30 30 Center za razvoj knjiţnic SLOVENSKE KNJIŢNICE V ŠTEVILKAH SPECIALNE KNJIŢNICE Poročilo za leto 2007 Ljubljana 2008 SLOVENSKE KNJIŢNICE V ŠTEVILKAH SPECIALNE KNJIŢNICE Poročilo za leto 2007 Podatke zbrala in predstavila Stanislav Bahor, Damjana Tizaj Marc Urednica zbirke Eva Kodrič - Dačić Oblikovanje Petra Jager, Marija Heraković Oblikovanje naslovnice Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici Goran Bertok Izdala in založila Narodna in univerzitetna knjiţnica Za knjižnico Lenart Šetinc Tisk naslovnice Littera picta, d. o. o. Naklada 50 izvodov Slovenske knjižnice v številkah (zbirka) ISSN 1580-0032 Specialne knjižnice (podzbirka) ISSN 1580-0040 Narodna in univerzitetna knjiţnica Turjaška 1 1000 Ljubljana Telefon: 386 1 200 11 10 http://www.nuk.uni-lj.si Ljubljana, 2008 VSEBINA 1. POJASNILO K PREGLEDU DEJAVNOSTI ZA LETO 2007……………………... 5 2. PREGLED DEJAVNOSTI ZA LETO 2007………………………………………… 7 • Tabela 1: Knjiţnična mreţa………….……………………………………….. 9 • Tabela 2: Knjiţnična zbirka, prirast in odpis (inventarne enote)….………..... • Tabela 2. 1: Knjiţno gradivo – zbirka (inventarne enote)……………………. 12 15 • Tabela 2. 2a: Knjiţno gradivo – prirast (inventarne enote)…..………………. 18 • Tabela 2. 2b: Knjiţno gradivo – prirast (naslovi)….……….……………….... 21 • Tabela 2. 3: Neknjiţno gradivo na fizičnih nosilcih – zbirka in prirast….…… 24 • Tabela 2. 4: Elektronski viri, dostopni na daljavo – zbirka in prirast………… 27 • Tabela 2. 5: Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij……………………. • Tabela 3: Uporabniki knjiţnice – člani in potencialni uporabniki……………. 30 33 • Tabela 3. 1: Uporabniki knjiţnice – obisk (št. obiskovalcev)..……………..... 36 • Tabela 3. 2: Storitve knjiţnice – bibliografska obdelava gradiva (št. zapisov). 39 • Tabela 3. 3: Storitve knjiţnice – izposoja in medknjiţnična izposoja……...... • Tabela 3. 4: Storitve knjiţnice – elektr. storitve pri izposoji (št. storitev)…… 42 45 • Tabela 3. 5: Storitve knjiţnice – usposabljanje uporabnikov in prireditve….. 48 • Tabela 4: Dostop, prostor in oprema…………..…..……….……………….... 51 • Tabela 4. 1a: Oprema knjiţnice – skupaj (št. kosov)…………………...……. 54 • Tabela 4. 1b: Oprema knjiţnice – za uporabnike (št. kosov)…….………….. 57 • Tabela 4. 2: Katalogi…………………………………………………………. • Tabela 5: Prihodki ………..………………………………………………….. 60 63 • Tabela 5. 1a: Odhodki – stroški dela, dejavnosti in investicijski stroški…….. 66 • Tabela 5. 1b: Odhodki – sredstva, porabljena za gradivo in izobraţevanje….. 69 • Tabela 6: Delavci – oblika zaposlitve po delovnih nalogah (št. oseb)……….. 72 • Tabela 6. 1a: Delavci – strokovna izobrazba (EPZ)………………………….. • Tabela 6. 1b: Delavci – formalna izobrazba (EPZ)……………...…………… 75 78 • Tabela 6. 2: Delavci – izobraţevanje zaposlenih..…………….……………... 81 3. PRILOGE ………………………………………………………………………….. 85 • Poročilo o delu specialne knjiţnice za leto 2007 (vprašalnik in priloga Elektronski viri v slovenskih knjiţnicah) • Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjiţnic (zakonska določila, definicije) • Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika • Seznam specialnih knjiţnic v letu 2007 5 1. POJASNILO K PREGLEDU DEJAVNOSTI ZA LETO 2007 Statistični vprašalnik o delu za leto 2007 je prejelo 145 specialnih knjiţnic, katerih delovanje Center za razvoj knjiţnic kontinuirano spremlja. Mreţa specialnih knjiţnic se v okviru statističnih meritev usklajuje glede na aktivne poročevalske enote oz. uradna obvestila knjiţnic o njihovi ustanovitvi ali prenehanju delovanja. Za namen statističnega poročanja o delu knjiţnic so specialne knjiţnice razvrščene v posamezne skupine po področjih delovanja. Kot posebni skupini knjiţnic so izpostavljene društvene specialne knjiţnice ter samostanske in druge cerkvene knjiţnice. Ker so cerkvene knjiţnice v statistične meritve vključene prvič, bodo njihovi podatki predstavljeni posebej. Vprašalnik je skupaj prejelo 207 specialnih knjiţnic, in sicer: Skupina 1: 35 specialnih knjiţnic s področja industrije in trgovine, Skupina 2: 37 specialnih knjiţnic s področja kulture, Skupina 3: 23 vladnih specialnih knjiţnic, Skupina 4: 27 specialnih knjiţnic s področja znanosti, Skupina 5: 11 specialnih knjiţnic s področja zdravstva, Skupina 6: 3 društvene specialne knjiţnice, Skupina 7: 9 drugih specialnih knjiţnic, Skupina 8: 62 samostanskih in drugih cerkvenih knjiţnic. Skupine, v katere so razvrščene specialne knjiţnice, so oblikovane glede na vsebino in način financiranja. Delitev je uvedena le za statistične namene in se opira na klasifikacijo specialnih knjiţnic v projektu poenotenja evropske knjiţnične statistike LIBECON in mednarodnega standarda za knjiţnično statistiko ISO 2789. Ta podrobnejša statistična klasifikacija specialnih knjiţnic ne omejuje pri zdruţevanju v skupine po lastnih interesih. Skupine so naslednje: Specialne knjižnice s področja industrije in trgovine delujejo v okviru podjetij in industrijskih druţb. Pokrivajo informacijske potrebe zaposlenih v teh ustanovah. Praviloma jih financirajo ustanove, v okviru katerih knjiţnice delujejo. Specialne knjižnice s področja kulture delujejo v okviru muzejev, galerij, zavodov in v vseh tistih ustanovah, ki jih financira ali sofinancira ministrstvo, pristojno za kulturo. Pokrivajo informacijske potrebe zaposlenih v kulturnih ustanovah. Vladne specialne knjižnice delujejo pri vladnih sluţbah, oddelkih in agencijah. Financirane so preteţno iz drţavnega proračuna. Pokrivajo informacijske potrebe zaposlenih v vladnih ustanovah. Specialne knjižnice s področja znanosti So del znanstvenih ustanov, na primer inštitutov. Financirajo ali sofinancirajo jih ministrstva, pristojna za znanost. Pokrivajo informacijske potrebe zaposlenih v znanosti. Specialne knjižnice s področja zdravstva delujejo v okviru zdravstvenih ustanov. Pokrivajo informacijske potrebe zaposlenih v zdravstvu. V to skupino ne uvrščamo knjiţnic farmacevtskih druţb, le-te vključujemo v sklop industrije in trgovine. 6 Društvene specialne knjižnice so organizirane v okviru različnih društev in zadovoljujejo informacijske potrebe članov društev. Druge specialne knjižnice so vse tiste specialne knjiţnice, ki iz različnih razlogov ne spadajo v nobeno od zgoraj omenjenih skupin, pod pogojem, da imajo specializirane knjiţnične zbirke in da ne delujejo v okviru ustanov visokega šolstva. Samostanske in druge cerkvene knjižnice so knjiţnice, ki svojo dejavnost izvajajo za potrebe samostanske skupnosti oziroma drugih cerkvenih organizacij. Pri usklajevanju poročevalskih enot z dejavnim stanjem specialnih knjiţnic je Center za razvoj knjiţnic iz statistične evidence izločil knjiţnice naslednjih organizacij: Tekstilnega inštituta Maribor, Mednarodnega grafičnega likovnega centra Ljubljana, Zavoda za varstvo kulturne dediščine - Območna enota Novo mesto ter Javne agencije za podjetništvo, medtem ko so bile v nabor poročevalskih enot za leto 2007 vključene knjiţnice Mirovnega inštituta, Studie Slovenica, Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Domela d.d., Taluma, Iskraemeca, Tolminskega muzeja, Zgodovinskega arhiva Celje, Agencije za okolje in prostor, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Urada za monitoring, meteorologijo in okolje, Urada za seizmologijo in Depozitarna knjiţnica Zdruţenih narodov. Poročilo o delu za leto 2007 je vrnilo 111 od 145 specialnih knjiţnic iz prvih sedmih skupin, kar predstavlja 76 odstotni odziv. Specialne knjiţnice so v letošnjem letu svoje poročilo o delu prvič posredovale v okviru sistema BibSist Online, interaktivnega vmesnika za zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjiţnic, ki ga je za potrebe svojega dela razvil Center za razvoj knjiţnic pri Narodni in univerzitetni knjiţnici. Za leto 2007 je Center za razvoj knjiţnic poskusno posredoval statistični vprašalnik o delu specialnih knjiţnic tudi 62 slovenskim samostanskim in drugim cerkvenim knjiţnicam rimskokatoliške cerkve. Ker večina teh knjiţnic še ni opremljena z ustrezno informacijsko tehnologijo, so imele poleg elektronske verzije moţnost izpolniti vprašalnik tudi v klasični, papirni obliki. Ţal je bil odziv zelo slab. Vprašalnik je vrnilo ali zavrnilo 16 knjiţnic, kar predstavlja 26 odstotkov, z vsaj osnovnimi podatki pa ga je izpolnilo samo 7 knjiţnic ali 11 odstotkov. Samostanske in druge cerkvene knjiţnice so pomemben segment knjiţnične mreţe, hranijo gradivo, ki predstavlja slovensko kulturno dediščino, zato bo Center za razvoj knjiţnic v prihodnje natančneje preučil stanje in delovanje na tem področju specialnih knjiţnic ter poleg knjiţnic rimskokatoliške cerkve v statistične meritve vključil tudi knjiţnice drugih verskih skupnosti pri nas. Za primerjave ali za prikaz trendov na področju delovanja specialnih knjiţnic, je potrebno upoštevati, da nekatere knjiţnice za posamezne iskalne količine niso posredovale podatkov, zato so sumarne vrednosti v tabelah le informativne. Ker v teh primerih seštevek ne kaţe dejanskega stanja, je potrebno manjkajoče podatke vračunati, kar lahko naredimo na dva načina. Manjkajoče podatke lahko nadomestimo s povprečno vrednostjo, ki so jo v tem letu dosegale druge knjiţnice, ali z vrednostjo, ki jo je knjiţnica posredovala preteklo leto. 7 2. PREGLED DEJAVNOSTI ZA LETO 2007 Tabela 1: KNJIŢNIČNA MREŢA (2007) zap. št. KNJIŢNICA tip š t. i z p o s o je v a liš č 1 Andragoški center RS D 1 2 Banka Slovenije D 1 3 Drţavni izpitni center D 4 Drţavni zbor RS D 1 5 Gospodarska zbornica Slovenije D 1 6 Mirovni inštitut D 3 7 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše D 1 8 Ustanova Fundacija Gea - Knjiţnica D 1 9 Zavod RS za šolstvo D 0 Skupaj D 9 10 Madţarsko kulturno društvo Petöfi Sandor DR 11 Studia Slovenica DR 12 Zveza društev slepih in slabovidnih DR 1 Skupaj DR 1 13 Acroni, d.o.o. I 1 14 Aero, kemična, grafična in papirna industrija, d.d. I 15 Cinkarna Celje, d.d I 1 16 Color, d.d. Industrija sintetičnih smol, barv in lakov I 1 17 Domel d.d. I 2 18 Donit Tesnit, d.d. I 1 19 Droga Kolinska, Ţivilska industrija d.d. I 20 Elektro Slovenija, d.o.o., Sluţba za razvoj Maribor I 1 21 Energetika, Javno podjetje Ljubljana, d.o.o. I 1 22 ERICO Velenje, Inštitut za ekološke raziskave I 1 23 Fructal I 1 24 Gorenje, d.d. Velenje I 1 25 Helios, d.o.o. I 1 26 Hella Lux Slovenije, d.o.o. I 27 Henkel - Zlatorog, d.o.o. Maribor I 28 Holding Slovenske ţeleznice, d.o.o. I 1 29 Iskraemeco I 30 Jelovica, d. d. lesna industrija I 31 Krka, d. d. Novo mesto I 1 32 Lek, Farmacevtska druţba d.d. I 33 Mariborska livarna Maribor, d.d. I 34 Melamin - kemična tovarna, d.d. Kočevje I 1 35 Obrtna zbornica Slovenije I 36 Paloma, d.d. I 37 Pošta Slovenije, d.o.o. I 0 38 Premogovnik Velenje, d.d. I 1 39 Revoz, d.d. I 1 40 Rudnik Trbovlje - Hrastnik, d.o.o. I 1 41 Salonit Anhovo - Gradbeni materiali d.d. I 1 42 Savatech, d.o.o. I 1 43 Talum I 44 TDR - Metalurgija, d.d. I 45 Telekom Slovenije, d.d. I 46 TKI Hrastnik, d.d. I 47 ZUM, Urbanizem, planiranje, projektiranje, d.o.o. I 1 Skupaj I 21 48 Arhitekturni muzej Ljubljana K 1 49 Belokranjski muzej Metlika K 0 50 Dolenjski muzej Novo mesto K - 51 Gorenjski muzej K 1 52 Goriški muzej K 1 53 Koroški pokrajinski muzej - enota Ravne na Koroškem K 0 54 Loški muzej Škofja Loka K 55 Mestni muzej Idrija K 1 56 Mestni muzej Ljubljana K 1 57 Moderna galerija Ljubljana K 1 58 Muzej narodne osvoboditve Maribor K 1 59 Muzej novejše zgodovine Slovenije K 1 9 zap. št. KNJIŢNICA tip š t. i z p o s o je v a liš č 60 Nadškofija Ljubljana K 1 61 Narodna galerija K 62 Narodni muzej Slovenije K 1 63 Pokrajinski arhiv Maribor K 1 64 Pokrajinski muzej Kočevje K 65 Pokrajinski muzej Murska Sobota K 66 Pokrajinski muzej Ptuj K 1 67 Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran K 1 68 Posavski muzej Breţice K 1 69 Prirodoslovni muzej Slovenije K 1 70 Salezijanski inšpektoriat, Salezijanska knjiţnica K 1 71 Semeniška knjiţnica K 72 Slovanska knjiţnica K 73 Slovenska kinoteka K 1 74 Slovenski etnografski muzej K 1 75 Slovenski gledališki muzej K 1 76 Slovenski šolski muzej K - 77 Tehniški muzej Slovenije K 0 78 Tolminski muzej K 1 79 Zasavski muzej Trbovlje K 80 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Ljubljana K 1 81 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, OE Piran K 1 82 Zavod za varstvo kult. dediščine Slovenije, Rest. center K 0 83 Zgodovinski arhiv Celje K 1 84 Zgodovinski arhiv Ljubljana K 4 Skupaj K 27 85 Agencija za okolje in prostor V 86 Arhiv RS V 1 87 Davčna uprava RS - DURS V - 88 Generalni sekretariat vlade RS V 1 89 Geodetska uprava V 1 90 Javna agencija RS za energijo V 91 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti V 1 92 Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava V 1 93 Ministrstvo RS za finance V 1 94 Ministrstvo RS za kulturo, Direktorat za kult. dediščino V 1 95 Ministrstvo RS za notranje zadeve V 96 Ministrstvo RS za obrambo V - 97 Ministrstvo RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo V 98 Ministrstvo RS za zunanje zadeve V 0 99 Slovenski inštitut za standardizacijo V 1 100 Statistični urad RS V 0 101 Uprava RS za jedrsko varnost V - 102 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj V 1 103 Urad za monitoring, meteorologijo in okolje V 104 Urad za seizmologijo V 105 Ustavno sodišče RS V 1 106 Vlada RS, Sluţba za zakonodajo V - 107 Vrhovno sodišče RS V 1 Skupaj V 11 108 Depozitarna knjiţnica Zdruţenih narodov Z 109 Elektroinštitut Milan Vidmar Z 110 Evrop. center za etnične, regio. in socio. študije UM Z 111 Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Z 0 112 Geološki zavod Slovenije Z - 113 Gozd. inš. Slo. in Odd. za gozd. in obnovljive vire BF UL* Z 114 Institut informacijskih znanosti IZUM Z 115 Institut za varilstvo, d.o.o. Z 0 116 Inštitut Joţef Stefan - Znanstveno informacijski center Z 117 Inštitut za celulozo in papir Z 118 Inštitut za ekonomska raziskovanja Z 0 119 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Z 1 120 Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Z 1 121 Inštitut za narodnostna vprašanja Z 1 10 zap. št. KNJIŢNICA tip š t. i z p o s o je v a liš č 122 Inštitut za novejšo zgodovino Z 1 123 Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Z 1 124 Kemijski inštitut Z - 125 Kmetijski inštitut Slovenije Z 1 126 Ljubljanski urbanistični zavod, d.d. Z 0 127 Mednarodni center za promocijo podjetij Z 128 Mednarodni inštitut arhivskih znanosti pri PAM Z 129 Nacionalni inštitut za biologijo, Oddelek za biologijo, BF Z 2 130 Pedagoški inštitut Z 1 131 Raziskovalni center Ekonomske fakultete Z 132 Slovenska akademija znanosti in umetnosti Z 23 133 Urbanistični inštitut RS Z 0 134 Zavod za gradbeništvo Slovenije Z 0 Skupaj Z 32 135 Bolnišnica Golnik ZD 1 136 Inštitut za rehabilitacijo ZD 0 137 Inštitut za varovanje zdravja RS ZD 0 138 Klinični center, SPS Ginekološka klinika ZD 1 139 Onkološki inštitut ZD 140 Splošna bolnišnica Celje ZD 1 141 Univerzitetni klinični center Maribor ZD 142 Zavod RS za transfuzijsko medicino ZD 1 143 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor ZD 144 Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota ZD 145 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZD 0 Skupaj ZD 4 KNJIŢNICA tip š t. i z p o s o je v a liš č 1 Drugo D 9 2 Društvo DR 1 3 Industrija I 21 4 Kultura K 27 5 Vlada V 11 6 Znanost Z 32 7 Zdravstvo ZD 4 Skupaj Slovenija 105 Legenda: D = drugo, DR = društvo, I = industrija, K = kultura, V = vlada, Z = znanost, ZD = zdravstvo Opombe: *Glej Visokošolske knjiţnice. **Nekatere knjiţnice za posamezne iskalne količine niso posredovale podatkov, zato so sumarne vrednosti v tabelah le informativne. Ker seštevek v teh primerih ne kaţe dejanskega stanja, je potrebno za primerjave ali za prikaz trendov manjkajoče podatke vračunati. 11 85 3. PRILOGE Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 Poročilo o delu specialne knjižnice Narodna in univerzitetna knjižnica / Center za razvoj knjižnic - CeZaR Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01). Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95). Pravilnik o razvidu knjižnic (Uradni list RS, št. 105/03). Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03). Posredovanje podatkov je obvezno. 1 Uradni podatki ime knjižnice naslov knjižnice kraj knjižnice pošta in poštna številka knjižnice občina, v kateri ima knjižnica sedež telefon knjižnice telefaks knjižnice elektronski naslov knjižnice ime in priimek vodje knjižnice elektronski naslov vodje knjižnice spletna stran knjižnice (www) sigla Dodatni podatki za nesamostojne knjižnice naziv pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (kraj) poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (pošta) Stran 1/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 telefon pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje telefaks pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje elektronski naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje spletna stran (www) pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje ime in priimek direktorja (poslovodnega organa) pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje Tip knjižnice: Izposojevališča knjižnice: število izposojevališč knjižnice naziv dislocirane enote naslov dislocirane enote Stran 2/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 2 Zbirka, prirast in odpis 2.1 Knjižno gradivo 2.1.1 Zbirka knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi drugo knjižno gradivo SKUPAJ 2.1.2 Prirast knjižnega gradiva: a) Prirast knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi drugo knjižno gradivo SKUPAJ nakup obvezni izvod ustanove zamena dar SKUPAJ b) Prirast knjižnega gradiva (naslovi): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi drugo knjižno gradivo SKUPAJ nakup obvezni izvod ustanove zamena dar SKUPAJ 2.1.3 Odpis knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure disertacije, mag., dipl., razisk. nal. serijske publikacije patenti standardi drugo knjižno gradivo SKUPAJ Stran 3/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 2.2 Neknjižno gradivo na fizičnih nosilcih 2.2.1 Zbirka neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.2.2 Prirast neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih po načinu pridobivanja (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ nakup obvezni izvod ustanove zamena dar SKUPAJ 2.2.3 Odpis neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ Stran 4/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 2.3 Elektronski viri, dostopni na daljavo a) Elektronski viri, dostopni na daljavo (naslovi na dan 31.12.2007): e-knjige: diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celimi besedili druge e-knjige naročene podatkovne zbirke lastne kreirane podatkovne zbirke SKUPAJ b) Prirast elektronskih virov, dostopnih na daljavo (število na novo naročenih naslovov v obdobju od 1.1.2007 do 31. 12.2007): e-knjige: diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celimi besedili druge e-knjige naročene podatkovne zbirke lastne kreirane podatkovne zbirke SKUPAJ Naštejte imena lastnih kreiranih podatkovnih zbirk: Naštejte imena podatkovnih zbirk, ki ste jih samostojno naročili (glejte prilogo Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): Naštejte imena podatkovnih zbirk, ki ste jih naročili v sodelovanju z drugimi ustanovami in pri katerih participirate pri naročnini (glejte prilogo Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): 2.4 Tekoče naročene serijske publikacije TEKOČE NAROČENI NASLOVI SERIJSKIH PUBLIKACIJ (v vseh oblikah) (štejemo nakup, obvezni izvod, zameno, dar): časopisi, časniki druge serijske publikacije SKUPAJ Od tega: Število naslovov, ki so naročeni samo v tiskani obliki: Število naslovov, ki so naročeni samo v elektronski obliki: število naslovov, ki so naročeni v tiskani obliki, hkrati pa ste si zanje zagotovili tudi dostop na daljavo: a) Naštejte naslove zbirk elektronskih časopisov, za katere plačujete naročnino (ali delež naročnine) (glejte prilogo Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): podatkovne zbirke elektronskih časopisov število tiskanih naslovov, ki jih naroča knjižnica in so pogoj za konzorcijski nakup elektronskih oblik knjižnica naroča samostojno knjižnica naroča v sodelovanju z drugimi (ime konzorcija ali ustanove) Stran 5/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 3 Uporaba knjižnice in uporabniki 3.1 Uporabniki knjižnice 3.1.1 Člani knjižnice: a) Število aktivnih članov knjižnice: zaposleni v ustanovi drugi uporabniki SKUPAJ b) Število pravnih oseb, ki so članice knjižnice: 3.1.2 Obisk (število obiskovalcev in razlog obiska): zaposleni v ustanovi drugi uporabniki SKUPAJ izposoja na dom oz. na delovno mesto izposoja v knjižnico uporaba knjižnice obisk prireditev SKUPAJ 3.1.3 Potencialni uporabniki knjižnice (stanje 31.12.2007 - št. strokovnih in raziskovalnih delavcev v organizaciji): 3.2 Storitve knjižnice 3.2.1 Bibliografska obdelava gradiva (za SICRIS): število kreiranih zapisov število redaktiranih zapisov SKUPAJ članki in drugi sestavni deli monografije in druga zaključena dela izvedena dela SKUPAJ 3.2.2 Izposoja: a) Izposoja na dom in v knjižnico (fizične enote): knjige, brošure, dipl., mag. naloge, disertacije serijske publikacije neknjižno gradivo SKUPAJ na dom oz. na delovno mesto v knjižnico SKUPAJ b) Elektronske in avtomatizirane storitve pri izposoji gradiva: število storitev naročanje gradiva preko OPAC-a rezerviranje gradiva preko OPAC-a podaljšanje izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a podaljšanje izposoje gradiva s pomočjo telefonskega odzivnika - bibliofon knjigomat 3.2.3 Medknjižnična izposoja (realizirana): pasiva - izposojeno gradivo iz drugih knjižnic aktiva - posojeno gradivo v druge knjižnice SKUPAJ Stran 6/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 število fizičnih enot število kopij dokumentov število elektronsko posredovanih dokumentov SKUPAJ Stran 7/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 3.2.4 Uporaba podatkovnih zbirk, ki jih knjižnica sama naroča (glejte prilogo Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): a) Samostojni nakupi tujih podatkovnih zbirk, dostopnih na daljavo: ime zbirke število dostopov do servisa (do vira, zbirke) število vpogledov v dokument b) Podatkovne zbirke, ki jih knjižnica sama kreira: ime zbirke število dostopov do servisa (do vira, zbirke) število vpogledov v dokument 3.2.5 Izgradnja lastnih podatkovnih zbirk: a) Ali knjižnica gradi lastne podatkovne zbirke? b) Bibliografska podatkovna zbirka: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1.1.2007-31.12.2007) c) Bibliografska podatkovna zbirka z izvlečki in kazali: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1.1.2007-31.12.2007) d) Podatkovna zbirka s celimi besedili: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1.1.2007-31.12.2007) e) Število digitaliziranih strani dokumentov za gradnjo lastnih zbirk: f) Število digitalnih dokumentov, ki jih je knjižnica pripravila za zbirko: 3.2.6 Usposabljanje uporabnikov: a) Ali knjižnica izvaja organizirano usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice? b) Organizirano usposabljanje uporabnikov: skupno število vseh ur usposabljanja skupno število ur usposabljanja za uporabo elektronskih virov skupno število udeležencev usposabljanja skupno število ur usposabljanja individualnih udeležencev skupno število individualnih udeležencev usposabljanja 3.2.7 Prireditve knjižnice: Število prireditev za obiskovalce knjižnice: Stran 8/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 4 Dostop - prostor - oprema 4.1 Odprtost Letno število ur odprtosti knjižnice (vseh izposojevališč skupaj) za uporabnike: 4.2 Površina knjižnice Neto uporabna površina knjižnice v m2: 4.3 Čitalniški sedeži a) Skupno število čitalniških sedežev: b) Število čitalniških sedežev, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z omrežjem knjižnice: 4.4 Knjižnično gradivo v prostem pristopu Knjižnično gradivo v prostem pristopu (inv. enote): 4.5 Oprema knjižnice Računalniška oprema (število kosov): za zaposlene za uporabnike SKUPAJ osebni računalniki terminali tiskalniki - od tega barvni skenerji UPS LCD projektor SKUPAJ drugo (napišite vrsto opreme): 4.6 Katalogi a) Skupno število računalniških kataložnih zapisov na dan 31. 12. 2007: - od tega v sistemu COBISS (število zapisov): b) Število kataložnih zapisov, ki niso vključeni v COBISS ali katerikoli drug računalniški katalog: c) Skupno število enot neinventariziranega gradiva na dan 31. 12. 2007: Stran 9/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 5 Prihodki in odhodki knjižnice 5.1 Prihodki knjižnice znesek v EUR (brez centov) Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologij, ARRS Ministrstvo za kulturo matična ustanova lastni prihodki iz javne službe (članarine, zamudnine, kopiranje itd.) drugi viri (lokalne skupnosti, projekti, donacije, sponzorstva, itd.) SKUPAJ prihodki 5.2 Odhodki knjižnice a) Stroški dela, dejavnosti in investicijski stroški: znesek v EUR (brez centov) a. stroški dela - skupaj od tega - bruto osebni dohodki zaposlenih in prispevki delodajalcev od tega - izplačila po pogodbi o delu od tega - izplačila po avtorskih pogodbah od tega - izplačila študentskega dela b. stroški dejavnosti - skupaj od tega - programsko materialni stroški od tega - stroški obratovanja (elektrika, voda itd.) c. investicijski stroški od tega - investicijsko vzdrževanje in nakup opreme od tega - investicije SKUPAJ (a. + b. + c.) b) Sredstva, porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva (v EUR, brez centov): - od tega sredstva za nakup elektronskih virov oziroma za zagotavljanje dostopa do njih (navedite višino sredstev v EUR, brez centov): c) Sredstva, porabljena za izobraževanje zaposlenih (v EUR, brez centov): Stran 10/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 6 Delavci knjižnice 6.1 Oblika zaposlitve po delovnih nalogah Oblika zaposlitve po delovnih nalogah (dejansko število oseb na dan 30.06.2007): delavci, ki opravljajo knjižničarska dela tehnični delavci in informatiki uprava, administrativni in finančni delavci redno zaposleni za nedoločen čas - od tega s krajšim delovnim časom redno zaposleni za določen čas - od tega s krajšim delovnim časom občasno, projektno zaposleni po podjemni pogodbi ali pogodbi o avtorskem delu delavci, zaposleni preko študentskega servisa prostovoljni, neplačani delavci SKUPAJ 6.2 Stopnja izobrazbe Stopnja izobrazbe (v EPZ na dan 30.6.2007) diplomirani bibliotekarji diplomirani bibliotekarji z bibliotek. izpitom diplomirani priučeni bibliotekarji priučeni knjižničarji SKUPAJ strokovni delavci drugi knjižnični delavci SKUPAJ VSI osnovnošolska izobrazba (raven 2) srednješolska izobrazba (raven 3, 4 in 5) visoka strokovna in višja izobrazba (raven 6/1 in 6/2) univerzitetna izobrazba (raven 7) magisterij (raven 8/1) doktorat (raven 8/2) SKUPAJ 6.3 Izobraževanje zaposlenih a) Skupno število ur izobraževanja vseh zaposlenih: b) Število zaposlenih, ki so bili deležni izobraževanja (dejansko število oseb): Stran 11/12 Meritve o delu slovenskih knjižnic za poročevalsko leto 2007 7 Novosti in posebnosti v letu 2007 Seznam publikacij, ki jih je izdala knjižnica: Nova izposojevališča (kraj): Nova izposojevališča (m2): Nove dejavnosti: Posebne zbirke: Drugo/opombe: Vaša mnenja in predlogi: Vprašalnik izpolnil: Ime in priimek: Elektronski naslov: Telefonska številka: Za pravilnost podatkov odgovarja: Ime in priimek: Elektronski naslov: Telefonska številka: Vpisni list izpolnil(a): Za pravilnost podatkov odgovarja: ime in priimek ime in priimek podpis datum podpis žig Stran 12/12 ELEKTRONSKI VIRI V SLOVENSKIH KNJIŽNICAH (2007) Naslov tip ABI/Inform Global podatkovna zbirka Academic Search Premier podatkovna zbirka ACS Journals elektronski časopisi AGRIS (AGRicultural Information System) podatkovna zbirka Aluminium Industry Abstracts (AIA) podatkovna zbirka Analytical Abstracts podatkovna zbirka Angleško slovenski poslovni slovar podatkovna zbirka Angleško slovenski slovar Password podatkovna zbirka Anglo-American Cataloguing Rules podatkovna zbirka APS Journals elektronski časopisi Arts & Humanities Citation Index podatkovna zbirka Avery Index to Architectural Periodicals podatkovna zbirka Bayerische Staatsbibliothek Katalog 1501-1840 podatkovna zbirka Bibliografia Espanola podatkovna zbirka Bibliografia Nazionale Italiana podatkovna zbirka Bibliographie nationale francaise podatkovna zbirka BIOONE elektronski časopisi Bookfind-Online podatkovna zbirka Books in Print podatkovna zbirka British National Bibliography podatkovna zbirka Business Source Premier podatkovna zbirka CAB Abstracts podatkovna zbirka Ceramic abstracts / World ceramics abstracts (WCA) podatkovna zbirka CHEM-BANK podatkovna zbirka Chemical Abstracts Services - SciFinder Scholar podatkovna zbirka Cinahl with FullText podatkovna zbirka Classification Plus podatkovna zbirka Clinical Pharmacology podatkovna zbirka Communication & Mass Media Complete podatkovna zbirka Compendex podatkovna zbirka Contemporary Authors podatkovna zbirka Copper Data Center Database (CDC) podatkovna zbirka Corrosion Abstracts podatkovna zbirka CRC CHEMnetBASE podatkovna zbirka CRC ENGnetBASE elektronske knjige CRC ENVIROnetBASE elektronske knjige CRC MATERIALSnetBASE elektronske knjige CRC POLYMERSnetBASE elektronske knjige Česka narodni bibliografie podatkovna zbirka Deutsche Biographische Enzyklopädie & Deutscher Biographischer Index podatkovna zbirka Deutsche Nationalbibliographie podatkovna zbirka DUDEN - Das grosse Wörterbuch der deutschen Sprache podatkovna zbirka Emerald Full text elektronski časopisi Emerald Management Reviews podatkovna zbirka Encyclopedia of Library and Information Science podatkovna zbirka Encyclopedia of Psychology podatkovna zbirka Engineered Materials Abstracts (EMA) podatkovna zbirka English Poetry podatkovna zbirka English Prose Drama podatkovna zbirka English Verse Drama podatkovna zbirka ERIC podatkovna zbirka Film Index International podatkovna zbirka FORS podatkovna zbirka FRANCIS podatkovna zbirka Francosko slovenski slovar podatkovna zbirka FSTA-Food Science and Technology Abstracts podatkovna zbirka Grove Dictionary of Art Online podatkovna zbirka Grove Music Online podatkovna zbirka 1 GVIN.com (Bisnode) - štejemo posamezne module npr. Arhiv člankov, podatkovna zbirka Health Source - Consumer Edition podatkovna zbirka Health Source: Nursing/Academic Edition podatkovna zbirka Iconda podatkovna zbirka IEEE Proceedings elektronske knjige IEEE Xplore elektronski časopisi Ilustrated Incunabula Short-Title Catalogue podatkovna zbirka Index Translationum podatkovna zbirka Industrieböden podatkovna zbirka Ingenta Select elektronski časopisi INIS International Nuclear Information System podatkovna zbirka Inspec podatkovna zbirka International Bibliography of Printed Music, Music Manuscripts and Recordings podatkovna zbirka ISI Science Indicators podatkovna zbirka IUS-INFO - štejemo posamezne podatkovne baze npr. REGI, ZAKO, PRED podatkovna zbirka Journal Citation Reports Science Edition podatkovna zbirka Journal Citation Reports Social Sciences Edition podatkovna zbirka Kritisches Lexikon zur deutschsprachigen Gegenwartsliteratur - KLG podatkovna zbirka Library Literature & Information Science Full Text podatkovna zbirka Library, Information Science & Technology Abstracts (LISTA) podatkovna zbirka Linguistics and Language Behavior Abstracts podatkovna zbirka LISA podatkovna zbirka Literature Resource Center podatkovna zbirka Magyar Nemzeti Bibliografia podatkovna zbirka MasterFILE Premier podatkovna zbirka Materials Business File (MATBUS) podatkovna zbirka MathSciNet podatkovna zbirka MEDLINE podatkovna zbirka METADEX podatkovna zbirka MLA International Bibliography podatkovna zbirka nature.com elektronski časopisi Naxos Music Library podatkovna zbirka Nemško slovenski poslovni slovar podatkovna zbirka NetLibrary elektronske knjige Newspaper Source podatkovna zbirka OCLC ArticleFirst podatkovna zbirka OCLC Electronic Collections Online elektronski časopisi OCLC PaperFirst podatkovna zbirka OCLC ProceedingsFirst podatkovna zbirka OCLC WorldCat podatkovna zbirka Oxford English Dictionary Online podatkovna zbirka Oxford Reference Online Premium Collection podatkovna zbirka Oxford Scholarship Online elektronske knjige Paperbase / Pira Collection podatkovna zbirka Papersinvited podatkovna zbirka Pascal Biomed podatkovna zbirka Portal e-revij Univerze v Ljubljani elektronski časopisi Proceedings of the National Academy of Sciences elektronski časopisi Proquest Computing podatkovna zbirka ProQuest Dissertations & Theses podatkovna zbirka Proquest Social Science Journals podatkovna zbirka Proquest Telecommunications podatkovna zbirka Przewodnik Bibliograficzny podatkovna zbirka PsycArticles elektronski časopisi PsycBooks elektronske knjige PsycINFO podatkovna zbirka PSYNDEX Literatur und AV-Medien podatkovna zbirka PSYNDEX Tests podatkovna zbirka Publishers' International ISBN Directory podatkovna zbirka Referex Engineering elektronske knjige RILM Abstracts of Music Literature podatkovna zbirka Romarin podatkovna zbirka 2 Rossijskaja nacional'naja bibliografija podatkovna zbirka Routledge Encyclopedia of Philosophy podatkovna zbirka SAGE Journals Online elektronski časopisi SCHADIS podatkovna zbirka Science Citation Index podatkovna zbirka Science Online elektronski časopisi ScienceDirect elektronski časopisi Scientific American elektronski časopisi Slovar slovenskega knjižnega jezika podatkovna zbirka Slovenski pravopis podatkovna zbirka Slovensko angleški poslovni slovar podatkovna zbirka Slovensko angleški slovar podatkovna zbirka Slovensko francoski slovar podatkovna zbirka Slovensko hrvaški ali srbski slovar podatkovna zbirka Slovensko nemški poslovni slovar podatkovna zbirka Social Sciences Citation Index podatkovna zbirka Social Services Abstracts podatkovna zbirka Sociological Abstracts podatkovna zbirka SpringerLink elektronski časopisi Srbsko ali hrvaško slovenski slovar podatkovna zbirka SwetScan podatkovna zbirka TEMA Technology and Management podatkovna zbirka Ulrich's Periodicals Directory podatkovna zbirka UNESCO Databases podatkovna zbirka United Nations Statistical Yearbook podatkovna zbirka Veliki angleško slovenski slovar podatkovna zbirka Veliki italijansko slovenski slovar podatkovna zbirka Veliki nemško slovenski slovar podatkovna zbirka Veliki slovensko nemški slovar podatkovna zbirka Veliki splošni leksikon podatkovna zbirka Water Resources Abstracts (WRA) podatkovna zbirka Weldasearch podatkovna zbirka Wiley Interscience elektronski časopisi World Biographical Dictionary of Artists podatkovna zbirka World Biographical Index podatkovna zbirka World Guide to Libraries podatkovna zbirka World Marketing Data and Statistics podatkovna zbirka Yearbook plus of International Organizations and Biographies podatkovna zbirka Pri opredelitvi za elektronske časopise ali podatkovne zbirke za namen vprašalnika o delu knjižnic upoštevamo najprej, da je vsebina naslova dostopna v celoti ter da je omogočeno pregledovanje po seznamih letnikov in številk s ciljem dostopa do kazala številke ter do posamičnih člankov. Knjižnica praviloma nabavlja posamezne naslove, število naslovov elektronskih časopisov mora biti določeno. Pri številu naslovov upoštevamo stanje na dan 31.12. Kot podatkovne zbirke štejemo elektronske vire, ki so običajno po nastanku sekundarni viri ter imajo pri določenemu delu bibliografskih zapisov pripeto besedilo člankov. Podobno velja za opredelitev elektronskih knjig, pri čemer je treba upoštevati definicijo ostalih podatkovnih zbirk pod točko 3.2.29 ISO standarda 2789, ki vključuje enciklopedije, slovarje itn. Pri elektronskih virih, ki so konglomerat ločenih elektronskih virov, ki jih je sicer možno nabaviti ločeno pri istem ponudniku, štejemo za potrebe vprašalnika vsak vir posebej. 3 1 Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 33. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št. 46/03, člen 7). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za spremljanje razvoja knjižnične dejavnosti. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati podatke o nacionalni knjižnici ter splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnicah Statističnemu uradu Republike Slovenije, v skladu z letnim programom statističnih raziskovanj za leto 2007 (UL RS, št. 130/06). Podatke o šolskih knjižnicah zbira Statistični urad Republike Slovenije. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Definicije in navodila o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja, je treba pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno prebrati. Frekvenca zbiranja podatkov NUK zbira podatke o knjižnicah v skladu s programom statističnih raziskovanj vsako leto, podatke o šolskih knjižnicah pa vsaka tri leta zbere Statistični urad Republike Slovenije. Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 2007, to je obdobje od 1.1.2007 do 31.12.2007. Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Na medmrežju so statistični podatki dostopni na domačih straneh Centra za razvoj knjižnic pri Narodne in univerzitetne knjižnic (http://cezar.nuk.uni-lj.si/) in Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.sigov.si/zrs/). Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. 2 DEFINICIJE Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD-plošče, cederomi, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo na kakršnemkoli nosilcu zapisa in vključuje zvok in sliko ter za reproduciranje potrebuje posebno opremo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, cederomi, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. Cederom Medij za hranjenje informacij in poizvedovanje po njih s pomočjo računalnika, zasnovan na laserski tehnologiji, ki vsebuje podatke v tekstovni in/ali multimedijski obliki. Cederomi hranijo podatkovne zbirke, digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, avdiovizualne dokumente ali elektronske patente. Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Časopis je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen za delo uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno gradivo. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. 3 Digitalizirana stran dokumenta Kot digitalizirano stran dokumenta za potrebe tega vprašalnika štejemo vsako digitalizirano stran dokumenta oziroma vsak posamičen postopek pretvorbe analognega dokumenta ali dela dokumenta v digitalno obliko. Digitalni dokument je informacijska enota z določeno vsebino, ki ga je digitalizirala knjižnica ali ga je pridobila v digitalni obliki. Sem sodijo e-knjige, elektronski patenti, online dostopni AV in drugi digitalni dokumenti, kot so na primer poročila, kartografski dokumenti, itd. Podatkovnih zbirk in elektronskih serijskih publikacij ne prištevamo med digitalne dokumente, prav tako ne dokumentov, ki so deli podatkovnih zbirk. Digitalni dokument se lahko sestoji iz ene ali več datotek. Dokument Zapisana informacija ali predmet, ki ga lahko obravnavamo kot enoto v dokumentacijskem procesu, ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti. Domoznanska zbirka vključuje knjižnično gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev, ki se navezujejo na območje, ki ga knjižnica s svojo domoznansko dejavnostjo pokriva: gradivo se po svoji vsebini nanaša na to območje, avtor gradiva je živel in deloval oziroma živi in deluje na tem območju ali iz njega izhaja, gradivo je nastalo na tem območju, torej je bilo na tem območju napisano, natisnjeno ali razmnoženo oziroma založeno. Del domoznanske zbirke so lahko tudi zasebne knjižnice pomembnih osebnosti oziroma zbiralcev, ki izhajajo iz tega območja. Za potrebe tega vprašalnika štejemo le domoznansko gradivo, ki ga je knjižnica inventarizirala in označila kot del posebne, to je domoznanske zbirke. Pri štetju knjižničnega gradiva, ki je vključeno v domoznansko zbirko, ne upoštevamo uradnih publikacij lokalnih oblasti. Dostop na daljavo Način uporabe elektronskega vira, pri katerem knjižnica ne poseduje fizičnega nosilca vira, temveč zagotavlja le dostop do njega. Viri so shranjeni v obsežnih pomnilniških napravah, ki jih vzdržujejo strojno ali s pomočjo računalniških operaterjev. Dostop Možnost dosega in uporabe knjižnice, njenih storitev ali opreme. 4 Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Drugi knjižnični delavci so vsi zaposleni delavci, ne glede na stopnjo izobrazbe, ki se ne ukvarjajo s knjižničarsko stroko, a so pomembni za nemoteno delovanje knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, ravno tako delavci, ki opravljajo računalniške storitve, delavci v knjižničnih skladiščih, manipulanti, vratarji ipd. Sem štejemo tudi delavce, ki opravljajo knjižničarsko delo brez ustrezne strokovne izobrazbe. Drugo knjižnično gradivo Med drugo knjižnično gradivo uvrščamo gradivo, ki ni niti elektronski vir niti knjižno gradivo ali rokopisno gradivo, mikrooblika, kartografsko gradivo, glasbeni tisk, avdiovizualno gradivo, itd. Sem štejemo igre, igrače in drugo tridimenzionalno gradivo. Publikacije v Braillovi pisavi uvrščamo med knjižno gradivo. Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) je prikaz števila polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1). Elektronska knjiga (e-knjiga) Digitalni dokument, ki je primerljiv s klasično tiskano knjigo in v katerem prevladuje besedilo, po katerem lahko poizvedujemo. Uporabo e-knjige praviloma omogoča posebna programska oprema. E-knjige lahko knjižnica posoja uporabnikom na prenosnih napravah (čitalcih e-knjig) ali s časovno omejenim prenosom na uporabnikov osebni računalnik. Za potrebe tega vprašalnika štejemo kot e-knjige tudi doktorske disertacije v elektronski obliki. Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo elektronske publikacije dostopne na daljavo (podatkovne baze, domače strani...) in tiste, ki jih imamo na fizičnem nosilcu (cederom, disketa...). Elektronske publikacije so lahko monografske ali serijske. Med elektronske publikacije na fizičnih nosilcih uvrščamo za potrebe vprašalnika monografske (disertacije, podatkovne zbirke...) in serijske publikacije (elektronski časopisi...) na disketah, cederomih, DVDjih in podobno. Mednje ne štejemo avdiovizualnih publikacij na elektronskih medijih, ker so te zajete v posebni rubriki. 5 Elektronska serijska publikacija Serijska publikacija, ki je izdana samo v elektronski obliki ali pa hkrati v elektronski in še kakšni drugi obliki. Za namen tega vprašalnika elektronske serijske publikacije vključujejo serijske publikacije, ki so dostopne lokalno in na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Za potrebe tega vprašalnika štejemo tudi vse naslove elektronskih serijskih publikacij, ki jih zagotavljajo servisi kot so Emerald Fulltext, ScienceDirect in podobni (glej Prilogo). Elektronska storitev Storitev, ki jo knjižnica nudi na lokalnih strežnikih oziroma je dostopna s pomočjo računalniških omrežij. Za namen tega vprašalnika elektronska storitev zajema poizvedovanje po računalniških katalogih, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo telefonskega odzivnika, dostop do spletnih strani knjižnice, do elektronskih virov, posredovanje referenčnih informacij, elektronsko posredovanje dokumentov in omogočanje dostopa do medmrežja v knjižnici. Elektronski vir Gradivo (podatki in/ali programi), prirejeno za upravljanje z računalnikom. Za to gradivo potrebujemo bodisi periferno enoto, ki je neposredno priključena na računalnik (npr. gonilnik za cederom) ali pa povezavo z računalniškim omrežjem (npr. medmrežje). Elektronske vire, ki so brezplačno dosegljivi na medmrežju, štejemo za potrebe tega vprašalnika le, če jih je knjižnica inventarizirala oz. si je pridobila pravico do dostopa. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu (npr. Word, Excel in podobno), za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Za potrebe vprašalnika štejemo pri elektronskih virih, dostopnih na daljavo, v rubriki "diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celim besedilom" tudi vse raziskovalne in seminarske naloge oziroma vse publikacije, ki nastajajo v okviru izobraževalnih, študijskih in raziskovalnih procesov. Elektronsko posredovanje dokumentov Elektronski prenos dokumenta ali dela dokumenta, ki ga knjižnica iz lastne zbirke posreduje uporabniku, prenos lahko poteka neposredno uporabniku, brez posredovanja druge knjižnice. Pri tem ne upoštevamo dokumentov, ki jih pošljemo po telefaksu. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Fizični nosilec Fizični medij, na katerem so lahko shranjeni podatki, zvok, slike, programi in tako dalje. Pri nekaterih vrstah gradiv je fizični nosilec sestavljen iz pomnilniškega medija (na primer trak, 6 film), zaprtega v plastičnem, kovinskem ali drugačnem ohišju (na primer kaseta), ki je sestavni del enote. Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del. Informacijski specialist je strokovnjak na nekem področju znanosti, čigar edino opravilo je znanstveno informacijsko delo. Znanstveno informacijsko delo je oskrbovanje znanstvenikov in drugih uporabnikov z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo, in sicer z zbiranjem, analitično-sintetično in logično obdelavo, hranjenjem, iskanjem in diseminacijo znanstvenih informacij. Inventarna enota je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je: pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Elektronske publikacije inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število kosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. 7 Izposoja Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva iz lastne zbirke uporabnikom na dom ali za uporabo v knjižnici. Enota štetja je fizična enota gradiva. Kot novo izposojo štejemo tudi vsako podaljšanje izposoje. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (posredovane tudi po telefaksu) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika ter izposojo dokumentov na daljavo v fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Medknjižnično izposojo beležimo posebej. Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki je na določeni lokaciji namenjena neposrednemu delu z uporabniki, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. Prav tako kot izposojevališča ne štejemo postajališč premičnih zbirk. Kartografsko gradivo so dvo- ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica zadovoljuje informacijske, raziskovalne, izobraževalne in sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje vrste knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga, knjižnični fond). Število enot knjižničnega gradiva oziroma dokumentov določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo stanje ob koncu poročevalskega obdobja. Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. 8 Lastni prihodki so tisti prihodki knjižnice, ki jih je knjižnica pridobila sama v skladu s poslovnikom (članarina, zamudnina) ali na drug način (na primer sponzorstvo). Lokalni dostop Način doseganja elektronskega vira z uporabo fizičnega nosilca, na primer diska, diskete, kasete, ki ga mora uporabnik vstaviti v periferno napravo računalnika, navadno osebnega. Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva v fizični obliki oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Prenos dokumenta v elektronski obliki štejemo kot elektronsko posredovanje dokumenta. Medmrežje (Internet) Obsežno omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki uporabljajo Internet Protokol (IP) in druge podobne protokole. Storitve medmrežja obsegajo prenos datotek, elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme, novice in drugo. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. 9 Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko gradivo, slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronske vire, drobne tiske in drugo. Za potrebe vprašalnika uvrščamo med drugo neknjižno gradivo rokopisno gradivo, glasbene tiske, kartografsko gradivo, dvodimenzionalno slikovno gradivo, tri-dimenzionalne izdelke in predmete, mikrooblike in drobne tiske. Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Obisk Za obisk v knjižnici štejemo vsakega uporabnika, ki je obiskal knjižnico, posamezen oddelek ali delovno mesto, da bi si izposodil, vrnil, poiskal ali rezerviral gradivo, podaljšal izposojo ali dobil informacije. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca tolikokrat, kolikorkrat je obiskal knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Če je vse postopke opravil na enem mestu naenkrat, štejemo to kot en obisk. Obiskovalce prireditev, ki jih je organizirala knjižnica, prikazujemo ločeno. Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Odpisano gradivo je knjižnično gradivo, ki je trajno odstranjeno in izbrisano iz knjižnične zbirke v določenem poročevalskem obdobju. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo, odpišemo tako, da evidentiramo prekinitev licenčne pogodbe. Odpis knjižničnega gradiva je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih. 10 Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu ur odprtosti v enem letu. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Če ima knjižnica enote, za čas odprtosti navedemo št. ur odprtosti tiste knjižnice, ki je najdlje odprta. Omrežje Več računalnikov, ki so med seboj povezani, navadno s pomočjo računalniškega strežnika in ki omogočajo dostop do informacijskih virov in storitev več uporabnikom hkrati. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. Podatkovna zbirka Zbirka podatkov ali zapisov, shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje po teh podatkih in njihovo upravljanje. Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke s celimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko na cederomu, disketi, trdem disku ali drugače neposredno dostopna, lahko pa je dostopna s pomočjo klicnih linij ali medmrežja (glej Prilogo). Podatkovna zbirka s celimi besedili Zbirka izvornih besedil (monografij, poročil, člankov itd.), glasbenih tiskov (notno gradivo), kartografskih ali slikovnih dokumentov. Za potrebe tega vprašalnika med podatkovne zbirke s celimi besedili ne prištevamo patentov in elektronskih serijskih publikacij. Podatkovno zbirko, ki poleg celih besedil vsebuje tudi druge vrste podatkov, štejemo kot podatkovno zbirko s celimi besedili. Primeri: IUS-Info, Library Literature, Academic Search Premier, itd. Podatkovna zbirka z izvlečki in kazali Zbirka bibliografskih podatkov, ki tekoče analizira in predstavlja naslove periodičnih in/ali drugih publikacij, navadno s področja določene stroke ali vede oziroma z določenega geografskega področja. Podatkovne zbirke z besedili niso vključene. Primeri: Inspec, ERIC, SCI, itd. Posebna zbirka je zbirka knjižničnega gradiva, zbrana v knjižnici, ki ima sicer vsebinsko širši spekter gradiva. Gradivo posebne zbirke obravnava posebno temo (lokalno zgodovino, znamenitosti, osebnosti itd.) ali pa je zbrano na osnovi formalnih značilnosti (slikovno, kartografsko, rokopisno gradivo). Posebna zbirka mora biti jasno opredeljena v nabavni politiki knjižnice, 11 publikacije, ki so uvrščene vanjo pa posebej označene. Posredovanje dokumentov iz zunanjih virov Dokument ali del dokumenta v klasični ali elektronski obliki, ki ga knjižnica za svoje uporabnike pridobi pri dobaviteljih, ki niso knjižnice (izven sistema medknjižnične izposoje), pri čemer knjižnica sodeluje pri naročilu in/ali plačilu. Pri tem ni pomembno, če je potrebno plačati vsako naročilo posebej ali pa se določeno število naročil plača vnaprej. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na vrste knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove, v okviru katere knjižnica deluje; specialna knjižnica: skupno število zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in strokovnih delavcev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Pravica dostopa Pravica dostopa ali uporabe storitve ali opreme. Pri elektronskih virih to pomeni, da knjižnica uporabnikom zagotavlja dostop do njih s sklenitvijo licenčne ali kakšne druge pogodbe. Prirast knjižničnega gradiva je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju. Prireditev je posebna, ciljna oblika knjižnične dejavnosti, s katero želi knjižnica motivirati skupino posameznikov za obisk knjižnice in uporabo njenih storitev, spodbuditi uporabo knjižničnega gradiva, razvijati bralno kulturo, informacijsko opismenjevati, se vključevati v vseživljenjsko učenje in kulturno ponudbo. K prireditvi povabljena skupina se šteje samo enkrat, ne glede na število uporabljenih oblik znotraj prireditve (npr. razred na obisku se šteje kot ena prireditev in število udeležencev tudi enkrat, čeprav se je znotraj obiska izvajal ogled knjižnice in ura pravljic). Štejejo pa se ponovitve prireditve. Prireditve so različne oblike motivacijskih, propagandnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, ki jih organizira knjižnica. Štejemo vsako prireditev, torej tudi njihove ponovitve. 12 Prostovoljci so vsi, ki v knjižnici brezplačno opravljajo dela. Za svoje delo lahko prejemajo le nadomestilo stroškov, na primer za prevoz na delo ali malico. Publikacija je vsak zapis informacije na kateremkoli mediju, ki je razmnožen in namenjen javnosti. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), ki je neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za namen tega vprašalnika serijske publikacije delimo glede na obliko na elektronske serijske publikacije in tiste, ki niso v elektronski obliki (so v tiskani obliki ali mikroobliki). Za potrebe tega vprašalnika knjižnih zbirk ne prištevamo med serijske publikacije. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, 13 gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Spletna stran knjižnice Predstavitev knjižnice oziroma njenih storitev na medmrežju, ki lahko vsebuje tudi zbirko izvornih digitalnih dokumentov in digitaliziranih dokumentov. Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Standard je dokument, ki navaja splošna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Strokovni delavci v knjižnici so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved (diplomirani bibliotekarji) ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani priučeni bibliotekarji). Diplomirani bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved; diplomirani priučeni bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) ter opravljen bibliotekarski izpit; priučeni bibliotekarji so vsi tisti strokovni delavci, ki imajo srednješolsko izobrazbo ter opravljen bibliotekarski izpit. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo gradiva in storitev knjižnice v primeru, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, ki jih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev preko medmrežja, telefona, telefaksa oziroma drugih poštnih storitev in naročanje knjižničnih storitev). Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po katalogih, priročnikih, 14 bibliografijah, kopirajo gradivo, oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Upravna enota knjižnice je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Uradne publikacije so vse publikacije, ki jih izdajajo upravni organi na državni oziroma lokalni ravni in so povezane z izvajanjem njihovih upravnih funkcij ter publikacije mednarodnih organizacij, kot so na primer Evropska unija, Svet Evrope, UNESCO in podobno. Za potrebe tega vprašalnika štejemo publikacije, ki jih ima knjižnica v svojem fondu oziroma omogoča uporabnikom dostop do njih. Če so uradne publikacije del domoznanske ali kakšne druge podobne zbirke jih za potrebe tega vprašalnika štejemo le enkrat in sicer v rubriki uradne publikacije. Video gradivo je projicirno gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Zaposleni delavci so vse osebe, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko različnih servisov in prostovoljci. Zbirka referenčnega gradiva je zbirka knjižničnega gradiva, ki ga praviloma ne izposojamo na dom in je postavljeno v prostem pristopu. Vključuje referenčno gradivo, ki je namenjeno predvsem za hitro informiranje. To so na primer slovarji, enciklopedije, leksikoni, almanahi, bibliografije, atlasi in podobno. Za potrebe tega vprašalnika štejemo le tisto referenčno gradivo, ki je del zbirke referenčnega gradiva, ne pa vsega referenčnega gradiva, ki ga knjižnica hrani. Zbirka v prostem pristopu zajema tisto knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. 15 Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik izpolnite v predpisanem roku: do 31. marca 2008. 2. Opremljen mora biti z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. Pred pošiljanjem spnite vprašalnik samo v levem zgornjem kotu in ga pošljite v NUK. 3. Izpolnjen mora biti čitljivo in z neizbrisnim črnilom. 4. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 5. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: - z besedo, potrjenim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če na primer, nimate glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), - s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer, ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), - če je podatek vaša ocena, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika, - če podatek zahteva pojasnilo, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika. 6. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 7. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 8. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 9. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov in seštevkov in primerjajte ujemanje podatkov v različnih rubrikah. 10. Pri navajanju numeričnih podatkov označite tisočice s piko. Finančne podatke vpisujte v SIT brez stotinov. 11. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. 1 Seznam specialnih knjižnic v letu 2007 Andragoški center RS Knjiţnica Šmartinska 134a 1000 Ljubljana Banka Slovenije Strokovna knjiţnica Slovenska 35, p. p. 440 1505 Ljubljana Drţavni izpitni center Knjiţnica RIC Ob ţeleznici 16 1000 Ljubljana Drţavni zbor RS Dokumentacijsko-knjiţnični oddelek Šubičeva 4 1000 Ljubljana Gospodarska zbornica Slovenije Knjiţnica Dimičeva 13 1504 Ljubljana Mirovni inštitut Knjiţnica Metelkova 6 1000 Ljubljana Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Knjiţnica Gotska 18 1000 Ljubljana Ustanova Fundacija Gea/Knjiţnica Knjiţnica Mestni trg 9 1000 Ljubljana Zavod RS za šolstvo INDOK sluţba s knjiţnico Poljanska 28, p. p. 63 1000 Ljubljana Madţarsko kulturno društvo Petöfi Sandor Knjiţnica Vodovodna cesta 3 1000 Ljubljana Studia Slovenica Knjiţnica Štula 23 1210 Ljubljana-Šentvid Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije Knjiţnica Groharjeva 2 1000 Ljubljana Acroni d.o.o. Strokovna knjiţnica Cesta Borisa Kidriča 44 4270 Jesenice Aero, kemična, grafična in papirna industrija, d.d. Strokovna knjiţnica Ipavčeva 32, p. p. 430 3000 Celje Cinkarna, metalurško kemična industrija Celje, d.d. Strokovna knjiţnica Kidričeva 25, p. p. 1032 3000 Celje COLOR d.d. Industrija sintetičnih smol, barv in lakov Knjiţnica in dokumentacija C. komandanta Staneta 4 1215 Medvode Domel d. d. Knjiţnica Otoki 21 4228 Ţelezniki Donit Tesnit, d.d. INDOK C. komandanta Staneta 38 1215 Medvode DROGA KOLINSKA, Ţivilska industrija d.d. Knjiţnica p. p. 140 6310 Izola ELEKTRO Slovenija, d.o.o., Sluţba za razvoj Maribor Knjiţnica Vetrinjska 2, p. p. 1580 2000 Maribor Energetika Ljubljana, d.o.o. Strokovna knjiţnica Verovškova ul. 70, p. p. 2374 1107 Ljubljana ERICO Velenje, Inštitut za ekološke raziskave Knjiţnica Koroška 58, p. p. 22 3320 Velenje 2 Fructal Knjiţnica Tovarniška 7 5270 Ajdovščina Gorenje, d.d. Velenje Inovacijski center Partizanska 12 3503 Velenje Helios, tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo, d.o.o. INDOK - Knjiţnica Količevo 65 1230 Domţale Hella Lux Slovenije d.o.o. Knjiţnica Letališka c. 17 1000 Ljubljana Henkel - Zlatorog, d.o.o. Maribor Knjiţnica in dokumentacija Industrijska 23 2506 Maribor Slovenske ţeleznice d.o.o. Knjiţnica Kolodvorska 11, p. p. 4429 1506 Ljubljana Iskraemeco Knjiţnica Savska Loka 4 4000 Kranj Jelovica, d.d. lesna industrija Specialna knjiţnica Kidričeva 58 4220 Škofja Loka Krka, d.d. Novo mesto Center za strokovno informatiko Šmarješka c. 6 8501 Novo mesto Lek, Farmacevtska druţba d.d. Specialna knjiţnica Verovškova 57 1000 Ljubljana Mariborska livarna Maribor, d.d. Strokovna knjiţnica Oreško nabreţje 9, p. p. 120 2000 Maribor Melamin - kemična tovarna, d.d. Kočevje Strokovna knjiţnica Tomšičeva 9 1330 Kočevje Obrtna zbornica Slovenije Knjiţnica Celovška cesta 71 1000 Ljubljana Paloma ,d.d. Strokovna knjiţnica Sladki vrh 1 2214 Sladki vrh Pošta Slovenije d.o.o. Knjiţnica Slomškov trg 10 2500 Maribor Premogovnik Velenje, d.d. Strokovna knjiţnica Partizanska 78 3320 Velenje Revoz d.d. Specialna knjiţnica Belokranjska cesta 4 8000 Novo mesto Rudnik Trbovlje - Hrastnik d.o.o. Strokovna knjiţnica Trg revolucije 12, p. p. 80 1420 Trbovlje Salonit Anhovo – Gradbeni materiali d.d. INDOK dejavnost Vojkova 1 5210 Anhovo Savatech d.o.o. Knjiţnica Škofjeloška cesta 6 4000 Kranj Talum Knjiţnica Tovarniška cesta 10 2325 Kidričevo TDR – Metalurgija, d.d. Specialna knjiţnica TDR Tovarniška c. 51 2342 Ruše Telekom Slovenije d.d. Strokovna knjiţnica Cigaletova 15 1000 Ljubljana TKI Hrastnik, d.d. Knjiţnica Za Savo 6 1430 Hrastnik 3 ZUM, Urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. Knjiţnica Grajska 7 2000 Maribor Arhitekturni muzej Ljubljana Knjiţnica Grad Fuţine, Pot na Fuţine 2 1000 Ljubljana Belokranjski muzej Metlika Knjiţnica Trg svobode 4 8330 Metlika Dolenjski muzej Novo mesto Strokovna knjiţnica Muzejska 3, p. p. 17 8000 Novo mesto Gorenjski muzej Knjiţnica Tomšičeva 44, p. p. 52 4000 Kranj Goriški muzej Knjiţnica Grajska 1 5000 Nova Gorica Koroški pokrajinski muzej – enota Ravne na Koroškem Strokovna knjiţnica Koroška cesta 12 2390 Ravne na Koroškem Loški muzej Škofja Loka Knjiţnica Grajska pot 13, p. p. 9 4220 Škofja Loka Mestni muzej Idrija Knjiţnica Prelovčeva 9 5280 Idrija Mestni muzej Ljubljana Knjiţnica Gosposka 15 1000 Ljubljana Moderna galerija Ljubljana Knjiţnica Tomšičeva 14 1000 Ljubljana Muzej narodne osvoboditve Maribor Strokovna knjiţnica Ulica heroja Tomšiča 5 2000 Maribor Muzej novejše zgodovine Slovenije Knjiţnica Celovška cesta 23 1000 Ljubljana Nadškofija Ljubljana Škofijska knjiţnica Poljanska 4 1000 Ljubljana Narodna galerija Specialna knjiţnica Puharjeva 9 1001 Ljubljana Narodni muzej Slovenije Knjiţnica Prešernova 20 1000 Ljubljana Pokrajinski arhiv Maribor Knjiţnica Glavni trg 7 2000 Maribor Pokrajinski muzej Kočevje Knjiţnica Prešernova 11 1330 Kočevje Pokrajinski muzej Murska Sobota Knjiţnica Trubarjev drevored 4 9000 Murska Sobota Pokrajinski muzej Ptuj Knjiţnica Muzejski trg 1 2250 Ptuj Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran Knjiţnica Cankarjevo nabreţje 3 6330 Piran Posavski muzej Breţice Knjiţnica C. prvih borcev 1, p. p. 5 8250 Breţice Prirodoslovni muzej Slovenije Knjiţnica Prešernova 20, p. p. 290 1001 Ljubljana Slovanska knjiţnica Einspielerjeva 1 p. p. 2670 1000 Ljubljana 4 Slovenska kinoteka Knjiţnica Miklošičeva 38 1000 Ljubljana Slovenski etnografski muzej Knjiţnica Metelkova 2 1000 Ljubljana Slovenski gledališki muzej Knjiţnica Mestni trg 17 1000 Ljubljana Slovenski šolski muzej Knjiţnica Plečnikov trg 1 1000 Ljubljana Tehniški muzej Slovenije Knjiţnica Parmova 33 1001 Ljubljana Tolminski muzej Knjiţnica Mestni trg 4 5220 Tolmin Zasavski muzej Trbovlje Knjiţnica Ulica 1. junija 15 1420 Trbovlje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana Knjiţnica Trţaška 4, p. p. 398 1001 Ljubljana Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran Knjiţnica Trg bratstva 1, p. p. 59 6330 Piran Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center Knjiţnica Poljanska 40 1000 Ljubljana Zgodovinski arhiv Celje Knjiţnica Teharska cesta 1 3000 Celje Zgodovinski arhiv Ljubljana Knjiţnica Mestni trg 27, p. p. 1614 1000 Ljubljana Agencija za okolje in prostor Knjiţnica Vojkova ulica 1b 1000 Ljubljana Arhiv RS Knjiţnica Zvezdarska 1 1127 Ljubljana Davčna uprava RS – DURS Informacijsko-knjiţnični servis Šmartinska cesta 55 1000 Ljubljana Generalni sekretariat vlade RS Knjiţnica Gregorčičeva 20 1000 Ljubljana Geodetska uprava Knjiţnica Zemljemerska 12 1000 Ljubljana Javna agencija RS za energijo Knjiţnica Strossmayerjeva 30 2000 Maribor Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Knjiţnica Štefanova 5 1000 Ljubljana Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava Knjiţnica Adamič Lundrovo nabreţje 2 1000 Ljubljana Ministrstvo za finance Knjiţnica Beethovnova 11 1001 Ljubljana Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino Specialna knjiţnica Maistrova 10 1000 Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve Specialna knjiţnica Štefanova 2 1501 Ljubljana 5 Ministrstvo za obrambo Knjiţnično-informacijski center Vojkova 55 1000 Ljubljana Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Knjiţnica Trg OF 13 1000 Ljubljana Ministrstvo za zunanje zadeve Specialna knjiţnica Prešernova 25 1000 Ljubljana Slovenski inštitut za standardizacijo Knjiţnica Šmartinska cesta 140 1000 Ljubljana Statistični urad RS Informacijsko središče – Knjiţnica Voţarski pot 12 1000 Ljubljana Uprava RS za jedrsko varnost Knjiţnica Ţelezna cesta 16, p. p. 5759 1001 Ljubljana Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Knjiţnica Gregorčičeva 27 1000 Ljubljana Urad za monitoring, meteorologijo in okolje Knjiţnica Vojkova 1b 1000 Ljubljana Urad za seizmologijo Knjiţnica Vojkova 1b 1000 Ljubljana Ustavno sodišče RS Knjiţnica Beethovnova 10 1000 Ljubljana Vlada RS, Sluţba za zakonodajo Knjiţnica Mestni trg 4 1000 Ljubljana Vrhovno sodišče RS Centralna pravosodna knjiţnica Tavčarjeva 9 1000 Ljubljana Depozitarna knjiţnica Zdruţenih narodov Knjiţnica Poljanski nasip 12 Elektroinštitut Milan Vidmar Specialna knjiţnica za elektrotehniko Hajdrihova 2 1000 Ljubljana Evropski center za etnične, regionalne in sociološke študije Knjiţnica Krekova 2 2000 Maribor Evropski dokumentacijski center pri Ekonomski fakulteti Knjiţnica Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana Geološki zavod Slovenije Knjiţnica in INDOK Dimičeva ulica 14 1000 Ljubljana Gozdarski inštitut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire BF UL Gozdarska knjiţnica Večna pot 2 1000 Ljubljana Institut informacijskih znanosti IZUM Knjiţnica Prešernova 17 2000 Maribor Inštitut Joţef Stefan – Znanstveno informacijski center Knjiţnica Jamova 39 1000 Ljubljana Institut za varilstvo, d.o.o. Knjiţnica Ptujska 19 1000 Ljubljana Inštitut za celulozo in papir INDOK sluţba Bogišičeva 8, p. p. 366/VII 1000 Ljubljana Inštitut za ekonomska raziskovanja Knjiţnica Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana 6 Inštitut za kovinske materiale in tehnologije IKnjiţnica Lepi pot 11 1000 Ljubljana Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Knjiţnica Inštituta za kriminologijo Poljanski nasip 2 1000 Ljubljana Inštitut za narodnostna vprašanja Specializirani INDOK center Erjavčeva 26 1000 Ljubljana Inštitut za novejšo zgodovino Knjiţnica Kongresni trg 1 1000 Ljubljana Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje Knjiţnica in INDOK sluţba Slovenčeva 93 1000 Ljubljana Kemijski inštitut Knjiţnica Hajdrihova 19, p. p. 3430 1000 Ljubljana Kmetijski inštitut Slovenije Knjiţnica in INDOK Hacquetova 17, p.p. 2553 1001 Ljubljana Ljubljanski urbanistični zavod, d.d. Knjiţnica Verovškova 64 1000 Ljubljana Mednarodni center za promocijo podjetij Knjiţnično-informacijska sluţba Dunajska 104 1000 Ljubljana Mednarodni inštitut arhivskih znanosti pri PAM Knjiţnica mednarodnega inštituta arhivskih znanosti pri PAM Glavni trg 6 2000 Maribor Nacionalni inštitut za biologijo in Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Biološka knjiţnica Večna pot 111 1000 Ljubljana Pedagoški inštitut Knjiţnica Gerbičeva 62 1000 Ljubljana Raziskovalni center Ekonomske fakultete Knjiţnica Kardeljeva pl. 17 1000 Ljubljana Slovenska akademija znanosti in umetnosti Biblioteka SAZU Novi trg 5/I 1000 Ljubljana Urbanistični inštitut RS INDOK – Knjiţnica Trnovski pristan 2 1000 Ljubljana Zavod za gradbeništvo Slovenije Knjiţnica Dimičeva 12 1000 Ljubljana Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo – Golnik Knjiţnica Golnik 36 4204 Golnik Inštitut RS za rehabilitacijo INDOK sluţba in knjiţnica Linhartova 51, p. p. 3121 1112 Ljubljana Inštitut za varovanje zdravja RS Enota za raziskovanje in INDOK Trubarjeva 2 1000 Ljubljana Klinični center – SPS Ginekološka klinika Knjiţnica Šlajmerjeva 4/V 1000 Ljubljana Onkološki inštitut Knjiţnica in informacijski center za onkologijo Zaloška 5, p. p. 2117 1102 Ljubljana Splošna bolnišnica Celje Medicinska knjiţnica Oblakova 5 3000 Celje Univerzitetni klinični center Maribor Medicinska knjiţnica Ljubljanska 5 2000 Maribor 7 Zavod RS za transfuzijsko medicino Knjiţnica Šlajmerjeva 6 1105 Ljubljana Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Knjiţnica Prvomajska 1 2000 Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Knjiţnica Arhitekta Novaka 2B 9000 Murska Sobota Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Informacijsko dokumentacijska dejavnost/INDOK Miklošičeva 24 1507 Ljubljana Salezijanski inšpektorat Rakovniška 6 1108 Ljubljana Nadškofija Ljubljana Ciril-Metodov trg 4, p.p. 1990 1001 Ljubljana Samostanske in druge cerkvene knjižnice Cistercijanska opatija Stična Stična 171295 Ivančna Gorica Slovenska frančiškanska provinca sv. Kriţa Frančiškanski provincialat Prešernov trg 4 1000 Ljubljana Frančiškanski samostan Kamnik Frančiškanski trg 2 1240 Kamnik Frančiškanski samostan Brezje Brezje 72 4243 Brezje Frančiškanski samostan Koper Destradijev trg 10a 6000 Koper Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici Škrabčeva 1, p.p. 303 5001 Nova Gorica Frančiškanski samostan Maribor Vita Kraigherja 2 2000 Maribor Frančiškanski samostan Nazarje Samostanska pot 50 3331 Nazarje Frančiškanski samostan Novo mesto Frančiškanski trg 1 8000 Novo mesto Frančiškanski samostan Sveta Gora Sveta gora 2 5250 Solkan Frančiškanski samostan Sveta Trojica Meznaričeva 8 2235 Sv. Trojica v Slov. Goricah Kapucinski provincialat Mekinčeva 3 1000 Ljubljana Kapucinski samostan Celje Breg 18 3000 Celje Kapucinski samostan Krško Krških ţrtev 26 8270 Krško Kapucinski samostan Maribor Ob izvirkih 5 2000 Maribor Kapucinski samostan Ptuj Potrčeva 24 2250 Ptuj Kapucinski samostan Škofja Loka Kapucinski trg 1 4220 Škofja Loka Kapucinski samostan Vipavski Kriţ Vipavski Kriţ 12 5270 Ajdovščina Kartuzija Pleterje Drča 1 8310 Šentjernej Minoritski samostan sv. Petra in Pavla Minoritski trg 1 2250 Ptuj Minoritski samostan bl. A. M. Slomška Olimje 82 3254 Podčetrtek Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega Bolniška ulica 30, p.p. 140 6330 Piran 8 Minoritski samostan Svete Trojice v Halozah Gorca 6 2286 Podlehnik Minoritski samostan sv. Viktorina Slovenski trg 10 2250 Ptuj Minoritski samostan Matere Boţje Ptujska gora 40 2323 Ptujska Gora Minoritski samostan sv. Lenarta Sostrska c. 1 1261 Dobrunje Minoritski samostan sv. Vida Videm pri Ptuju 50 2284 Videm pri Ptuju Provincialat Frančiškank Brezmadeţnega spočetja Ul. Pohorskega bataljona 32 2310 Slovenska Bistrica Frančiškanke Brezmadeţnega spočetja Aškerčeva 35 1000 Ljubljana Hčere Krščanske ljubezni, Skupnost Šentjakob Pod bregom 22 1231 Ljubljana-Črnuče Hčere Krščanske ljubezni, Skupnost Ljubljana Potočnikova 8 1000 Ljubljana Hčere Krščanske ljubezni, Skupnost Ljubljana-Tabor Tabor 3 1000 Ljubljana Hčere Krščanske ljubezni, Skupnost Mengeš Zavrti 45 1234 Mengeš Hčere Krščanske ljubezni, Skupnost Miren Miren 215 5291 Miren Hčere Marije Pomočnice Rakovniška 21 1000 Ljubljana Hčere Marije Pomočnice Partizanska c. 6 4260 Bled Hčere Marije Pomočnice Juša Kramarja 2 9000 Murska Sobota Karmel Mirna Peč Rogovila 1 8216 Mirna Peč Karmel Sora Sora 20 1215 Medvode Samostan Brezmadeţne sester klaris Samostanska pot 51 3331 Nazarje Samostan Jezusovega in Marijinega Srca sester klaris Cesta Andreja Bitenca 138 1226 Ljubljana-Podutik Provincialat Marijinih sester Ljubljana Mekinčeva 12 1119 Ljubljana Skupnost Marijinih sester Dobrova Ul. Emila Adamiča 60 1356 Dobrova pri Ljubljani Samostan sester sv. Kriţa Mala Loka 8 1230 Domţale Provincialat Šolskih sester de Notre Dame Šišenska 56 1000 Ljubljana Šolske sestre de Notre Dame Vodnikova 13a 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Šolske sestre de Notre Dame Cankarjeva 23 8000 Novo mesto Provincialat šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja Strmi pot 4 1000 Ljubljana Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja Brezje 4 4243 Brezje Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja Ul. XXXI. Divizije 3/A 4000 Kranj Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja Poljančeva 5 2000 Maribor Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja Strossmayerjeva 17 2000 Maribor 9 Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja Repnje 27 1217 Vodice nad Ljubljano Uršulinski samostan Ljubljana Ulica Josipine Turnograjske 8, p.p. 1618 1001 Ljubljana Uršulinski samostan Maribor Gregorčičeva 20 2000 Maribor Uršulinski samostan Mekinje Polčeva pot 10 1240 Kamnik Ušulinski samostan Sveti Duh Sveti Duh 244 4220 Škofja Loka Škofija Novo mesto Kapiteljska 1, p.p. 182 8001 Novo mesto Nadškofija Maribor Slomškov trg 19 2000 Maribor Škofija Koper Trg Brolo 11, p.p. 114 6001 Koper Škofija Celje Prešernova ulica 23 3000 Celje Škofija Murska Sobota Gregorčičeva ulica 4, p.p. 298 9000 Murska Sobota