogometno tekmo med domačo ekipo Kvarnerja in zagrebško reprezentanco. Zmagali so Zagrebčani z izidom 2-0. LISTNICA UPRAVE G. Turk France, 278 Perth Ave, Toronto: Denar prejeli. Srčna hvala! Naročnina je s tem plačana do 30. 4. 1952. BAZOVIŠKI ODER priredi v BAZOVICI na pustno soboto ob 9h zvečer i>i na pustno nedeljo ob 4h in pol popoldne šaloigro v treh slikah G og olj : ŽENITEV Dve uri smeha! V a b 1 j e n i ! Najbolj primerna koriera iz Trsta v nedeljo ob 3h. KINO BAZOVICA Pustni ponedeljek ob 8 in pol zvečer: VESELI MORNARJI Pustni torek ob 8 in pol zvečer: VESELI MORNARJI Nedelja, 11. febr. ob 4 in pol in 8 in pol: KRIŽARJI Zobozdravnik dr. STANISLAV PAVLICA TRST Via Commereiale 10/11 • Tel. 25597 sprejema 9—13 17 — 19 Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici ALOJZIJ REMEC: ^o&cofriili t Pred štirinajstimi dnevi, nekaj dni po smrti gospoda Izidorja Hrena, smo pregledali njegovo zapuščino. Tudi jaz sem bil pri komisiji, ki je v zapuščenem stanovanju pokojnega rentirja sestavljala zapisnik njegovega imetja. Precenjena in popisana je bila že njegova sprejemna soba s težkimi, z rdečim baržunom prevlečenimi fotelji in dragocenim pohištvom iz mahovine, s tremi pristnimi Kaubaehovirni tihožitji v težkih masivnih okvirih, z mizico s srebrno kadilno garnituro za obiske in drugo igralno mizico za šah. Precenjena in popisana je bila njegova jedilnica s staronemško opravo in vetrino, polno japonskih servisov za čaj, pristnih skodelic z znamko starega Dunaja in natrpana z drobnarijami iz se-vreškega porcelana. Precenjena in popisana je bila njegova spalna soba z antično roko-opremo, težkimi zavesami in prepro- gami ter z nežnimi gobelini davnih dob. Precenjena in popisana je bila njegova delavnica, kjer je stala Werthcimerioa in nam bila odprla svoje jeklene predale in izročila vse svoje bogastvo bančnih knjižic, vrednostnih papirjev in akcij. Gospod notar Ribič je s svojim zapisnikarjem pregledoval račune, sešteval in odšteval, množit in delil in se vsak hip čudil: »Nepopisno! Toliko bogastva in tak red, taka pedantno«! v računih! Hren je bil ženji med ljudmi, ki sem jih v svojih petindvajsetih letih inventaril po smrti!« Dolgčas mi je postale med lem delom, pri katerem nisem imel pravzaprav nič opraviti, kakor da sem bil priča, da je res vse prišlo v zapisnik. Listal sem po knjigah, ki jih je notar jemal iz blagajne in jih polagal na' pisalno mizo, ko jih je bil pregledal. Listal sem po teh knjigah in se dolgočasil.. Kdor še ni sestavljal zapuščinskega inventarja po samcih brez vsakega sorodstva in na veliko zapuščino, kakor jo je imel pokojni gospod Hren, ne ve, kaj je dolg- Med knjigami, polnimi številk in knjigovodstva, s kolonami in vodoravnimi črtami in vsotami, mi je prišla v roke tudi drobna v mehko usnje vezana knjižica, ki jo je notar vrgel predme z besedami: »Dnevnik gospoda Hrena... Brez vrednosti. Privatissimum... Poglejte in razsodite, ali naj ga vržemo v peč, ali damo v arhiv!« In računal in sešteval je dalje. Jaz pa sem sedel k oknu v rdečo luč zahajajočega sonca in začel prebirati dnevnik pokojnega gospoda Hrena. Malo strani je bilo popisanih, mož je začel pisati te zapiske par mesecev pred smrtjo, zadnja bolezen mu je Pnr tednov prej vzela pero. 28. 6. 1913. Včasih me muči vprašanje, kaj naj naredim z bogastvom, ki sta mi ga sreča in pridnost natrosili v naročje. Sedaj, ko sem 68 let star, me nadleguje to vprašanje kakor sitna muha. Prej, v lepših, mlajših letih, ko sem delal in znašal svoje bogastvo kakor čebela, mi kaj takega ni prišlo na misel. Zdaj pa— Ali nisem napravil testamenta in v njem zapisal, da volim vse svoje imetje za zavetišče osamljenim starcem brez svojcev in brez premoženja? Na fasadi naj stoje ka-menite črke »Izidor Hrenov dom«. Ali nisem prav storil in ne bom li prav obrnil po smrti, kar sem si med življenjem pridobil? Ali naj grem in na ulici ustavljam ljudi, ki sc mi zde potrebni, naj 'jih vprašam, koliko bi potrebovali, da bi bili rešeni skrbi, ki jim delajo temne oči in gube na čelu? Ali naj jim potem s prijaznim pogledom naštejem bankovcev iz listnice na roko iu se z naglimi koraki umaknem njih hvaležnosti >» sreči i Če bi to delal, se bojim, da bi me drugi «lan spravil v opazovalnico ali mi poslali kakega znamenitega psihiatra na vrat, ki hi me do smrti obiskoval. Hvala lepa! Rajši živini mirno do konca, hodim vsak predpoldan na izprehod dve uri, krmim ptiče v parku in sem sam svoj gospod. Moja postrežnica Terezija zlata duša (petnajst tisoč kron sem ji zapisal) skrbi in kuha zame že petnajst let in bo se ta eas, ki ga preživim. Kako prijetno j" Jp poslušati, ko me ob štirih popoldne okr-tači, mi obleče površnik, prinese palico in klobuk 1 »Gospod Hren, sveži in mladi se zdite. Človek bi Vam prisodil kvečjemu petdeset let!« Tako gostoli in me hvali ta dobra duša. Nato grem v kavarno, berem svoje časopise, pijem svojo »črno« in preživim lep popoldan. Zvečer ležem z zavestjo, da sem preživel prijeten dan. Res, hvala Bogu, lep večer življenja sem dočakal. Ta mir, ta dobro-delni mir in ta brezskrbnost — komu se imam zahvaliti za to? Svoji pridnosti, solidnosti in preudarnosti. Če bi s polnimi rokami delil dobrote na levo in desno, bi imel ves dan polno stanovanje prosilcev. Na ulici bi me napadali, v kavarni bi se zbirali krog mize, telefon v mojem stanovanju hi neprestano zvonil. Tako pa vsakdo vc, da gospod Hren ima, a ne da... Po smrti, predragi ljudje, ko se ura življenja ustavi... po smrti... I. 7. 1913. (Nadaljevanje)