GRADBENI VESTNIK GLASILO I ZVEZE DFalŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Franc ČAČOVIČ Lektor: Alenka RAIČ-BLAŽIČ Tehnični urednik: Danijel TUDJINA Uredniški odbor: Sergej BUBNOV mag. Gojmir ČERNE prof. dr. Miha TOMAŽEVIČ dr. Ivan JECELJ Andrej KOMEL Stane PAVLIN dr. Franci STEIMAN Tisk: TISKARNA TONE TOMŠIČ d.d. v LJUBLJANI Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Karlovška c. 3, telefon/faks: 061/221-587, ob finančni pomoči Mi­ nistrstva za znanost in tehnologijo, Gradbenega inštituta ZRMK, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani ter Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru. Tiska Tiskarna Tone Tomšič d.d., Ljubljana. Letno izide 12 številk, individualni naročniki plačajo letno naročnino v višini 2.600 SIT, študentje in upokojenci 1.300 SIT. Gospodarske organizacije in podjetja plačajo letno naročnino za 1 izvod revije 32.000 SIT. Naročnina za naročnike v tujini znaša 100 US$. Po mnenju Ministrstva RS za kulturo je v ceno vključen 5% prometni davek. Žiro račun se nahaja pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Enota Ljubljana, številka: 50101-678-47602. * * * E M I GLASILO z v e z e d r u š t e v g r a d b e n ih M |#M mM U r pl I INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE UDK-UDC 05:625; ISSN 0017-2774 U E f j y 1 1 # LJUBLJANA, JANUAR, FEBRUAR, MAREC • 1997 V C A I I 1 1 I m LETNIKXXXXVI • STR.: 1-84 VSEBINA-CONTENTS Članki, študije, razprave • Articles, studies, proceedings______________________________ Matjaž Mikoš: OCENA OGROŽENOSTI ALPSKEGA SVETA Z NARAVNIMI UJMAMI .................................................................. 2 Natural hazard Assessment of Alpine Habitats Svetko Lapajne: LOMI DALJNOVODNIH STEBROV............................................................................................................................ 7 Ruptures of cableline pillars Rudi Brinšek: SANACIJA SIDRANEGA PODPORNEGA ZIDU V PODSLAPJU PREGRADE HE MOSTE .................................. 9 Rehabilitation of the anchored support wall in the stilling pool of the HPP Moste dam Blaž Dolinšek, Janez Duhovnik: ROBOTIZIRANO SESTAVLJANJE ARMATURE LINIJSKIH ARMIRANOBETONSKIH ELEMENTOV................... 14 Robotized Assembling of Reinforcement of Linear Reinforced Concrete Elements Marjana Šijanec-Zavrl, Matjaž Malovrh: ENERGETSKI PREGLEDI OSNOVNIH ŠOL V OBČINI KAMNIK ............................................................................ 26 Energy Audits of Primary Schools in Municipality of Kamnik Poročila - Informacije • Reports - Information Gorazd Humar: KAMNITI VELIKAN NA SOČI ..................................................................................................................................... 33 Most čez Sočo pri Solkanu - most z največjim kamnitim lokom na svetu The Stone Giant over the River Soča Anka Holobar: ZAPISNIK REDNE SKUPŠČINE ................................................................................................................................ 42 IN MEMORIAM____________________________ Ciril Stanič: g. dipl. inž. CIRILA MRAVLJE-MIŽKA........................................................................................................................ 56 Poročila Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani • Proceedings of the Department of Civil Engineering and Geodesy, University in Ljubljana_____________________ Meta Gorišek: DIFUZIJSKI TRANSPORT V VODI RAZTOPLJENIH SNOVI SKOZI GLINENE PREGRADE POD ODLAGALIŠČI ODPADKOV ................................................................................................................................................................. 57 Diffusion Transport of Solutes Dissolved in Water in Clax Liners under the Waste Disposals Novosti Fakultete za gradbeništvo, Univerza v Mariboru • Civil Engineering News of the University in Maribor Jože Lep: DOLOČEVANJE OBRATNE MATRIKE: a) s pomočjo sistema linearnih enačb in b) s pomočjo razširjene matrike ................................................................................................................................. 73 Informacije - Gradbeni Inštitut ZRMK • Information - Civil Engineering Institute ZRMK Gojmir Černe: PREDSTAVITEV ORGANIZIRANOSTI IN DEJAVNOSTI GRADBENEGA INŠTITUTA ZRMK Organisation and Activities of Civil Engineering Institut ZRMK Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Mikoš: Ocena ogroženosti OCENA OGROŽENOSTI ALPSKEGA SVETA Z NARAVNIMI UJMAMI Natural Hazard Assessment of Alpino Habitats UDK [699.83+340.132.2](234.3) MATJAŽ MIKOŠ P O V Z E T E K « O cenjevan je ogroženosti prostora v alpskem svetu je p revladu joča ob lika načrtovanja varstva pred naravnim i nesrečami. Po Zakonu o varstvu pred naravnim i in d rug im i nesrečami je priprava in sprejem ocene ogroženosti v S loveniji v pristo jnosti države in o bč in . Za poenoteno do ločan je ocene ogroženosti je potrebno prip rav iti ustrezna navodila za n jih ovo p ripravo in sprejem. Kvalitetna in upo­ rabna ocena ogroženosti bo osnova za dejanske ukrepe varstva pred naravnim i nesrečami v Repu­ b lik i S loven iji. Prispevek kratko p rikazu je zakono­ da jno prakso na področju ocen jevan ja ogroženosti prostora v treh alpskih državah: A vs triji, Švici in Franciji, ter predlaga dejanske korake, ki bi b ili potrebni za harm on izac ijo slovenske prakse s tisto v drugih a lpskih državah. S U M M A R Y Natural hazard assessment in the Alps is the preva i­ ling m itigation measure against natural hazards. A fter the Slovene A ct on pro tection against natural and o ther hazards, preparation and con firm a tion o f natural hazard assessments is in Slovenia under the ju risd ic tio n o f the state and com m unities. For a un ified natural hazard assessment, a corresponding m anual or handbook fo r the ir preparation and con firm a tion should be prepared. Q ua lita tive and useful hatural hazard assessment w ill be a basis fo r o ther m itiga tion measures against natural hazards in the R epublic o f Slovenia. Paper gives a short rev iew on legislation praxis in the fie ld o f natural hazard assessment in three a lp ine countries: A u ­ stria, Italy, and France, and proposes de fin ite steps needed fo r a harm onisation o f the Slovenian praxis w ith the one in the o ther a lp ine countries. 1. U V O D Določanje ogroženosti prostora je razširjena in zakon­ sko sprejeta oblika varstva pred naravnimi ujmami v alpskem prostoru (npr. Scheuerlein in Hanausek, 1996; Rickli in Banzer, 1996) kot tudi v Sloveniji (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Uradni list RS, št. 64, 14. X. 1994). Poleg gradbenih varstvenih ukrepov (del, objektov in naprav) poznajo praktično vse alpske države tudi sistem varstva v obliki načrtov ogroženih območij. Na primeru nekaterih alpskih držav bomo pokazali, kdaj in kako se je ta pristop razvil. Pokazali bomo tudi prevladujoč način delitve prostora v območja z različno stopnjo ogroženosti in neposredni pomen take delitve. Osnovni problem pri taki delitvi v posamezne stopnje je seveda, kako določiti meje med posameznimi določenimi stopnjami ogroženosti. Pre­ den podamo pregled v treh izbranih alpskih državah, poglejmo še definicijo ogroženosti. Kaj sploh je pojem naravne ogroženosti ali naravnega rizika ? Po Unescu velja naslednja opredelitev: ogroženost = naključje x ranljivost Pojem naključja ali slučajnosti opredeljuje pogostost in intenzivnost kake naravne nevarnosti (potres, vodna ujma), ki kot naravni pojav ogroža neko človekovo dejavnost (materialno ali osebno). Pojem ranljivosti pa opredeljuje ceno (stroške) te človekove dejavnosti, kjer seveda osebna varnost oz. človekovo življenje pred­ stavlja neprecenljivo vrednost. Takšna ocena ogrože­ nosti je seveda antropocentrična, saj v oceni ogroženo­ sti ranljivost obsega le človekovo dejavnost. Ujme so Avtor: dr. Matjaž Mikoš, dipl. inž. gradb., docent na Katedri za splošno hidrotehniko pri FGG Univerze v Ljubljani in višji razvojni sodelavec na vodnogospodarskem inštitutu v Ljubljani Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Mikoš: Ocena ogroženosti vendar naravni pojav in sestavni del narave, škoda, ki jo povzročajo, pa je antropogena. Naravni prostor, ki je podvržen naravnim nevarnostim, sam po sebi ni ogrožen, če ni obenem tudi ranljiv zaradi prisotnosti človekove dejavnosti. 2. PREGLED PRAKSE V A LPSKIH DRŽAVAH Avstrija Avstrija je zaradi skokovitega naraščanja rabe pro­ stora v šestdesetih letih tega stoletja, ko se taka raba ni ustavila pred ogroženimi območji, s posebnim zako­ nom o gozdovih v I. 1975 in iz njega izhajajočo odredbo iz I. 1976 zakonsko določila izdelavo načrtov območij ogroženosti (orig. Gefahrenzonenplan) v hu­ dourniških območjih, na plazljivih zemljiščih in na s snežnimi plazovi ogroženih plazovitih območjih. Do konca leta 1994 so tako v Avstriji izdelali 865 takih načrtov (Aulitzky, 1996) in z njimi obsegli večino obmo­ čij, ki jih ogroža 10.000 hudournikov in 5.000 plazov. Izdelati morajo še nekaj načrtov za še neobdelana območja ogroženosti in tudi revidirati nekatere že izdelane načrte ogroženosti. Vzrok je v spremembah naravnih pogojev, ki so nastopile v času po njihovi izvedbi, predvsem v odmiranju gozdov. Zato se je v Avstriji pojavila zahteva po enotnem pristopu pri izde­ lavi takih načrtov območij ogroženosti. Pri tem gre predvsem za vprašanje ustrezne metodike raziskovanja in za v obliki smernic podprti način pristopa k izdelavi načrta ogroženosti nekega območja. Pomen izdelave načrtov ogroženosti območij lahko razložimo z zani­ mivo mislijo Herberta Aulitzkyja, dolgoletnega profe­ sorja na dunajski univerzi BOKU, da lahko "izdelova­ nje načrtov ogroženih območij razumemo kot usmer­ jeno delovanje za varnejšo prihodnost ljudi, ki doseda­ njih katastrof sploh niso doživeli in jih naj tudi v prihodnosti ne bi" (Aulitzky, 1996). Naraščanje rabe prostora je bilo prisotno v prejšnjih desetletjih tudi v Sloveniji, kar je še posebej pomembno v njenem alpskem svetu, kjer je večina dejavnosti v tem prostoru koncentrirana v dolinskem svetu, ki obsega le do največ 10 odstotkov celotne površine. Posledično je povečana raba prostora vodila tudi v večjo občutljivost prostora pred naravnimi nesrečami, saj se je zaradi človekovega poseganja v naravo intenziviralo napre­ dovanje nekaterih naravnih pojavov in obenem tudi škodni potencial v tem prostoru. Švica Dejstvo, ki je neizpodbitno prisotno v celem alpskem prostoru, namreč, da se je raba prostora povečala in obenem tudi gostota prebivalstva, je tudi del švicarske stvarnosti. Po velikih poplavah leta 1987 so tako prišli do spoznanja, da redki izredni pojavi lahko dosežejo take razsežnosti, ki presegajo meje naših predstav. Osnovno spoznanje je tisto, da vode potrebujejo več prostora. Tako je švicarsko najvišje zakonodajno telo leta 1989 naročilo Zveznemu zavodu za vode in Zve­ znemu zavodu za prostorsko načrtovanje, naj pripravita posebna priporočila, kako upoštevati nevarnosti vod­ nih ujm pri prostorskem načrtovanju. Tovrstna priporo­ čila so v Švici tik pred izdajo (Petraschek, 1996). Po švicarski zakonodaji skrbi za prostorsko načrtovanje 23 kantonov in 7000 občin. V takem sistemu je pomem­ bno, da se naravne nevarnosti upoštevajo pri načrtova­ nju prostora, kar lahko uspe le, če so akterji načrtova­ nja prepričani o taki nujnosti obravnave. Zato so se Švicarji lotili izdelave objektivnih prikazov ogroženosti prostora v obliki kart ogroženosti. Le-te morajo biti prikazane tako, da lahko odgovorna oseba sama iz njih razbere potrebne varstvene ukrepe (prepovedi, zahteve ali individualne ukrepe za lastno varnost). Zakonodajna rešitev v Zveznem zakonu o prostorskem načrtovanju iz leta 1979 določa, da kantoni določijo, katera območja so znatno ogrožena z naravnimi nevar­ nostmi. Zvezni zakon o vodah iz leta 1991 pa določa, da kantoni zagotavljajo varstvo pred visokimi vodami predvsem z rednim vzdrževanjem in ukrepi prostor­ skega načrtovanja. Šele če to ne zadošča, lahko upo­ rabijo gradbene ali druge varstvene ukrepe. Za ta namen je potrebno izdelati ustrezne podloge, predvsem karte ogroženosti (orig. Gefahrenkarte) in kataster ogroženosti (orig. Gefahrenkataster). Taka zahteva je zapisana tudi v Zveznem zakonu o gozdovih. Področje nevarnosti pred snežnimi plazovi je že rešeno in tako obstajajo ustrezne karte ogroženosti, kar pa še ni storjeno za ogroženost prostora z vodnimi ujmami. Francija V Franciji so najprej v departementu Isere začeli leta 1967 z izdelavo uradnih kart naravne ogroženosti. Pri tem so upoštevali poseben zakonski člen, ki pravi: "Če je na območjih, ki so izpostavljena naravnim nevarno­ stim, kot so poplave, erozija in plazovi, dovoljena gradnja, se ta lahko podredi posebnim pogojem. Ta območja so določena z odlokom prefekta, potem ko je opravljena javna razgrnitev in jih je s sklepom sprejel občinski svet". Zakonska določitev ogroženega ob­ močja so izvajali na topografskih kartah v merilu 1:10000. Na njej so določili območja, kjer je veljala prepoved gradnje in območja, kjer je bila gradnja dovoljena pod posebnimi pogoji. Tako karto so imeno­ vali "občinska karta naravne ogroženosti". V Franciji dandanes tako prikazujejo območja ogrože­ nosti prostora na kartah v merilu 1:5000 ali 1:10000. Pri tem upoštevajo dekret z dne 15.marca 1993 in uporabljajo naslednjo delitev območij na (Besson, 1996): - zelo izpostavljene ogrožene predele (gradnja prepo­ vedana); - delno ogrožene predele (gradnja dovoljena pod omejitvami ali določenimi pogoji) in - ostala območja, predvidoma neogrožena ali zane­ marljivo ogrožena. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Mikoš: Ocena ogroženosti V skladu z zakonom morajo biti karte ogroženosti opremljene s prepovedmi in zahtevami za gradnjo in urejanje prostora na sploh. Opremljene morajo biti z mejami parcel, tako da jih je mogoče prenesti iz topografskih kart v parcelne karte. Praviloma so torej naravno ogrožena območja razvrščena v nezazidljiva območja, vendar to ne onemogoča sedanjega urejanja prostora. Toliko bolj, ker so območja sedanje ogrože­ nosti lahko uvrščena - pač glede na ekonomsko upra­ vičenost, ali med nezazidljiva ali v zazidljiva pod določenimi pogoji, kjer morajo vsi graditelji upoštevati te pogoje in graditi skladno z zahtevami. Takšna območja navadno ne potrebujejo obdelave po zemlji­ ških parcelah, ker potrebujejo model kolektivnega varstva (naj bo javni ali zasebni), ne pa individualnega varstva. 3. O G R O Ž E N A O BM O ČJA V SLO V EN IJI Posebnost vodnih ujm Ogroženost prostora zaradi vodnih ujm je potrebno razlikovati od ogroženosti zaradi drugih naravnih ujm. Za razliko od potresov, podorov in plazov, ki jih lahko uvrstimo med nenadne naravne pojave (glej pregled­ nico 1), poplave ne nastopijo hipno in tako niso popolno presenečenje. Pri vodnih ujmah gre predvsem za tri vrste ogroženosti: - preplavitev, - blatne in muraste tokove ter - obrežno erozijo. Zato lahko tovrstne pojave uvrstimo v ti. postopne procese (glej preglednico 2 in 3). V primeru poplav imamo praviloma še dovolj časa za rešitev golega življenja, bolj neposredno pa smo ogroženi v primeru Intenziteta (razred) velika srednja majhna velika srednja majhna verjetnost (razred) Preglednica 1. Določanje stopnje ogroženosti prostora za nenadne procese: snežne plazove, podore in kamnite plazove (po Kienholzu, 1996). izbruhov hudournikov, ki lahko nastopijo v obliki blat­ nih ali murastih tokov. Žalosten primer za to je tragedija v kampu Biescas v Španiji leta 1996, ko je nenaden izbruh hudournika zahteval skoraj sto smrtnih žrtev med turisti. Posebno pozornost je zato potrebno name­ niti tistim delom prostora, v katerem se lahko vsaj občasno zadržuje veliko ljudi (razni prireditveni prosto­ ri, smučišča, kampi). Primerjava smrtnih žrtev in mate­ rialnih škod v Švici v obdobju 1972-1992 zaradi poplav (33 žrtev in ogromne materialne škode) in snežnih plazov (10 krat toliko žrtev in 10 krat manjše materialne škode), kaže na relativno majhno ogroženost človeških življenj pri poplavah, ki pa povzročajo neprimerno višje materialne škode kot snežni plazovi (Egli, 1996). Vzrok temu je v tem, da poplave prizadenejo velike površine, ki jih je obenem še težko natanko omejiti. Tako lahko npr. zamašitev mostne odprtine s plavjem in drugo navlako povzroči preplavitev bližnjih površin, ki smo jih sicer označili kot poplavno varne. Zamašitev mostnih odprtin je mnogokrat posledica napačnega hidravličnega dimenzioniranja (Brilly in Mikoš, 1996) in lahko razen do preplavitve vodi tudi do lokalne erozije in uničenja premostitve ali bližnjih objektov (Mikoš, 1996a). Napake se v naravi v glavnem le seštevajo in redko izničujejo. Izločitev tako dobljenih ogroženih površin, ki so v primeru poplav običajno bistveno večje od tistih pri podorih ali plazovih, nujno privede do večjih odporov pri uporabnikih prostora. Zakaj ? Ogroženost prostora in lastništvo Uresničitev zahtev ali omejitev v območjih ogroženosti s pomočjo ukrepov prostorskega načrtovanja pomeni v svojem bistvu omejevanje lastniške pravice. To prak­ tično pomeni, da je potrebno pri uresničevanju imeti podporo prizadetih lastnikov ali uporabnikov v prosto­ ru. Pristop je precej podoben problemu obrežnih pasov ob vodotokih na Bavarskem, kjer s finančnimi sredstvi iz posebnega fonda kupujejo obrežna poplavna zem­ ljišča iz privatnega lastništva v državno lastništvo, predvsem z namenom vodam dati več prostora za potrebe sonaravnega urejanja. Pri tem se namesto principa podržavljenja ali nasilnega odkupa poslužu­ jejo principa prepričevanja in iskanja podpore pri obrežnih lastnikih. Pri neposredni življenjski nevarnosti je ogroženost prostora in ljudi jasno razvidna, pri stvarnih škodah pa se začne tehtanje, ali niso izgube zaradi omejitev večje kot občasne škode zaradi poplav, čeprav se le-te lahko v posameznih primerih tudi zelo visoke. V Švici so v preteklem stoletju lastniki poplavnih zem­ ljišč nosili finančno breme in koristi take protipoplavne zaščite in tudi seveda morebitnih poplavnih škod. Ka­ sneje je postalo varstvo pred poplavami javna zadeva. Obenem je možnost zavarovanja v primeru elementar­ nih nesreč, ki so pokrivala poplavne škode v posame­ znih primerih, še dodatno zmanjšala neposredno lastno skrb in zavest prebivalstva o potrebi po ustreznih ukrepih za zmanjševanje poplavnih škod. Ukrepi pro- Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Mikoš: Ocena ogroženosti Intenziteta (razred) velika srednja majhna velika srednja majhna verjetnost (razred) Preglednica 2. Določanje stop­ nje ogroženosti prostora za po­ stopne procese: izbruhe hudourni­ kov, preplavitve, zablatenje po­ vršin, erozijo brežin, spontano pla­ zenje zemljišč (po Kienholzu, 1996). Intenziteta (razred) srednja majhna velika verjetnost (razred) Preglednica 3. Določanje stopnje ogroženosti prostora za postopne procese: stalno plazenje zemljišč (po Kienholzu, 1996). storskega načrtovanja namreč pomenijo omejitev rabe prostora v ogroženih območjih in s tem manjšajo škodni potencial v poplavnem prostoru. Vodogradbeni objekti pa nasprotno zmanjšujejo nevarnost preplavi­ tve, ne pa obenem tudi škodnega potenciala. Ogrože­ nost prostora je ob primeru njihove porušitve vsaj tako velika, če ne tudi večja, kakor da zaščitnih objektov ne bi nikoli zgradili. Za dejansko uveljavitev ukrepov prostorskega načrtovanja je potrebno veliko potrplje­ nja in prepričevanja, samo zakonska regulativa ne zadošča. Pri tem velja poudariti vodilno vlogo vodar- skih strokovnjakov, tudi pri prostorskem načrtovanju vodnega in obvodnega prostora. Krajinski videz tega prostora ali pa njegova turistična izraba mora biti sestavni del celovitega urejanja in gospodarjenja s tem prostorom, ki temelji na dinamiki voda (VGI, 1994; 1995a). Pomemben korak je prav prikaz nevarnosti v obliki kart ogroženosti. Karte ogroženosti Uspešno varstvo pred naravnimi nesrečami zahteva dobro poznavanje posameznih nevarnosti. Le-te prika­ zujemo v kartah ogroženosti, ki so same po sebi namenske karte. Prikazujejo, katera območja so ogro­ žena in sicer v kolikšni meri (intenziteta, pogostost) in zaradi katerih naravnih sil. Stopnja ogroženosti je določena z matriko vrednosti dveh parametrov: inten­ zitete in verjetnosti nastopa pojava (glej preglednice 1, 2 in 3). Na podlagi kart ogroženosti se lahko določi primernost kakega območja za razne rabe prostora (npr. območje namenjeno gradnji). Pri tem je natančnost obdelave odvisna od izbranega cilja (npr. občinski Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Mikoš: Ocena ogroženosti prostorski razvojni načrt). V Švici predstavlja karta ogroženosti strokovno podlogo in nima pravnega zna­ čaja. Pogosto se karta ogroženosti spremeni v načrt ogroženih območij. Za tako določena območja ogrože­ nosti pa nato obstajajo pravni predpisi (npr. v primeru snežnih plazov je za območje velike ogroženosti dolo­ čena prepoved gradnje objektov za stalno zadrževanje ljudi in živali). Zato morajo karte ogroženosti vsebovati vse relevantne parametre ali druge informacije o narav­ nem pojavu, ki naj omogočijo spremembo teh kart v konkretne predpise za rabo prostora v posameznih ogroženih območjih. Vplivi procesov na prostor in potrebni ukrepi Pri nenadnih procesih (npr. snežnih plazovih ali kamni­ tih plazovih) je razen v ozkih prehodnih pasovih smrtna nevarnost ali prisotna ali popolnoma odsotna. Situacija je precej črno-bela, kolikor je ogroženo območje dolo­ čeno dovolj natančno. Praktično to s stališča ukrepov prostorskega načrtovanja pomeni prepoved gradnje objektov za stalno zadrževanje ljudi in živali v ogrože­ nih območjih. Če pa se določeni objekt vseeno zgradi, je jasno, da so ukrepi za zaščito objekta njegovi nujni sestavni del. Pri poplavah je drugače. V Švici je med 33 smrtnimi žrtvami zaradi poplav v letih 1972-1992 umrlo 82% teh oseb zunaj zgradb. Zgradbe predstav­ ljajo pomemben element zaščite pred poplavami. Zato lahko prepoved jemljemo kot primeren ukrep varstva pred škodljivim delovanjem voda le v primeru njiho­ vega zelo intenzivnega delovanja. Materialne škode na objektih v poplavnih območjih se dajo pri tem ustrezno znižati s pomočjo raznovrstnih drobnih posa­ meznih ukrepov, ki jih lahko skupaj imenujemo protipo­ plavna gradnja. Le-ta je predvsem stvar vsakega posa­ meznika in ne javnih oseb. Primer poplav reke Ren v Kölnu potrjuje upravičenost izvajanja protipoplavnih ukrepov, saj so bile poplavne škode leta 1995 nižje kot leta 1993, in to kljub višji maksimalni gladini visoke vode. L I T E R A T U R A 4. SKLEPI Dejstvo je, da je erozijska problematika v alpskem prostoru zelo sorodna in tako lahko pri reševanju problemov v Sloveniji velikokrat črpamo bogate pozi­ tivne in tudi negativne izkušnje alpskih sosedov. Čeprav podani pregled ni popoln, zadošča za ugotovitev, da je potrebno tudi v Sloveniji izpeljati zakonodajno pred­ pisano ugotavljanje ogroženosti prostora. Pri tem je potrebno zagotoviti enotnost ocenjevanja ogroženosti, saj takih ocen ne bodo izdelovali vedno isti organi. Po sedaj veljavni zakonski ureditvi področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je izdelava ocen ogro­ ženosti na področju Republike Slovenije v pristojnosti države in občin. Glede na prikazano kompleksnost problematike na področju ogroženosti prostora bi bilo smiselno čim prej izdelati smernice ali navodila za izdelavo ocen ogroženosti in pospešeno podpreti razi­ skovalno razvojno področje, ki bo nudilo osnovo za izdelavo takih ocen ogroženosti. Obenem je potrebno sedanje zakonske rešitve v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64, 14. X. 1994) nadgraditi in povezati z rešitvami v nasled­ njih zakonih: o vodah, urejanju prostora, graditvi objektov, sanaciji škod, geodetskih evidencah, zemlji­ škem katastru in morebiti še kakšnem. V Sloveniji so že bile izdelane prve ocene ogroženosti prostora zaradi poplav (VGI, 1995b), snežnih plazov (PUH, 1994) in zemeljskih plazov (Petkovšek in Marolt, 1994). Tovrstne ocene lahko uvrstimo v kategorijo katastrov ogroženo­ sti, na podlagi katerih bo potrebno izdelati karte ogroženosti ali načrte ogroženih območjih v ustreznih merilih. Le tako bo lahko preventivna vloga ocen ogroženosti polno zaživela. Posebno pomemben del izdelave ocen ogroženosti je delitev prostora na raz­ lične stopnje ogroženosti, pri čemer je potrebno določiti odločilne parametre in kriterije naravnih procesov, ki povzročajo ogroženost (Mikoš, 1996b). A u litzky , H . : "R ichtlin ienvorsch lag fü r d ie Erstellung von W ildbach-G efahrenzonenp länen", In ternationa les Sym posium INTERPRAEVENT 1996 — G arm isch-Partenkirchen, Tagungs Publika tion, Band 4, str 177-186, 1996. Besson, L . : "Les risques naturels en m ontagne", Artes — Publia lp , 438 str., 1996. B rilly , M ., M ikoš, M . : "K rite riji za nadvišanje nad k ritičn e vrednosti g lad in vode pri h id ravličnem d im en z ion ira n ju nekaterih o b jek tov", Strokovno posvetovanje Voda in ceste, N ovo mesto 10 .5 .1996, Z b o rn ik referatov, str. 93-98, 1996. Egli, T . : "H ochw asserschutz und R aum plannung", M itte ilungen der V A W ETHZ, 1996. M ikoš, M .: "P rem ostitve naravnih vodo tokov in lokalna e ro z ija ", Strokovno posvetovanje Voda in ceste, N ovo mesto 10 .5 .1996 , Z bo rn ik referatov, str. 105-111, 1996a. M ikoš, M . : "K rite riji poplavne in erozijske ogroženosti prostora", Strokovno posvetovanje M iš ičev vodarski dan 1996, M aribo r, Z b o rn ik referatov, str. 8— 15, 1996b. K ienholz, H .: "G efahrenkarten : M assgebliche Parameter und Kriterien zur Festlegung von Intensitätsstu­ fe n ", Internationales Symposium INTERPRAEVENT 1996 — G arm isch-Partenkirchen, Tagungspublikation, Band 3, str. 47-58 , 1996. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Lapajne: Lomi Petkovšek, B., M aro lt, P.: "R ezulta ti študije ogroženosti Republike Slovenije zaradi zem eljskih p lazov", Prvo slovensko posvetovanje o zem eljskih p lazovih , Id rija , str. 21-29, 1994. Petrascheck, A .: "G rundsätze zu r Berücksichtigung der Wassergefahren in der Raumplanung in der S chw eiz", Internationales Sym posium INTERPRAEVENT 1 996 — G arm isch-Partenkirchen, Tagungspublika­ tion , Band 3, str. 59-70, 1996. P U H : "O groženost Slovenije s snežnim i p lazov i", Podjetje za ure janje hudourn ikov, L jubljana, študija, 1994. R ickli, C ., Banzer, E.: "G efahrenkartierung im Fürstentum Liechenstein", Internationales Symposium INTERPRAEVENT 1996 — G arm isch-Partenkirchen, Tagungspublikation, Band 3, str. 183-192, 1996. Scheuerlein, H ., Hanausek, E.: "R isikom anagem ent im alp inen W asserbau", Internationales Sym posium INTERPRAEVENT 1996 — G arm isch-Partenkirchen, Tagungspublikation, Band 3, str. 19-28, 1996. V G I: "M e tod o lo g ija za do loč itev vodn ih zem ljišč in gospodarjenje z n jim i" , Vodnogospodarski inštitut, L jubljana, Poročilo C -261, 72 str., 1994. V G I: "M e tod o lo g ija za d o loč ite v vodn ih zem ljišč v S loveniji na raz ličn ih tip ih vo do toko v", Vodnogospo­ darski inštitut, L jubljana, Poročilo C -331,151 str. -I- priloge, 1995a. VGI: “Ocena ogroženosti Republike Slovenije pred poplavami“, Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana, Poročilo C-319, 200 str., 1995b. LOMI DALJNOVODNIH STEBROV Ruptures of Cableline pillars UDK 624.97.046:621.315.1 SVETKO LAPAJNE P O V Z E T E K « Velike škode zaradi lom ov d a ljno vod n ih napeljav izz iva jo iskanje n jih ov ih vzrokov. A v to r navaja 4 točke vzrokov: 1. Prem ili predpisi (nemški) za naše klimatske raz­ mere. 2. Podružna uklonska dodatna nevarnost tenko- stenskih H O P L prerezov. 3. P ripo roč ilo za vgrajevanje »statičnih varovalk«, ki naj s svojo poruš itv ijo zašč itijo glavni drog. 4. Preprostejše in bo lj m asovno o b likovan je nosil­ n ih stebrov naj ima prednost pred filig ranskim i jek le n im i p a lič ji. Primeren opazova ln i in znanstveno-inženirski in ­ ventivn i študij naj prispeva k d ob rim pro jektn im rešitvam. S U M M A R Y Great damages caused by ruptures o f cablelines provoke the search fo r the ir reasons. The author cites 4 causes: 1. Too m ild regulations (Germ ain VDE) fo r our c lim ate cond itions. 2. The secondary add itiona l danger o f buck ling steel H O P L profiles. 3. Recom m endation fo r p rov id ing "statical safety- m em bers" that cou ld protest the p illars by the ir rupture. 4. Form ing o f sim ple and massive p illa r construc­ tions should have p rio rity over filig rane steel truss. An appropriate study o f observation, engineering and inventiveness can contribu te to good pro ject solutions. Avtor: Svetko Lapajne, dipl. inž. gr., upok. prot. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Lapajne: Lomi Ob pobožičnem snegu lani in novoletnem dežju zzmrzaljo ter burjo na Notranjskem in na Krasu je prišlo do množič­ nega loma dreves in tudi daljnovodnih drogov. Ti lomi so povzročili z izpadom električnega toka velike škode. Pravo katastrofo predstavlja lom treh paličnih stebrov 400-kilovoltnega daljnovoda na vodu Logatec-Razdrto in lom 220-kilovoltnega paličnega droga na Zaplani. Poruše­ nih je bilo mnogo lokalnih električnih vodov s težkimi posledicami za nekatere gorske zaselke. Rušenje drogov za telefonske vode je odrezalo mnogo gorskih krajev od dolin. Velika škoda, nastala zaradi pomanjkanja električne energije in pomanjkanja zvez, bo še večja zaradi dragih popravil porušenih drogov. Problematiki varnosti teh dro­ gov za napeljave je vsekakor treba posvetiti veliko pozor­ nost. Pri sekundarnih napeljavah skozi gozdove je v večini primerov povzročilo rušenje napeljav drevje, porušeno zaradi žleda. Za podeželje so podzemne napeljave daleč predrage, širši izseki gozdov in višje napeljave pa tudi niso zaželene. Lom paličnih drogov visokonapetostnih napeljav na čistini pa ima svoj vzrok v - statiki samih drogov. Dejanske obremenitve so bile višje od nosilnosti teh drogov, varnostni faktor je padel pod 1. Kot zelo star statik, ki se nisem nikdar ukvarjal s projektiranjem daljno­ vodnih stebrov - sem obiskal svojega kolega, statika konstrukterja inž. Ivana Mareka*. Kolega je znan kot odličen teoretik in prizadeven studiozen statik. Bil je v službi Elektroprojekta in sam preračunaval in konstruiral daljnovodne drogove. V naslednjem navajam njegova pojasnila in priporočila. Osebno jih dobro razumem in tudi odobravam, zato sem pripravil ta članek. Skupne ugoto­ vitve so naslednje: 1. Navedeni porušeni jekleni palični daljnovodni stolpi so bili statično preračunavani po nemških predpisih VDE. Ti predpisi so za naše klimatske razmere premili, preveč varčni. V poštev jemljejo zaledenelo žico brez vetra ali nezaledenelo žico z najhujšim vetrom. V konkretnem primeru pa je nastopilo oboje hkrati, obilna zaledenitev s kraško burjo. Če bi se držali klasičnega varnostnega faktorja 1,75 (7/4), bi ti drogovi to izredno obremenitev še morali zdržati. Kolega inž. I. M. priporoča, naj se obremenitveni podatki o debelini zaledenelosti točno me­ rijo, prav tako naj se beležijo hitrosti vetrovnih sunkov, pa bo mogoče natančno ugotoviti najhujše obremenitve. Drogove je potem treba dimenzionirati na te najhujše obremenitve s primerno nižjim varnostnim faktorjem, morda 1,25 (5/4). Razume se, da bi bilo v tem smislu treba pripraviti navodila za projektante, ki se ne bavijo z raziskavami, in predvideti naše nove ustrezne normative. 2. Porušeni daljnovodni drogovi so konstruirani iz tenko- stenskih HOP - jeklenih L profilov. Preračunani so - verjetno pravilno - po klasičnih načinih dimenzioniranja na poševni uklon. Dejstvo je, da nudi L profil tako odpornost le na stiku obeh kril, prosti repi kril pa so izpostavljeni še dodatnemu sekundarnemu uklonu, izbo- čenju pločevine, to pa bistveno zmanjšuje njih odpornost. Kolega inž. Ivan Marek je že v letu 1973 posvetil svoj študij temu problemu in prišel do zanimivih rezultatov. To dodatno izbočenje roba krila L prereza zmanjšuje uklon- sko odpornost tega dela v odvisnosti razmerja (b/d)2, pri čemer pomeni b dolžino krila, d njegovo debelino. Ta drugi vzrok bi se dal odpraviti z zmanjšanjem dopustne obremenitve po Marekovi formuli, ali pa z uporabo profilov, ki so manj nevarni za izbočenje (klasični valjani L profili). 3. Avtor članka je posvetil kar precej razmišljanja proble­ mu, kako ohraniti obstoj daljnovodnih stebrov in katerihkoli drogov napeljav v primerih, ko pride zaradi izredno hudih obremenitev do trganja napeljav. Ali ne bi bilo možno predvideti med žice in nosilni drog posebne »statične varovalke«? Te naj bi bile tako tesno dimenzionirane, da bi se vselej ob preobremenitvah izdatno podale in tudi zrušile, sami drogovi pa bi ostali nepoškodovani. Kolega inž. Ivan mi je dal tudi v tem pogledu pozitiven odgovor: nekateri italijanski visokonapetostni daljnovodi imajo vrvico z izolatorji tako šibko, da se v primeru preobreme­ nitve najprej porušijo izolatorji ali njih nosilna vrvica, daljnovod pade dol, drog pa ostane. Avtor je mišljenja, da bi se dale vse nosilne ročice izolatorjev oblikovati in dimenzionirati primerno šibko v navedenem smislu. Oblike so lahko različne: ali možnost zasuka ročice, možnost raztegnitve pentljastega oblikovanja ali podobno ali celo oboje hkrati. Ta rešitev - z uporabo »statičnih varovalk« - bi bila uporabna v različnih oblikah pri vseh napeljavah, od visokonapetostnih daljnovodov do lokalnih električnih, pa tudi telefonskih vodov. V primerih rušenja ob izrednih obremenitvah bi bilo treba nadomestiti le sorazmerno ceneni varovalni element, sam nosilni drog pa bi ostal neprizadet. 4. Kolega inž. Ivan Marek odsvetuje za visokonapetostne daljnovodne drogove uporabo filigransko konstruiranih oblik paličja. Taka paličja imajo veliko število tankih elementov, pri čemer zadostuje odpoved enega elementa, enega stika za porušitev. Priporoča enostavnejše, bolj preproste konstrukcije po Bloudkovem načelu, da morajo biti »preproste in zelo dobre« (»ajnfah in fajn«). Za zgled navaja švicarske daljnovodne drogove na visokogorskih prelazih : vogalni stebri paličja okrogle jeklene cevi, znotraj zabetonirane. Diagonale pa iz prednapetih žičnih vrvi (kablov). Vse skupaj s čim manjšim številom vozlišč, vendar s povezavo tudi v diagonalnih smereh, ne le obodnih. * Dne 13. 3. 1997 je ing. Ivan Marek preminil. SKLEP Avtor članka je mišljenja, da bi intenzivni in inventivni študij problematike daljnovodnih drogov mogel nuditi do­ bre inženirske rešitve za primere izrednih preobremenitev. Rešitve bi morale zajamčiti ohranitev samih daljnovodnih stebrov, zamenjati bi bilo treba le sekundarne elemente: izolatorje, njih pritrditve, eventualne varovalne ročice. Ta načela naj bi se uporabila pri vseh napeljavah, od visoko­ napetostnih do telefonskih. Razume se, da bi moral sam investitor pokazati določeno razumevanje za navedeni študij problematike in za znanstveno-inženirski trud nova- torjev. Rezultati naj bi se uporabili tako za nova dela kakor tudi pri obnavljanju sedaj porušenih drogov. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Brinšek: Sanacija HE Moste SANACIJA SIDRANEGA PODPORNEGA ZIDU V PODSLAPJU PREGRADE HE MOSTE Rehabilitation of the Anchored Support Wall in the Stilling Pool of the HPP Moste Dam UDK 6278.04+69.059.2 RUDI BRINŠEK P O V Z E T E K • S U M V članku je predstavljen prim er izdelave prednape­ tih zem eljskih sider podporne konstrukcije , pri kateri je igrala o d lo č iln o v logo geotehnično proble­ m atična zaledna zem ljina . Prednapeta zemeljska sidra je b ilo treba vgraditi v o ligocensko prekonso- lid irano sivo morsko g lino , im enovano sivica, ki se v slovenskem prostoru pretežno po javlja kot hrib ina z m ehanskim i lastnostmi slabšega betona. Žal so b ili v obravnavanem prim eru geotehn ičn i posegi v s ivici ze lo zahtevni, saj se njene lastnosti s pove­ čano vsebnostjo vlage bistveno poslabšajo. V članku so prikazane smeri in vrednosti pom ikov podporne konstrukcije pred sanacijo, karakteristični prerez konstrukcije s po loža jem zem eljskih sider in zem ljin , rezultati m eritev s idrn ih sil po sanaciji in statistična obdelava labora torijsk ih rezultatov (kore­ lacija med naravno vlago in strižno trdnostjo sivice v odvisnosti od raz ličn ih norm a ln ih obrem enitev ter kore lac ija med naravno vlago in tlačno trdnostjo sivice). Rezultati m eritev med vgra jevanjem sider so poka­ za li, da znaša pri povprečni naravni vlagi sivice w = 1 1 ,4 % povprečna strižna napetost v fazi poru­ šitve veznega dela sidra ca. x = 1 5 0 k N /m 2. M A R Y The artic le gives an exam ple o f construction o f prestressed earth anchors o f a supporting structure w here the p redom inant role has been played by geotechn ica lly prob lem atic h in terland soil. The prestressed earth anchors had to be fixed in to the O ligocene overconsolidated gray m arine clay, ca l­ led also tertia ry m arly c lay w h ich on the Slovenian te rrito ry appears m ostly in fo rm o f a soil material w ith m echanical characteristics o f poor concrete. U nfortunate ly, in the present case the geotechnical interventions in the tertia ry m arly clay were very dem anding since its characteristics are essentially aggravated by increased hum id ity content. The artic le gives d irections and values o f the supporting structure m ovements p rio r to rehab ilita ­ tion , a characteristic section o f the structure w ith earth anchors and soil position , results o f measure­ ments o f anchor stresses after rehab ilita tion and a statistical processing o f laboratory results (corre la­ tion between natural h um id ity and shear strength o f the tertia ry m arly c lay in function o f d ifferent norm al loads as w e ll as a corre la tion between natural h um id ity and compression strength o f the tertia ry m arly clay). The results o f measurements carried o u t during anchors installation showed that by average natural h um id ity o f the tertia ry m arly c lay o f w = 11.4 % the average shear stress in phase o f destruction o f the b ind ing part o f the anchor amounts to app rox i­ m ately T = 1 5 0 k N /m 2. Avtor: Rudi Brinšek, dipl. inž. gradb., Savske elektrarne Ljubljana d.o.o. ' Gradbeni vestnik » Ljubljana 46 Brinšek: Sanacija HE Moste U V O D Podporni zid na desni brežini podslapja pregrade HE Moste je bil zgrajen leta 1952. Zid varuje umirjevalni tolmun talnega izpusta pred zasutjem pobočnega gruš­ ča. Na strmi konglomeratni brežini nad zidom je z leti prihajalo do večjih odlomov in krušenja slabo veza­ nega konglomerata, zato je bila v letu 1968 brežina deloma zavarovana s trivrstnim kastnim zidovjem, sam podporni zid pa je bil v vogalu nadvišan (glej sliko 1 — potemnjeni del) in dodatno stabiliziran s prednapetimi zemeljskimi sidri. Dolžina sider je znašala prek 15 m. Na novih konstrukcijah je bil vzpostavljen tudi sistem geodetskega opazovanja. Zaradi istega vzroka je v letu 1983 prišlo do dodatne sanacije. Strmo pobočje je bilo zavarovano z varovalnimi žičnimi mrežami, pod­ porni zid pa je bil nadvišan po njegovi celotni dolžini. Slika 1: Situacija podpornega zidu z vektorji pomikov (v mm od leta 1985 do 1993) Skupna dolžina podpornega zidu znaša danes 48,70 m, maks. višina pa 4,60 m. Rezultati kasnejših geodetskih meritev so kazali, da podporni zid kljub sidranju ni v stabilnem stanju. Ugotovljeno je bilo posedanje in odrivanje zidu v smeri tolmuna talnega izpusta. Prirastki pomikov so znašali ca. 2mm/leto. Postalo je jasno, da prednapeta zemeljska sidra zaradi premajhne nosilno­ sti aktivnega pritiska zaledja ne prevzemajo. Vezni deli sider so vgrajeni v poltrdno slabo nosilno oligocensko morsko sivo glino, imenovano sivica, ki se nahaja pod plastjo pobočnega grušča. Na stiku z naklonom ca. 20° proti tolmunu je sivica preperela. Preperina ne zagotav­ lja zadostnega strižnega odpora, da plast pobočnega grušča na podporni zid ne bi izvajala prevelikega pritiska. Počasno lezenje zemljin na stiku nakazuje njihovo rezidualno stanje. Ob večji potresni aktivnosti ali deževjih je bilo pričakovati rušenje podpornega zidu in s tem zasutje tolmuna talnega izpusta. O PIS SA N A CIJE PO D PO R N EG A Z ID U Merjeni pomiki konstrukcije z leti niso kazali znakov umirjanja (glej sliko 2), zato je bil v letu 1990 izdelan projekt sanacije podpornega zidu. Projekt je izdelal ZRMK Inštitut za geotehniko. Glede na izkušnje pred­ hodnega sidranja je bil projektant postavljen pred dokaj zahtevno nalogo. Zaradi omejenega prostora obstoječe konstrukcije ni bilo mogoče ojačiti drugače kot z vgradnjo novih prednapetih zemeljskih sider, katerih vezni deli so lahko iz geoloških in statičnih razlogov segali le v slabo nosilno sivico. Zaradi nave­ denega je projektant predvidel izdelavo večjega števila sider nosilnosti 300 kN, dolžine veznih delov 8,0 m in dolžine posameznega sidra 15,0 m. Glede na geome­ trijske karakteristike varovane konstrukcije je medosna razdalja sider znašala 3 m ali manj. Prenos sidrne sile na podporni zid je bil zagotovljen s pomočjo sidrne AB grede, višine 1,5 m in debeline 0,4 m. Po stabilnostni analizi je znašala potrebna skupna računska sidrna sila na celotni podporni zid 6300 kN oziroma ca. 630 ton. Ker izkušenj s sidranjem v takšnih slabo nosilnih materialih v slovenskem prostoru do takrat praktično ni bilo, je bilo predvideno izdelati rezervna »sekundar­ na« sidra. Ce bi se med napenjanjem »primarnih« sider izkazalo, da računske sidrne sile pri predpisani varnosti na porušitev ni mogoče doseči, bi se »primarna« sidra Slika 2: Horizontalne kom­ ponente pomikov repernih točk na zidu od leta 1984 do leta 1994 z linijami trendov Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Brinšek: Sanacija HE Moste prednapela le na silo 150kN, kasneje pa bi se v istem profilu sidrne grede vgradilo še »sekundarno« sidro z enako silo prednapetja. Zaradi tega so bili v sidrni gredi izdelani utori za oboje vrst sider oziroma sidrnih glav. Na sliki 3 je v prečnem prerezu prikazana situacija »primarnih« in »sekundarnih« sider, položaj obstoje­ čega zidu in nove sidrne grede ter geološka sestava zaledja. V posameznem sidrnem profilu je eno sidro »primarno«, drugo »sekundarno«. Slika 3: Prečni prerez podpornega zidu s položajem sider S sanacijskimi deli se je pričelo jeseni 1995, končana pa so bila spomladi leta 1996. Pred pričetkom vrtanja sidrnih izvrtin 116 do O 86 mm je bila izvedena raziskava naravne vlage sivice. Rezultati raziskave so pokazali, da je treba na območju veznih delov sider računati z naravno vlago sivice med 14,5 in 7,6% (povprečno 11,4%), kar bi pomenilo, da enoosna tlačna trdnost takšne sivice znaša okrog qL = 1423,92 kN/m2 (glej sliko 5), oziroma da pri normalni napetosti o = 0 strižna trdnost ne bo presegla vrednosti x = 350 kN/m2 (glej sliko 4). Glede na minimalni premer izvrtine O 86 mm in dolžino veznega dela je bilo pričakovati, da bodo »primarna« sidra potrebno računsko silo 300 kN pri predpisanem minimalnem faktorju varnosti na porušitev sidra F = 1,5 težko prevzela. Prišlo je do odločitve, da se sidrne izvrtine izvrtajo s pomočjo komprimiranega zraka, torej brez dodajanja vrtalne vode, vezni del posameznega sidra pa neposredno pred vgradnjo s komprimiranim zrakom temeljito izpiha in osuši. Obstajala je namreč tudi možnost, da med vrtanjem izvrtino sproti vlaži talna voda, ki se mestoma nahaja na stiku s preperelo sivico. Glede na količino izpihanega materiala je bilo kasneje ocenjeno, da se je premer izvrtine na območju veznega dela na ta način povečal za ca. 85%. Za injektiranje sider je bila uporabljena cementna suspenzija z 0,4% nabrekal- nega dodatka (Ikaton) na količino cementa. Izdelana so sidra tipa ZRMK s sidrno glavo IMS. Uporabljena je patentna žica 12 <5 7 mm, kvalitete 1500/1700 * N/mm2. Vsa geotehnična dela je izvedel GZL, Podje­ tje za geotehnična dela Ljubljana, armiranobetonska pa Gradbinec Kranj. Z napenjanjem sider se je pričelo, ko so bila le-ta stara najmanj 1 mesec. Vgrajenih je bilo vseh 21 »primarnih« sider nosilnosti 300 kN. Napenjanje je potekalo v skladu s švicarskimi standardi SIA 191. Med popolnimi in enostavnimi napenjalnimi preizkusi se je izkazalo, da pri faktorju varnosti na porušitev sidra F = 1,5 vsa »primarna« sidra prevzemajo računsko silo in da vgradnja »sekundarnih« sider ni potrebna. S tem je prišlo do bistvenega zmanjšanja stroškov sanacijskih del. Sidro, ki se nahaja v vogalu podpornega zidu, je bilo »žrtvovano«, tako da je bilo napeto do porušitve. Do porušitve je pri opisanih pogojih prišlo pri sili Slika 4 Gradbeni vestnik > Ljubljana 46 Brinšek: Sanacija HE Moste 3S000.00 25000.00 20000.00 10000.00 nekoliko več peščenih frakcij. Na podlagi prikazanih rezultatov bi sklepali, da znaša pri vlagi w = 11,4% strižna trdnost takšne sivice okrog x = 315,0 kN/m2, kar je bistveno več od dosežene strižne trdnosti pri napenjanju sidra. Rezultati raziskave strižne trdnosti intaktne sivice so pri nekaterih vzorcih pokazali, da znaša strižna trdnost pri a = 50 kN/m2 in w = 10,4% le t = 138,0 kN/m2. V direktnem strižnem aparatu je do začetka zdrsa (0,6 mm) prišlo pri vlagi w = 5,6%, a = 400 kN/m2 in x = 140 do 160 kN/m , zato so bili dvomi o kakovosti sivice pri projektiranju sider upravi­ čeni. Iz slike 4 je tudi razvidno, da strižna trdnost sivice pri w>10% že relativno malo variira glede na nor­ malne napetosti a. Slika 5 600 kN, kar pomeni, da dejanski faktor varnosti na porušitev sidra po hribini znaša ca. Fz = 2,0, faktor varnosti na porušitev po jeklenih žicah pa Fj = 2,53. Povprečna strižna napetost na stiku med veznim delom sidra in sivico je v fazi porušitve znašala ca. xruš= 150 kN/m2. Na sliki 4 so prikazane sovisnice (močnostne funkcije) med vsebnostjo naravne vlage w% in strižno trdnostjo sivice pri treh normalnih napetostih a = 50, 100 in 200 kN/m2 Analizirani so vzorci intaktne sivice iz območja strojnice HE Moste (raziskave so bile izvedene v letu 1991 za potrebe sanacije strojnice), kjer vsebuje sivica Strojnica HE Moste: sovisnost med naravno vlago in tlačno trdnostjo sivice koef. korel. pWiqa = -0.68 5090.00 ♦ qu (kN/m2) — Power (qu (kN/m2)) 23681y = 453256x 6.000.00 2:00 8.00 10.00 12.00 naravna vlaga sivice w V« 14.00 16.00 18.00 20.00 Slika 6 : Vrednosti izmerje­ nih sidrnih sil v odvisnosti od temperature zraka, koe­ ficient korelacije qs4Pt = 0.833043 Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Brinšek: Sanacija HE Moste Na sliki 5 je uporabljena močnostna funkcija za sovi- snost med naravno vlago w in enoosno tlačno trdnostjo qy sivice na območju strojnice HE Moste. Na podlagi statistične obdelave teh parametrov je razvidno, da znaša pri vlagi w = 11,4% povprečna vrednost eno­ osne tlačne trdnosti sivice qu = 1423,92 kN/m2 s koeficientom korelacije Qw,qu = -0,68. V tem primeru bi lahko računali s kohezijo sivice c = qu/2 = 711,96 kN/m2, kar je veliko več od dosežene strižne trdnosti pri napenjanju sidra. Ker obstaja možnost, da bo sivica zaradi reoloških pojavov na območju veznih delov sider sčasoma relak­ sirala in bi s tem prišlo do bistvenega zmanjšanja sile prednapetja, sta bili za spremljanje teh eventualnih pojavov pri dveh sidrnih glavah nameščeni hidravlični obremenilni plošči (Interfels GmbH, Deutschland), s pomočjo katerih je mogoče sili prednapetja odčitavati na manometrih. Merjenje sidrnih sil poteka od vgradnje 1-krat tedensko. Izkazalo se je, da sta merilna instru­ menta dokaj občutljiva za spremembo temperature ambienta, zato so bile vpeljane tudi meritve tempera­ ture zraka ob sidrni glavi. Rezultati dosedanjih meritev so prikazani na sliki 6. Iz njih je razvidno, da se po statistični poti »parazitski« vpliv temperature lahko eliminira. Koeficient korelacije med izmerjeno sidrno silo in temperaturo ambienta znaša na podlagi doseda­ njih meritev qs4P,t = 0,833043. Paralelnost aproksima- cijskih linij trendov kaže, da se dejanski sidrni sili v opazovanem obdobju praktično nista spremenili ozi­ roma da je po vnosu sidrnih sil najverjetneje ostalo nespremenjeno tudi napetostno deformacijsko stanje na celotnem območju podpornega zidu. Po prednapetju vseh sider so bile v sidrno gredo vgrajene nove reperne točke za spremljanje eventualnih nadaljnjih pomikov konstrukcije. Izvršena je bila tudi osnovna meritev. Zaradi relativno kratkega obdobja opazovanja rezul­ tati teh meritev še niso znani. Z A K LJU Č EK Obravnavani rezultati meritev kažejo, da je sanacija podpornega zidu na desni brežini podslapja pregrade HE Moste izvedena uspešno. Med potekom sanacijskih del se je izkazalo, da bojazen o doseganju obravnava­ nih sidrnih sil v danem slabše nosilnem materialu in pri dani tehnologiji izvedbe ni upravičena. Če se bo z leti kljub temu izkazalo, da prihaja do popuščanja sidrnih sil ali da je celotna sila prednapetja premajhna, bo vgradnja »sekundarnih« sider še vedno mogoča. Pri povprečni naravni vlagi sivice w = 11,4% je znašala povprečna strižna napetost v fazi porušitve veznega dela sidra ca. t = ca. 150 kN/m2. L I T E R A T U R A — Projekt sanacije podporn ih in kastnih z idov na desni brežin i podslapja pregrade HE Moste, ZRMK Ljubljana, z dne 4. 1. 1991. — Poročilo o vzpostavitvi dodatnega sistema tehničnega opazovanja z ana lizo rezultatov m eritev in pregledov ter geomehanskih raziskavah zalednih m ateria lov stro jn ice HE M oste (dela v letih 1990 do vk ljučn o 1992 za ugotavljan je vzrokov deform acij stro jn ice oz irom a izde lavo predloga njene sanacije), ZRM K L jubljana, z dne 19. 8. 1992. — Šuklje: Zem eljski pritiski na s tro jn ico Moste, G radbeni vestnik, L jubljana 1980 (29). Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Dolinšek: Robotizirano sestavljanje BLAŽ DOLINŠEK, JANEZ DUHOVNIK ROBOTIZIRANO SESTAVLJANJE ARMATURE LINIJSKIH ARMIRANOBETONSKIH ELEMENTOV Rehabilitation of the Anchored Support Wall in the Stilling Pool of the HPP Moste Dam UDK 691.87:62-52:007.52 P O V Z E T E K • S U M M A V članku je predstavljena zasnova robotskega si­ stema za sestavljanje arm ature lin ijsk ih arm iranobe­ tonskih elem entov. Opisan je postopek, primeren za rob o tiza c ijo sestavljanja arm ature na različne načine arm iranih lin ijsk ih e lem entov. Na podlagi tega postopka je b ila zasnovana robotska celica, v kateri poteka sestavljanje. V hodni e lem enti so že izdelane arm aturne palice, izhodni pa sestavljeni arm aturni koši. Sestavljanje izvaja jo roboti, oprem ­ ljeni z o rod ji za k riv ljen je arm ature, za spajanje arm ature ter s p rijem ali. Poleg robotov so potrebni še razni m ehan izm i, ki rab ijo za podpiran je in log istiko med sestavljanjem . Zaradi posebnih za­ htev glede p rilagod ljivosti robotov, ki m orajo z o ro d ji doseči do ločene položaje na arm aturnem košu, hkrati pa se m orajo izogibati ov iram , ni b ilo m ogoče uporab iti standardnih robotov, am pak smo zasnovali nove. Prikazana robotska ce lica je v fazi zasnove. M ode lirana je b ila s program om za sim u­ lac ijo robotov WORKSPACE 3, ki om ogoča prouče­ vanje, o p tim iza c ijo in d im enzion iran je n jenih se­ stavnih de lov [1] [2 ], Iz te s im ulacije so tudi slike v prispevku, ki p rikazu je jo p rinc ip de lovanja siste­ ma. O pisana je tud i vloga in mesto robotske celice v celotnem procesu p ro izvodnje armature. R Y The paper presents the design o f a robot system fo r the assembling o f the re inforcem ent cages fo r beams and co lum ns. A p rinc ip le o f the assembling suitable fo r the robotisation is described. It cou ld be used fo r a w id e area o f the various types o f the re in for­ cem ent o f the colum ns and beams. Based on this p rinc ip le a robot ce ll, w here the com ple te process o f the assembling is carried out, was designed. The input elements are pre-m anufactured rebars and the ou tpu t elements are assembled re inforcem ent ca­ ges. The assembling in the robot cell is perform ed by the robots equipped w ith tools fo r grasping o f the rebars, tools fo r bending o f the stirrups, and tools fo r connecting the stirrups w ith the lo n g itu d i­ nal bars. Besides, various mechanisms fo r the log istic and the supporting o f the rebars during the assem bling process were also designed. Because o f the special requirem ents o f the robots regarding the ir fle x ib ility the standard robots cou ld not be used. Therefore, a special so lution o f the robot configurations was designed. The robots have to avoid the obstacles during the ir m ovem ent to the certain position. The robot ce ll, described in this paper, is at present in the design phase. It was m odelled and simulated using the program W O R K ­ SPACE 3 fo r the robot s im u lation, w h ich enables its studying, optim isation and d im ension ing o f its parts [1 ]. In the paper the figures, presenting the w o rk in g o f the robot system are also taken from this s im u la tion . The paper also describes the posi­ tion and role o f the robot system inside o f the w ho le p roduction process o f the reinforcem ent. Avtorja: mag. Blaž Dolinšek, dipl. gradb. inž.; prof. dr. Janez Duhovnik, dipl. aradb. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo. Gradbeni vestnik > Ljubljana 46 Dolinšek: Robotizirano sestavljanje 1. U V O D Pomena armature za varnost, trajnost in uporabnost armiranobetonskih konstrukcij ni treba posebej doka­ zovati. Temu pomenu ustrezno pozornost je treba na­ meniti njenemu projektiranju in izvedbi. Vse zmogljivejši računalniški sistemi in programska oprema nam omo­ gočajo vse bolj in bolj natančno analizo armiranobe­ tonskih konstrukcij in s tem omogočajo tudi natančnejše dimenzioniranje armature. Vse te analize pa lahko postanejo nesmiselne, če jih ne spremlja tudi temu primerna natančnost pri izvedbi armiranja konstrukcije. Armatura je gradbeni polizdelek, ki se vsakodnevno proizvaja v ogromnih količinah. Proizvodnja armature sestoji iz izdelave armaturnih palic in njihovega sestav­ ljanja v armaturne koše. Ti so polizdelek, ki mora zagotoviti projektirano lego armaturnih palic med be­ toniranjem. Zaradi velikega obsega proizvodnje je razumljivo, da številni raziskovalci iščejo odgovore na vprašanje, kako proizvodnjo armature avtomatizirati in kako pri tem uporabiti moderne tehnike proizvodnje, ki obsta­ jajo v ostalih industrijah. Proizvodnja armature le de­ loma sledi modernim trendom, ki jih trenutno stanje na področju tehnike omogoča. Velik napredek je bil nare­ jen na področju izdelave armaturnih palic. Obstaja že več proizvajalcev, ki ponujajo popolnoma avtomatizi­ rane proizvodne linije za izdelavo armaturnih palic. Avtomatizirana linija sestoji iz več numerično krmiljenih strojev za izvajanje posameznih faz izdelave armature, ki so računalniško krmiljeni na nivoju celotne tovarne za proizvodnjo armature. Raziskave potekajo tudi na področju povezovanja med računalniško podprtim pro­ jektiranjem in računalniško vodeno proizvodnjo, kar omogoča direkten prenos podatkov iz projektive v proizvodnjo [3]. Precej slabše stanje pa je na področju sestavljanja armature, ki se v večini primerov še vedno izvaja ročno. Lastnost armature armiranobetonskih konstrukcij je, da se položaj, količina, oblika in dimenzije armaturnih elementov (palic, kablov, mrež) stalno spreminjajo. Te značilnosti armature so vir napak, težki in spremenljivi delovni pogoji, ki vladajo na gradbiščih, pa imajo za posledico tudi najmanj neenakomerno kvaliteto. So­ dobna tehnologija ponuja za te vrste sestavljalnih nalog robotizacijo. Proces sestavljanja armature pa ima nekaj značilnosti, ki otežujejo robotizacijo postop­ ka. Sestavljanje se izvaja v glavnem na gradbiščih, kar zahteva inteligentnejše in odpornejše robote, kot so klasični industrijski roboti [4]. Armatura posameznega elementa se ponavadi ne konča na njegovih geometrij­ skih mejah, ampak se prepleta z armaturo sosednjih elementov. To zahteva sestavljanje neposredno na konstrukciji. Problem predstavljajo tudi oblike armatur­ nih palic, ki so prilagojene ročnemu sestavljanju. Arma­ tura armiranobetonske konstrukcije je zelo zapleten sestav več armaturnih palic, ki so fleksibilne, zelo dolge, med seboj pa se prepletajo. Sestavljanje je zahtevno že za človeka, kaj šele za stroj, ki še zdaleč ne dosega vidnih, spoznavnih in prilagojevalnih spo­ sobnosti človeka. Trenutna stopnja robotov zato še ni na tako visoki ravni, da bi lahko popolnoma zamenjala človeka pri tem opravilu. Robotizacija sestavljanja zato zahteva specializacijo za določene konstrukcijske ele­ mente (linijske elemente, ploskovne elemente) ter dolo­ čene poenostavitve in prilagoditve postopka sestavlja­ nja trenutnim sposobnostim robotov. To pa je tudi predmet našega raziskovalnega dela. Izhajamo iz predpostavke, da je mogoča razdelitev armature armi­ ranobetonskih okvirnih konstrukcij na posamezne ar­ maturne koše, ki bi bili prefabricirani in ki bi se na gradbiščih na enostaven način_ sestavljali v končno armaturo linijske konstrukcije. Članek opisuje idejno zasnovo robotskega sistema za sestavljanje armaturnih košev linijskih armiranobetonskih elementov v tovarni. 2. Z A S N O V A PO STO PKA SESTA V LJA N JA Armiranobetonski linijski elementi imajo podoben na­ čin armiranja. Armaturne koše v glavnem sestavljajo vzdolžne palice in stremena. Oblika in njihova razpo­ reditev je odvisna od vrste konstrukcijskega elementa (greda, steber...) in pa od obremenitev, ki jim bo element izpostavljen. Ročno sestavljanje armature je na videz precej enostavno, vendar se pri poskusu robotiza­ cije pojavijo številni problemi, ki so posledica v uvodu naštetih pomanjkljivosti robotov. Sestavni elementi, ar­ maturne palice, imajo velike dimenzije, kar zahteva velike manipulativne sposobnosti med sestavljanjem; so fleksibilne, kar povzroča deformacije palic že ob dvigu z ravne podlage; so neravne in zaključene s kljukami različnih oblik, kar povzroča zatikanje palic med seboj in zahteva veliko večji potrebni manipulacij­ ski prostor. Postopek sestavljanja mora biti prilagojen senzorskim, krmilnim in fleksibilnostnim sposobnostim robotov. Sprememba postopka glede na ročnega je tem večja, čim večje je odstopanje sposobnosti robotov od sposobnosti človeka. Pri iskanju postopka sestavljanja je bilo potrebno po­ iskati skupne lastnosti različnih načinov armiranja linij­ skih elementov in na osnovi teh določiti postopek sestavljanja. Postopek mora biti tak, da bo omogočal sestavljanje čim več različnih načinov armiranja linijskih elementov, sestavljanje čim gostejše armature in armi­ ranje čim večjega števila različnih oblik prečnih prere­ zov elementov. Biti mora dovolj enostaven in primeren za robotizacijo. Upoštevali smo, da predvideni roboti ne bodo imeli posebnih vizualnih senzorjev za razpo­ znavanje okolice. Zato postopek temelji na predpostav­ ki, da je položaj palic v prostoru ves čas sestavljanja dovolj natančno določen. Predpostavili smo tudi, da bodo armaturne palice imele klasične oblike, ki se trenutno uporabljajo v praksi. Obstajajo namreč pri­ meri robotizacije, ko se poleg postopka tudi produkt prilagodi robotskemu sestavljanju. To prilagajanje ne sme poslabšati njegove zanesljivosti (varnosti, trajnosti, uporabnosti). Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Dolinšek: Robotizirano sestavljanje Slika 1. Sestavljanje in dokončno o b likovan je Preskušali smo več načinov sestavljanja [5], na koncu pa smo se po opravljenih primerjavah odločili za postopek, pri katerem na podprte vzdolžne palice natikamo enostransko odprta stremena, ki se šele nato dokončno zakrivijo (slika 1). Slika 2. Različni na ­ čini a rm iran ja p re ­ rezov, k i jih om o­ goča izbran i posto­ pek sestavljanja Ta postopek omogoča uporabo širokega spektra nači­ nov armiranja (slika 2). Armatura lahko vsebuje po­ ševno krivljene vzdolžne palice, omogočeno je sestav­ ljanje armature linijskih elementov različnih prečnih prerezov. Posamezen armaturni koš ima lahko tudi stremena različnih oblik, kar pride v poštev pri armaturi stebrov, kjer morajo biti vse vzdolžne palice podprte s stremeni. Postopek zahteva za razliko od ročnega sestavljanja nekaj specialnih orodij in mehanizmov, s katerimi bi lahko robot opravljal zahtevane operacije. To so: • prijemala, ki lahko palico zgrabijo in dovolj dobro primejo, da jo je možno premikati v prostoru, ne da bi izpadla ali se zavrtela okrog vzdolžne smeri. Prijemala morajo biti oblikovana tako, da je možno prijemati palice različnih profilov in površin (gladka ali rebrasta armatura); • mehanizem za podpiranje vzdolžnih palic med se­ stavljanjem. Prva faza sestavljanja je postavitev vzdol­ žnih palic. Ker se te palice ne dotikajo med seboj, da bi se lahko medsebojno podpirale, je potrebno palice med sestavljanjem podpreti s podporami. Ker se število palic, njihov premer, oblike, dimenzije in lege v ele­ mentu spreminjajo od primera do primera, je potrebno zasnovati prilagodljivo podporno konstrukcijo za vzdolžne palice, ki se bo lahko prilagajala najrazličnej­ šim razporeditvam armature; • orodje za zapiranje stremen na že položeni vzdolžni armaturi. Orodje mora zakriviti streme v določeni legi za določen kot krivljenja. Pri tem je potrebno upoštevati minimalni polmer krivljenja armature. Orodje naj bi bilo univerzalno, tako da bi z njim lahko krivili vse profile stremen. Ker se krivljenje izvaja na že položeni vzdolžni armaturi, orodje med krivljenjem ne sme po­ seči v notranjost armaturnega koša, da pri tem ne poškoduje že položene armature. Orodje mora imeti tudi dovolj močan pogon mehanizma za krivljenje; • orodje za spajanje stremen z vzdolžno armaturo. Spajanje lahko poteka z vezanjem ali z varjenjem. Bolj verjetna je varianta z varjenjem, saj so danes varilni roboti v svetu najbolj razširjeni. 3. Z A S N O V A RO BO TSKE CELICE Glede na opisani postopek sestavljanja smo zasnovali robotsko celico (slika 3) z vsemi roboti in mehanizmi, ki so potrebni za njegovo izvajanje. Vhodni elementi so posamezne izdelane vzdolžne armaturne palice in stremena, izhodni element pa je sestavljen armaturni koš. Ogrodje robotske celice predstavlja portalni sistem, ki je okvirna konstrukcija dolžine 12 m, širine 5 m in višine 3 m. Portalni sistem nosi in podpira vse ostale robote in mehanizme. Roboti so štirje, in sicer dva robota za sestavljanje, ki sta opremljena s prijemalom, robot za zapiranje stremen, opremljen z orodjem za krivljenje, in robot za spajanje stremen z vzdolžno armaturo. Vsi roboti so viseči (overhead) in nameščeni na stropu portalne konstrukcije. Na strop so pritrjeni prek meha­ nizma, ki jih lahko premika v vseh treh koordinatnih smereh robotske celice. To jim omogoča, da lahko na enostaven način dosežejo vsako točko robotske celice. Takšna zasnova postavitve robotov je primerna, kadar roboti manipulirajo s predmeti v velikem delovnem območju. Obtežba robotov se prenese preko portal- nega sistema enakomerno preko več stebrov na pod­ lago [6], Prve tri prostostne stopnje robotov so torej translacijske in z njimi robot doseže določen položaj v prostoru. Z ostalimi prostostnimi stopnjami, ki so tudi redundantne, Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Dolinšek: Robotizirano sestavljanje Slika 3. Robotska celica pa doseže pravilno orientacijo orodja v vsaki delovni točki, hkrati pa se lahko tudi izogiba oviram. Roboti imajo nalogo prenašati svoje orodje po robotski celici iz enega v drug delovni položaj, ne da bi pri tem trčili v že postavljeno armaturo ali v druge dele sistema. Konstrukcije rok robotov in njihove kinematične značil­ nosti so odvisne od orodja, s katerim so opremljeni in od zahtevnosti pristopa z orodjem do določene točke. Gostota armaturnih palic, ki jih je robot sposoben sestavljati, je odvisna prav od kinematičnih sposobnosti robotov in pa od prostora, ki ga zaseda roka robota z orodjem. Manjši je ta prostor, več je manevrirnega prostora. Na zadnji steni portalnega sistema se nahaja podporni mehanizem (slika 4). Njegova naloga je, da podpira vzdolžne palice med sestavljanjem. Pri podpiranju palic izkoriščamo dejstvo, da se vzdolžne palice v nosilcu nahajajo na posameznih višinskih nivojih. Za podpira­ nje vsakega višinskega nivoja armature je namenjen po en nivojski nosilec, ki se premika v vertikalni smeri. Z medsebojnim razmikom med posameznimi nosilci je določen razmik nivojev armature. Vsak nivojski nosilec nosi več podpornih konzol (slika 5), ki podpirajo vzdolžne palice posameznega nivoja PODPORNA KONZOLA Slika 5. Podporne konzo le in ležišča Gradbeni vestnik » Ljubljana 46 Dolinšek: Robotizirano sestavljanje na določenih razdaljah. Podporna konzola ima meha­ nizem, ki jo lahko premika v vzdolžni smeri nivojskega nosilca in v horizontalni smeri, pravokotno na smer nivojskega nosilca. S premikanjem vzdolž nosilca se določa razmik podpornih točk posameznega nivoja armature, ki je odvisen od podajnosti armaturnih palic. S premikanjem pravokotno na smer nosilca pa se omogoča odmik armaturnega koša od stene celice. Na posamezni podporni konzoli je nameščenih več ležišč, ki so namenjena za fiksiranje posameznih arma­ turnih palic določenega nivoja. Ležišča se lahko premi­ kajo vzdolž posamezne konzole in z medsebojnim razmikom določajo razmik med palicami na posamez­ nem nivoju. Ležišče ima možnost odpiranja in zapira­ nja. Poleg tega vsebujejo še regulator višine, s katerim se doseže vertikalna poravnava med vsemi palicami na določenem nivoju. Palice na posameznem nivoju so namreč lahko različnih profilov, na zgornjem in spod­ njem nivoju pa morajo biti poravnane. Pred začetkom sestavljanja se v robotski celici v ob­ močju dosega podpornega mehanizma določi lega armaturnega koša, ki se bo trenutno sestavljal. Glede na to lego se določijo vse podporne točke vzdolžnih lika ć. Robot za sestavljanje palic, ki določajo položaj ležišč podpornega mehani­ zma. Podporni mehanizem premakne ležišča v te točke pred pričetkom sestavljanja armaturnega koša. Ležišča so odprta. Položaj armaturnega koša na podpornem mehanizmu mora biti določen tako, da je zagotovljen minimalni prostor okrog armaturnega koša, ki je potre­ ben za delo robotov pri sestavljanju. Armaturni koš mora biti dovolj oddaljen od roba robotske celice, da imajo roboti dostop do koša z obeh strani. Tudi višina koša mora omogočati, da je koš dosegljiv robotom z zgornje in s spodnje strani. Postopek sestavljanja armature razdelimo v tri faze: prenos vzdolžnih armaturnih palic z mize na podporni mehanizem, postavljanje stremen in njihovo zapiranje ter spajanje stremen z vzdolžno armaturo. Zaradi velikih dimenzij in podajnosti vzdolžnih palic ter zaradi stabilnosti palic med prenašanjem, je po­ trebno palico prijeti v najmanj dveh točkah. To je tudi razlog, da smo za prenos palic z mize na podporni mehanizem predvideli dva robota. Robota sta po kon­ strukciji enaka, opremljena sta s prijemalom, gibljeta pa se simetrično glede na prečno vertikalno ravnino robotske celice. Zasnova robota za sestavljanje je vidna na sliki 6. Robot ima šest sklepov, od katerih so prvi trije translacijski, zadnji trije pa rotacijski. Pred začetkom prenosa posamezne vzdolžne palice z mize na podporni mehanizem se določi pot premikanja z vsemi parametri. Določiti je treba prijemni točki na palici, ki morata biti izbrani tako, da ne pride do prevelikih deformacij zaradi lastne teže, ki se pojavijo takoj ob dvigu palice s podlage. Robota palico primeta v prijemnih točkah, jo preneseta na podporni mehani­ zem in jo položita v zanjo pripravljena ležišča, ki se ob zaznavanju palice zapro. Ko so zaprta vsa ležišča, namenjena za podpiranje te palice, je to znak, da je palica pravilno nameščena. Zaporedje prenosa palic mora biti takšno, da že položene palice ne ovirajo postavljanja novih palic. Palice so na podpornem me­ hanizmu v deformirani legi zaradi lastne teže, v točnih legah so palice le na mestih podpor. Naslednja faza sestavljanja je prenos stremen z mize na že položeno vzdolžno armaturo na podpornem sistemu in njihovo zapiranje (slika 8). Pri tem opravilu sodelujeta dva robota, robot za sestavljanje in robot za zapiranje stremen. Robot za sestavljanje prenese Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Dolinšek: Robotizirano sestavljanje streme, ki je na mizi, v bližino podpornega mehanizma in ga s primerne strani natakne na vzdolžno armaturo. CKMP.SUMO m n i d L U L o m i Slika 8. Z ap iran je stremen na vzdolžni a rm atu ri V tej legi ga drži, dokler ga robot za krivljenje s posebnim orodjem ne zapre. Med zapiranjem stremena se mora robot za krivljenje izogibati vsem oviram. Te pa so: že položena armatura, podporne konzole in robot za sestavljanje, ki drži streme. To mu omogoča sedem prednostnih stopenj, od katerih so prve tri translacijske, ostale pa rotacijske. Robot je opremljen z orodjem za krivljenje, ki je nameščeno na roko ekscentrično, tako da je celotna konstrukcija manipulatorja na eni strani orodja. To mu omogoča, da se lahko z orodjem približa stremenom, ki so tik pred in za podporno konzolo. Pri zapiranju posameznega stremena deluje robot v ravnini tega stremena. To ravnino dosega s pomočjo prve osi, ki omogoča gibanje vzdolž celice. S četrto osjo, ki je rotacijska okrog vertikalne osi robota, uravnava, ali bo konstrukcija manipulatorja pred ali pa za streme­ nom, kar pa je odvisno od bližine podpornih konzol, ki se jim mora izogibati (slika 10). Z ostalimi osmi določa lego in orientacijo orodja v ravnini. Prostostne stopnje so redundantne in omogočajo izogibanja ovi­ ram. Orodje za krivljenje mora ustrezati naslednjim zahte­ vam: ne sme seči v notranjost armaturnega koša, hkrati pa mora zagotavljati primeren radij krivljenja streme­ na. Shema orodja v akciji je na sliki 11. Sestavlja ga ohišje, ki ima obliko tričetrtinskega valja. V centru ohišja je nameščen trn, ki ima obliko vzdolžno priseka­ nega lijaka, da se lahko vrine med vzdolžno palico in streme. Orodje ima še dva rotorja cilindrične oblike, ki sta zaključena s prirobnico. Ta jima omogoča, da z njo ujameta krake stremena in ju ovijeta okrog trna za potreben kot zakrivitve. Pri krivljenju je potrebno upo­ števati še povratno elastično deformacijo, zato mora biti kot krivljenja stremena večji od kočnega. Na ohišju sta tudi dva podporna klina, ki podpirata streme na hrbtni strani, da ne pride do njegove izbočitve med krivljenjem. Krivljenje -poteka na naslednji način: Orodje se z zunanje diagonalne smeri približa vogalu, v katerem Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Dolinšek: Robotizirano sestavljanje Slika 10. Doseg stremen ob podporn i konzo li z orodjem za k riv lje n je bo potekalo krivljenje. Pri tem porine vzdolžno palico, povešeno zaradi lastne teže, v pravo pozicijo. Nato z rotorji ujame krak stremena, vrine med krak in vzdolžno palico trn in z rotorjem ovije Streme okrog trna za potrebni kot krivljenja. Naslednja faza je spajanje stremen z vzdolžno armatu­ ro. To delo opravlja robot, ki je opremljen z orodjem za varjenje oziroma vezanje (slika 12). Njegova fun­ kcija je, da premika orodje po obodu stremena iz ene v drugo pozicijo, kjer je potrebno izvesti spoj (slika 13). Tudi na tem robotu je orodje nameščeno ekscentrično, tako da je celotna konstrukcija na eni strani orodja. Vzroki so podobni kot pri robotu za krivljenje: dostop do stremen, ki se nahajajo ob podpornih konzolah. Tudi ta robot ima sedem prostostnih stopenj. Med prenašanjem orodja okrog stremena robot ne sme zaiti z njim ali s svojo konstrukcijo v notranjost armaturnega koša. Tudi njemu to omogočajo redundantne prostostne stopnje. Ko je proces spajanja končan, se roboti vrnejo v začetno lego, robota za sestavljanje pa preneseta armaturni koš s podpornega mehahizma nazaj na mizo, ki ga nato odpelje iz celice v nadaljnjo fazo proizvodnje (slika 14). Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Dolinšek: Robotizirano sestavljanje Slika 13. Robot z orodjem obkroža streme Slika 14. Prenos a r­ m ature s podpor­ nega mehanizma na mizo Pri procesu robotskega sestavljanja armature imamo opravka s premikanjem palic. Kot smo že omenili, je ena izmed lastnosti palic, ki lahko otežuje proces sestavljanja, njihova velika fleksibilnost. Posledica tega je, da lahko pride do nihanja palic med premikanjem in do relativno velikih deformacij zaradi lastne teže, ki se pojavijo ob dvigu palice s podlage. Deformacije palice zaradi lastne teže so odvisne od položaja in števila prijemnih točk palice, amplitude nihanja palice pa od sprememb pospeškov na poti premikanja. V robotiki se običajno pri načrtovanju poti robotov osredotočamo na obremenitve robotske roke in motor­ jev med premikanjem ter na iskanje pravilnih parame­ trov za vodenje pogonov. V našem primeru pa je tem nalogam potrebno dodati še analizo obnašanja arma­ turnih palic med premikanjem. Analiza zajema določi­ tev območja gibanja palice in določitev obremenitev, ki se pojavljajo v palici in lahko povzročijo tudi njene trajne deformacije. Vse parametre poti in analize obnašanja palice je treba določiti pred izvršitvijo akcije. Za dinamično analizo obnašanja armaturnih palic med premikanjem lahko uporabimo enega izmed programov za analizo kon­ strukcij. Kot primer navajamo preskus obnašanja palice pri premikanju z robotom (slika 15). Zaradi omejitve prostora v laboratoriju je bil izdelan pomanjšan model palice. Isti preskus smo simulirali tudi z računalniškim programom za analizo konstrukcij NISA [7] ter primer­ jali rezultate. Primerjali smo aplitude nihanja, čas niha­ nja in obremenitve armaturnega elementa med niha­ njem. Pot gibanja je bila ravna, v navpični smeri, dolžine približno 0.50 m. Robotu smo predpisali pomik, določen s kvadratno časovno funkcijo (ut). V programu nam prijemna točka armaturne palice predstavlja po­ mično podporo, ki se premika na isti način kot vrh robota v preskusu. Rezultati kažejo na dokaj dobro ujemanje pomikov prostega konca palice. Slika 15. Preskus prem ikan ja a rm aturne palice Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Dolinšek: Robotizirano sestavljanje S spreminjanjem pospeškov in spreminjanjem prijemnih točk lahko nihanje palice ublažimo. Nihanje palice je zelo neugodno, saj povzroča zastoje pri sestavljanju in čakalne dobe, ko čakamo, da se palica umiri. To pa lahko traja precej časa, saj ima palica zelo majhno dušenje. Pred premikom palice je treba določiti vse parametre njene poti, med katere spadajo tudi pospe­ ški. Dejstvo, da so numerične analize obsežne in da se določene palice ponavljajo, nas napeljuje k temu, da bi bilo pametno sestaviti neko bazo podatkov z že obdelanimi primeri in ekspertni sistem, ki bi na osnovi že analiziranih primerov znal določevati te parametre. Drug problem pri takem načinu sestavljanja je določa­ nje natančnega položaja vsake točke na vzdolžni palici. Natančen položaj je znan le na začetku sestavljanja, ko palica leži na mizi. Med premikanjem je natančen položaj znan le v prijemnih točkah; ko pa je palica na podpornem mehanizmu, je znan le na mestih ležišč. V ostalih točkah je palica v deformirani legi, ki je posle­ dica lastne teže. Za palice večjih profilov ta deformi­ rana lega ni velika. Kako roboti najdejo palico v prosotru, je odvisno od sposobnosti senzorske opreme robotskega sistema. Najnaprednejše bi bilo uporabiti računalniški vid. Naš sistem pa je zasnovan tako, da je iskanje določene armaturne palice možno tudi brez vidnih ali taktilnih senzorjev. Z regulacijo podpornih konzol dosežemo, da povesi armaturnih palic ne prese­ žejo določenih mej. Znana je natančna pozicija (ideal­ na) armaturne palice, z definiranjem neke maksimalne dopustne deformacije pa je v vsaki točki znano tudi območje, kjer se mora palica nahajati. Orodja so zasnovana tako, da pred operacijo objamejo to ob­ močje in palico, ki jo najdejo v njem, premaknejo v natančno lego, izvršijo operacijo (krivljenje ali spaja­ nje) in jo nato zopet sprostijo. Z dopolnitvijo senzorskih sistemov za razpoznavanje okolice so seveda možne druge rešitve. 4. M ESTO RO BO TSKE CELICE V P R O IZ V O D N JI ARM ATURE Proces izdelave armature se začne z izdelavo posame­ znih armaturnih palic (slika 17). Za izdelavo armaturnih palic že obstajajo delno ali pa popolnoma avtomatizi­ rane proizvodne linije. Te linije vključujejo ravnanje žice, rezanje žice na odrezno dolžino ter krivljenje palice v projektirano obliko. Ko so palice določenega elementa izdelane, lahko sledi proces sestavljanja ar­ mature v tovarni, lahko pa se armatura sestavlja na gradbišču. Sestavljanje v tovarni je lahko ročno ali pa robotizirano. Sestavlja se lahko celoten armaturni koš Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Dolinšek: Robotizirano sestavljanje Slika 17. Shema p ro ­ izvodn je arm ature ali pa delni armaturni koši, ki se nato sestavijo v opažu še z ostalimi delnimi koši in z manjkajočimi palicami. Robotska celica za sestavljanje armature je torej le en člen v proizvodni liniji armature. Vodi jo krmilnik, ki uravnava delo vseh robotov. Krmilnik na nivoju robot­ ske celice je povezan s krmilnim sistemom celotne proizvodnje armature, od katerega dobi podatke o posameznem armaturnem košu ali delnem armaturnem košu, ki se bo izdeloval [8]. Strategija izdelave posameznega armaturnega koša se Krmiljenje na nivoju celice se torej ukvarja le s sestav- določi na nivoju krmilnega sistema celotne proizvodnje. Tam se določi razdelitev armaturne konstrukcije na posamezne armaturne koše oziroma na posamezne delne armaturne koše, ki so določeni tako, da ne presegajo sposobnosti robotskega sistema za sestav­ ljanje. Podatki, ki jih dobi krmilnik na nivoju robotskega sistema, so: • podatki o legi posamezne armaturne palice na mizi, • podatki o legi posamezne palice v armaturnem košu. Slika 18. Načini k rm ilje ­ nja robotskega sistema PRIPRAVA PODATKOV ZA ROBOTSKI SISTEM OPERATER + RAČUNALNIK KONTROLNI SISTEM BREZ OPERATERJA PROGRAMI* PRIPADAJOČE DATOTEKE PODATKOV D OPERATER SAM Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Dolinšek: Robotizirano sestavljanje Ijanjem konkretnega armaturnega koša, ki se trenutno izdeluje, določa naloge posameznih robotov in meha­ nizmov med sestavljanjem in jih posreduje krmilnim enotam posameznih robotov. Posredovanje lahko po­ teka direktno ali pa prek posebnih programov v robot­ skih programskih jezikih, ki jih razumejo krmilne enote. Računalniška podpora krmiljenja celice je lahko na različnih nivojih. Lahko je popolnoma nepodprta. V tem primeru operater sam izbira programe v posameznih krmilnih enotah in pripravlja vhodne parametre posa­ meznim robotom (slika 18). Druga možnost je, da za načrt sestavljanja poskrbi ekspertni sistem, ki razpolaga z znanjem in s program­ skimi orodji za analizo načina in parametrov sestavlja­ nja. Med parametre sestavljanja lahko štejemo atribute poti posameznih sestavnih delov (pot, pospeški, hitrosti, deformacije armaturnih palic med premikanjem). Možna pa je tudi vmesna stopnja, ko pri izdelavi plana sestavljanja sodelujeta operater in računalnik. 5. Z A K LJU Č E K Prikazana je zasnova robotske celice, robotov in pro­ cesa sestavljanja. Zasnova pomeni le začetni model, ki se bo z razvojem prototipa gotovo še spreminjal. Skušali smo poiskati najenostavnejši način sestavljanja armature ob predpostavki, da so oblike armaturnih palic takšne, kot se trenutno izvajajo. Postopek naj bi omogočal sestavljanje čimveč na različne načine armi­ ranih linijskih elementov. Posledica teh predpostavk so zahtevnejše konfiguracije robotov in celotne robotske celice, na drugi strani pa ta način ne zahteva velikih sprememb v obstoječem procesu proizvodnje armature. Omogočena je tudi kombinacija z ročnim sestavlja­ njem. Druga možnost je, da se armatura popolnoma prilagodi robotskemu sestavljanju. Tu je mišljeno prila­ gajanje oblik armaturnih palic in stremen. To pa bi zahtevalo večje spremembe v celotnem procesu pro­ izvodnje armature. Na ta način pa bi lahko dosegli, da bi armaturo sestavljali komercialni roboti, ki so cenejši od razvoja novih prototipov. Avtomatizacija in robotizacija pokažeta vse svoje pred­ nosti šele s povezavo s procesom projektiranja. Najpri­ mernejši način integracije, ki se danes pojavlja v svetu, temelji na skupni bazi podatkov o produktu, ki jo uporabljajo in dopolnjujejo vsi udeleženci, ki sodelujejo pri zasnovi, proizvodnji in uporabi produkta. Prve aplikacije, ki nastajajo na osnovi te ideje, kažejo, da je to prava pot. Posledica tega je tudi mednarodno sprejet standard ISO 10303 (STEP [9] za računalniško izmenjavo podatkov o produktih. Pri razvoju avtomati­ zacije je zato smiselno zasnovati podatkovne modele, ki jih potrebujemo pri računalniškem vodenju avtoma­ tizacije, v smislu smernic standarda, da bi jih lahko kasneje uporabili pri integraciji s projektiranjem. Robotski sisem je šele v razvojni fazi. Pri njegovem razvoju smo se trenutno osredotočili le na princip delovanja, manj pa na njegovo optimizacijo. Optimiza­ cija bi zajemala iskanje učinkovitejših konfiguracij robotov in orodij za izvajanje tega postopka. Potrebno bi bilo izvesti tudi ekonomsko analizo o opravičenosti njegove izvedbe. Pri tem je potrebno upoštevati vse prednosti, ki jih prinaša avtomatizacija, tudi povezava s procesom projektiranja in z možnostjo vpeljave »just in time« proizvodnje. Čeprav je videti, da je ob veliki neizkoriščenosti kapacitet slovenskih železokrivnic vla­ ganje v njihovo modernizacijo in razvoj nesmiselno, lahko prav avtomatizacija veliko pripomore k raciona­ lizaciji proizvodnje. Potrebe po proizvodnji armature so med letom zelo neenakomerne. Posledica tega pa so težave pri določevanju primernega števila zaposle­ nih delavcev v železokrivnicah. V konicah proizvodnje jih primanjkuje, v mrtvih sezonah pa lahko pomenijo za podjetje velik strošek. Avtomatizacija pa ponuja možnost celodnevne proizvodnje v konicah in visoko kakovost in neodvisnost od delovne sile. Kot vse ostale razvitejše države se tudi Slovenija srečuje s pomanjka­ njem kakovostnih gradbenih delavcev in nezanimanjem mladih ljudi za te vrste del. To podjetja še vedno sili v uvoz nekvalificirane delovne sile, kar pa povzroča številne socialne probleme in slabo kakovost, na koncu pa je cena veliko večja, kot bi bila ob posodobitvi proizvodnje. Dosedanji razvoj sistema ni zahteval velikih stroškov, za kar gre zahvala programom za simulacijo robotov. Stroški bodo začeli naraščati šele z njegovo praktično izvedbo, ki bo odvisna od interesa morebitnih proizva­ jalcev. Zato je ta prispevek tudi povabilo k sodelovanju podjetjem, ki imajo izkušnje pri strojegradnji, krmilni tehniki ali robotizaciji. ZAHVALA Raziskave robotiziranega sestavljanja ar­ mature so bile opravljene v okviru raz- iskovalnig projektov, financiranih s strani Ministrstva za znanost in tehnologijo Repu­ blike Slovenije, ki financira tudi delo pr­ vega avtorja v okviru akcije »2000 mladih raziskovalcev«. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Dolinšek: Robotizirano sestavljanje L I T E R A T U R A 1. J. D uhovn ik , B. D olinšek, C om puter M ode lling o f Robotic Assem bling o f Reinforcement, Construction on the In form ation H ighw ay, CIB W orkshop W 78 »W orking Comission on In form ation Technology in C onstruction« and TC 10 »Task G roup on Com puter representation o f Design Standards and B u ild ing Codes«, Bled, 10.— 12. 6. 1996, Proceedings, edited by Ž. Turk, str. 145-152 (1966). 2. Robot S im ulation Ltd, WORKSPACE 3, Reference M anual and G uided Tour, (1994/95). 3. R. N avon, Y. R ub inow itz , M . C offler, D eve lopm ent o f a Fully Autom ated R ebar-M anufacturing m achine, A utom ation in C onstruction, No. 4, str. 239— 253 (1995). 4. C. Haas, M . Skibniewski, E. Budny, Robotics in C iv il Engineering, M icrocom puters in C iv il Engineering, No. 10, str. 371-381 (1995). 5. B. D olinšek, Robotizirano sestavljanje armature, magistrska naloga, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo , U niverza v L jub ljan i, 143 strani (1996). 6. W . Leyh, Experience w ith the C onstruction o f a B u ild ing Assembly Robot, A utom ation in C onstruction, No. 4 str 4 5 -6 0 (1995). 7. NISA, Users M anual, M ich igan , USA (1993) 8. B. D olinšek, J. D uhovn ik , Design o f Control System o f Robot fo r Assem bling o f Reinforcement, 6th International Conference on C om pu ting in C iv il and Bu ild ing Engineering, Berlin 12.— 15. 7. 1995, G erm any, Proceedings II, str. 1579— 1585, Balkema (1995). 9. ISO Standard 10303: Industrial A u tom ation Systems and Integrations, parts 1, 11, 21, 41, 42, 43, 49, first ed ition 1994-12-15. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Šijanec-Zavrl: Energetski pregledi ENERGETSKI PREGLEDI OSNOVNIH ŠOL V OBČINI KAMNIK Energy Audits of Primary Schools in Municipality of Kamnik UDK 699.86:727.1 MARJANA ŠIJANEC ZAVRL, MATJAŽ MALOVRH E T E K • S U M M A R YP O V Z Da bi zm anjšali rabo energije in stroške za porab­ ljeno energ ijo za ogrevanje, razsvetljavo in top lo vodo v osnovnih šolah v občin i Kam nik, se je občina o d lo č ila za sistematični pristop — za izvedbo energetskega pregleda osnovnih šol. V okv iru p ro­ jekta smo a na liz ira li letno rabo energije in stanje zgradb ter ogreva ln ih sistemov v 17 zgradbah osnovnih šol in n jih ov ih podružn ic v o bč in i Kam­ nik. Rezultat energetskih pregledov je seznam p ri­ poročenih ukrepov za učinkovite jšo rabo energije ob upoštevanju krite rija stroškovne učinkovitosto posameznega ukrepa in m ožnosti za zm anjšanje rabe energije. Tak akcijski plan daje investitorju — o bč in i — strokovno podlago za načrtovanje na juč in ­ kovitejšega vrstnega reda izvajanja ukrepov ener­ getske sanacije in vzdrževanja ob vk ljučevan ju najprim erne jših te hn ičn ih rešitev. Tako z op tim a lno v ložen im i fin an čn im i sredstvi doseže največje m ožne energijske prihranke, najkrajše v rač ilne roke naložb ter hkrati izbo ljša bivalne pogoje v zgradbi. Č lanek opisuje m etodo log ijo energetskega pregleda in dem onstracijski p rim er izvedbe predlaganih ukrepov na OŠ Frana A lbrehta. In order to low er energy consum ption and the costs fo r energy used fo r heating, ligh ting and hot water supply in prim ary schools in the m un ic ip a lity o f Kam nik a systematic approach — an energy aud it — has been made. Energy used during period o f one year and the curren t state o f bu ild ing envelope and heating system has been established fo r each o f 1 7 main schools and subsidiaries in the m un ic ipa lity . A list o f energy saving measures has been deter­ m ined regarding cost e ffic iency and energy saving potentia l in order to give the investor a professional basis to p lan necessary investments in energy resto­ ration and bu ild ing m aintenance in the most sui­ table sequence, im p lem enting the most convenient techn ica l solutions. W ith optim al plan o f invest­ m ent the highest energy savings and the shortest pay back periods as w e ll as the im provem ent o f liv ing cond itions in the bu ild ing are achieved. Energy aud it m ethodology and the dem onstration pro ject o f execution o f energy aud it action plan fo r the Fran A lb re h t elem entary school is described in the paper. Avtorja: Dr. Marjana Šijanec Zavrl, dipl. inž. gradb., Gradbeni inštitut ZRMK, Tehnološki center za materiale v gradbeništvu in zgradbe, Ljubljana, Dimičeva 12 Matjaž Malovrh, dipl. inž. str., Gradbeni inštitut ZRMK, Tehnološki center za materiale v gradbeništvu in zgradbe, Ljubljana, Dimičeva 12 Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Šijanec-Zavrl: Energetski pregledi 1. U Č IN K O V ITA RABA EN ERG IJE V O BČIN I Znaten del stroškov pri vzdrževanju zgradb predstav­ ljajo stroški za energijo, s katero zagotavljamo pri­ merne bivalne in delovne pogoje v zgradbi. Večji del energije v zgradbi je namenjen ogrevanju, preostanek pripravi tople vode, razsvetljavi in električnim napra­ vam, zato lahko največje prihranke dosežemo s kako­ vostno toplotno zaščito zgradbe, z učinkovitim siste­ mom ogrevanja in s primernim odnosom uporabnikov do rabe energije v zgradbi. Stroški vzdrževanja javnih zgradb v veliki meri breme­ nijo novo nastale lokalne skupnosti in državo. Strošek za energijo je med največjimi, ki jih lahko nadzorujemo in vplivamo na njihovo višino z izvajanjem ukrepov za učinkovito rabo energije. Manjša raba energije prispeva z zmanjšanjem emisij škodljivih snovi tudi k varovanju okolja, česar za zdaj Še nismo primerno finančno ovrednotili, dolgoročno pa čisto okolje predstavlja neprecenljivo vrednoto. Največji fond zgradb, katerih delovanje temelji na občinskem proračunu, predstavljajo osnovne šole in vrtci, sledijo pa jim zdravstveni domovi, občinske upravne zgradbe in kulturni objekti. Z načrtnim vlaganjem v energetsko sanacijo, obstoječih objektov je možno zmanjšati rabo energije in stroškov ter s tako privarčevanimi sredstvi ustvariti fond za investiranje v stroškovno intenzivnejše ukrepe energet­ ske sanacije ali v posodobitev dejavnosti. 2. EN ERG ETSKI PREGLED Energetski pregled zgradbe je študija, ki zajema sku­ pino postopkov za oceno stanja rabe energije v zgrad­ bah, evidentira možne ukrepe za zmanjšanje rabe energije, jih ovrednoti z vidika stroškovne učinkovitosti in analizira njihove možnosti za izvedbo. Energetski pregled zgradbe omogoča investitorju, da se odloči za prioriteto izvajanja ukrepov za varčno rabo energije in za usklajen pristop k energetski sana­ ciji objekta in investicijskemu vzdrževanju objekta. 2.1. Namen energetskega pregleda Namen energetskega pregleda zgradbe je zmanjšati rabo energije in stroškov zanjo z izvajanjem ukrepov, ki čimmanj stanejo in imajo kar se da velik energetsko varčevalni učinek, vse to seveda ob hkratnem izboljša­ nju toplotnega ugodja v zgradbi. Energetski pregled skupine zgradb z enako dejavnost­ jo, financiranih iz skupnega vira, je podpora investitorju pri odločanju o investiranju ne samo v ukrepe energet­ ske sanacije, pač pa tudi v ukrepe investicijskega vzdrževanja zgradbe. Investitorju omogoča, da načrtuje izbrane investicije v najugodnejšem zaporedju in v najprimernejši tehnični izvedbi, da bo zagotovil kakovostno vzdrževanje zgradbe s tehničnega vidika ob hkratnem zmanjšanju rabe energije v zgradbi. Energetski pregled ciljne skupine zgradb (npr. šol) zagotavlja preglednost na nivoju občine in je bodisi osnova bodisi kasnejše dopolnilo razvojnemu doku­ mentu - energetskemu konceptu lokalne skupnosti. 2.2. Rezultati energetskega pregleda Rezultat energetskega pregleda je spisek priporočenih ukrepov, ovrednotenih po stroškovni učinkovitosti. Iz­ kaže se namreč, da je možno nekatere ukrepe, ki imajo za posledico velike energetske prihranke, izvesti ob minimalnih stroških, nekateri ukrepi pa zahtevajo glede na varčevalni potencial bistveno višjo investicijo in imajo zato daljšo odplačilno dobo. Energetski pregled opozarja na kritična mesta v zgrad­ bi, kjer so energijske izgube največje, kar je pogosto povezano tudi z neugodnimi bivalnimi pogoji (npr. pregrevanje ali podhlajevanje prostorov, hladne stene, toplotni mostovi, vlaga in plesen). S pravilnim vrstnim redom izvajanja predlaganih ukre­ pov lahko z optimalno vloženimi finančnimi sredstvi dosežemo največje možne energijske prihranke ter hkrati izboljšamo bivalne pogoje. SKUPNA RABA ENERGIJE I 1 3 4 S t 7 H 9 19 I I 12 13 14 IS K 17 Slika 1. Skupna raba energije na enoto bruto ogrevane površine oz. na učenca v OS občine Kamnik Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Šijanec-Zavrl: Energetski pregledi 2.3. Predlagani ukrepi Predlagani tehnični ukrepi zadevajo energetsko sana­ cijo zgradbe in ogrevalnega sistema, zelo pa so po­ membni tudi organizacijski ukrepi, ki le malo stanejo in je praviloma njihov učinek velik. Eden izmed osnovnih organizacijskih ukrepov učinko­ vite rabe energije je vzpostavitev energetskega knjigo­ vodstva, ki investitorju omogoča natančen vpogled v porabljeno energijo in stroške za energijo. S primerjavo med posameznimi časovnimi obdobji in s podobnimi objekti lahko v prihodnje investitor sam ugotavlja nepri­ čakovana odstopanja in pravočasno poišče strokovno pomoč. Z vidika višine investicije delimo ukrepe na: organiza­ cijske, ki ne zahtevajo posebne investicije, vzdrževalne in investicijske. STROŠKI ZA ENERGIJO Slika 2. Stroški za energijo v OŠ občine Kamnik na enoto bruto ogrevane površine oz. na učenca 2.4. Od energetskega pregleda do investicije Energetski pregled je osnova za nadaljnje postopke učinkovite rabe energije, ki jih želimo izvajati na zgrad­ bi. Je izhodišče za izdelavo investicijskega projekta in je zagotovilo, da bo načrtovana investicija izvedena v smislu največje možne energetske učinkovitosti ob isto­ časni gradbeni sanaciji. Opravljen energetski pregled omogoča investitorju, da pridobi tudi nekatere vire finančnih sredstev, ki jih država v svoji strategiji učinkovite rabe energije name­ nja spodbujanju investicij, saj strokovno utemeljuje upravičenost investicije. 3. EN ERG ETSKI PREGLEDI O SN O V N IH ŠO L V O BČIN I Občina Kamnik se je načrtno odločila za urejanje energetske politike že s pristopom k izdelavi energetske zasnove mesta Kamnik. Energetska zasnova lokalne skupnosti je namreč temeljni dokument, ki je namenjen vodstvu lokalne skupnosti za strokovno pravilne odlo­ čitve o oskrbi mesta in naselij z energijo. Odločitev za nadaljnjo energetsko analizo v posame­ znih panogah in skupinah porabnikov energije je torej logično nadaljevanje že začrtane strategije, ki vodi k ureditvi optimalnih razmerij na področju lokalne ener­ getike. Osnovne šole v občini Kamnik so s svojim fondom 6 matičnih šol in s skupno 11 podružnicami največja skupina porabnikov energije, ki bremeni občinski pro­ račun. Sredstva, ki jih namenja občina za redno in investicijsko vzdrževanje šol, bodo na osnovi izdela­ nega energetskega pregleda lahko uporabljena bolj načrtno in energetsko učinkovito. 3.1. Potek energetskega pregleda Energetski pregled poteka po vnaprej določeni meto­ dologiji, za njegovo uspešno izvedbo pa je potrebno tesno sodelovanje med strokovnjaki, ki energetski pre­ gled opravljajo, in investitorjem ter uporabniki zgrad­ be. Njihovo sodelovanje je najpomembnejše v prvem delu energetskega pregleda, ki zajema spoznavanje objekta, zbiranje podatkov o rabi energije in stroških ter ugotavljanje bivalnih razmer. V drugem delu energetskega pregleda sledi analiza rabe energije in energijskih tokov v zgradbi, identifika­ cija kritičnih mest ter nabor možnih ukrepov. V zaključku energetskega pregleda na osnovi analize stroškov in energijskih prihrankov ter razgovora z investitorjem izdelamo prioriteto predlaganih ukrepov učinkovite rabe energije za posamezno zgradbo oz. za skupino zgradb. 3.2. Energetski pregled osnovne šole Frana Albrehta Kot primer bomo prikazali nekaj rezultatov energet­ skega pregleda na osnovni šoli Frana Albrehta [1]. Zgradba je tipičen predstavnik šole, grajene v šestde­ setih letih. Zgrajena je bila leta 1963 in je glede na sedanja merila o toplotni zaščiti v zelo slabem stanju. Ogrevanje šole je centralno. Kotlarna, ki poleg šole ogreva še tri zgradbe, uporablja ekstra lahko kurilno olje. Naprave v kotlarni so dotrajane in potrebne zamenjave. Povprečna poraba kurilnega olja v ogrevalni sezoni za šolo Frana Albrehta znaša 65.000 litrov, povprečna letna poraba električne energije je 53.400 kWh. Energij­ sko število šole je 179 kWh/m2a in je nižje od povprečne vrednosti v občini, vendar še vedno višje od zahtev za energijsko varčne zgradbe. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Šijanec-Zavrl: Energetski pregledi 24(H) 2200 2(HHI 18(H) 1600 1400 1200 k\Mfc ■o S CL toplotna izolacija fasade menjava oken toplotna izolacija podstrešja menjava energenta menjava kotla centralna regulacija ogrevalnega sistema vgradnja termostatskih ventilov vgradnja varčnih sijalk organizacijski ukrepi ■ Pred .sunucijo □ Po sanaciji • toplotna izolacija fasade • toplotna izolacija podstrešja • menjava kotla • centralna regulacija ogrevalnega sistema • vgradnja termostatskih ventilov • vgradnja varčnih sijalk • organizacijski ukrepi Faudi Streha Tla Okna Ottalo Prezrel. Skupaj ■ Pred sanacijo □ Po sanaciji • menjava zasteklitve • menjava kotla • centralna regulacija ogrevalnega sistema • vgradnja termostatskih ventilov • vgradnja varčnih sijalk • organizacijski ukrepi Preglednica 2. Pregled energetsko varčevalnega potenciala in predlaganih ukrepov pri OŠ v kamniški občini Učinek ukrepa je opazen na sliki 4 (zima 1996/97), ki prikazuje streho OS Frana Albrehta (detajl 1), ki je dodatno toplotno izolirana, v primerjavi s streho sosed­ nje zgradbe OS Toma Brejca (detajl 2), kjer je podstre­ šje neizolirano in so zato toplotne izgube večje. Na toplotno izolirani strehi je sneg praktično nedotaknjen, medtem ko se sneg na neizolirani strehi hitro topi, nastajajo pa tudi ledene sveče. V energetskem pregledu smo priporočili zamenjavo oken (slika 7) z okni z dvojno zasteklitvijo, z nizkoemi- sijskim nanosom in plinskim polnjenjem, ki ima toplotno prehodnost k = 1.33 W/rrrK. Okvirji novih oken so plastični, tako smo dosegli skupno toplotno prehodnost oken k = 1.5 W/m2K. Nova okna (slika 8) zmanjšajo tako transmisijske izgube zaradi prevajanja toplote kot tudi ventilacijske izgube zaradi nenadzorovanega pre­ zračevanja skozi netesna mesta na okvirju. Ugotavlja­ mo, da je rok vračila naložbe v zamenjavo oken najkrajši v primeru, ko menjavamo že dotrajana okna in dodatna naložba v energetsko učinkovitost predstav­ lja razliko med na primer navadno izolacijsko zastekli­ tvijo (termopan) in izboljšano inačico z nizkoemisijskim nanosom in plinskim polnjenjem. Naložba v boljšo zasteklitev se povrne približno v štirih letih. 5. Z A K LJU Č EK Energetski pregled OS v občini Kamnik je pokazal, da je celovit pristop in obdelava vseh objektov v določe­ nem segmentu javnih zgradb — šol - smiseln in potreben iz naslednjih razlogov: • nudi celovit pregled nad stanjem objektov v občini, • omogoča načrtovanje porabe razpoložljivih občin­ skih finančnih sredstev na najbolj učinkovit način, • pomaga pri celovitejšem odločanju o vrstnem redu tako izvajanja ukrepov kot izboru objekta, • na osnovi zbranih izkušenj izvedenih ukrepov omo­ goča izbor sodobnih tehnoloških rešitev, • omogoča oblikovanje celovite servisne in vzdrže­ valne službe, • s stalnim spremljanjem učinkov izvedenih ukrepov pomaga pri oblikovanju celovitih programov za zniže­ vanje stroškov za rabo energije in vzdrževanje objek­ tov, Gradbeni vestnik > Ljubljana 46 Šijanec-Zavrl: Energetski pregledi • opozarja na potrebo in možnosti izobraževanja in • zbrani so vsi potrebni podatki za sodelovanje na usposabljanja učencev in učiteljev kot uporabnikov ter javnih razpisih, pri prošnjah za dodeljevanje nacional- hišnikov kot upravljalcev sistema, nih in mednarodnih kreditov, subvencij ipd. L I T E R A T U R A [1] Projekt »Energetski pregledi osnovnih šol v obč in i Kam nik«, financer M in istrstvo za gospodarske dejavnosti, občina Kam nik, izvaja lec G l ZR M K s sodelavci, 1994/95. [2] Šijanec Zavrl, M . M alovrh , Energy Audits o f Elementary Schools in Energy M u n ic ip a lity o f Kam nik, In ternational Congress, Energy and Environm ent, O patija , oktober 1996, Z bo rn ik del, strani 47— 54, 1996. [3] Projekt PHARE U vajanje energetskih pregledov in šolanje izvaja lcev energetskih pregledov, C O W I, M AR C H , IJS, G l ZRM K, 1996/97. [4] Projekt PHARE D em onstracijski p ro jekti energetsko u č in kov itih investicij v zgradbah in industriji, ETSU, IJS, ZA G , 1996. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Humar: Kamniti velikan KAMNITI VELIKAN NA SOČI JVIost čez Sočo pri Solkanu — most z najvec|im kamnitim lokom na svetu The Stone Giant over the River Soča UDK 624.21:625.1(091) GORAZD HUMAR P O V V tem prispevku opisuje avtor G orazd Hum ar, d ip lom iran i inžen ir gradbeništva, način gradnje in zgodovino velikega železniškega kam nitega loč­ nega mostu čez Sočo pri Solkanu v S loven iji. Most, ki ima svetli razpon glavnega loka d o lž ine 85 m, je most z največjim kam nitim lokom na železniških progah na svetu. Čez most, ki je b il zgrajen leta 1905, so že leta 1906 stekli p rom etn i tokov i druge železniške povezave D unaja in Srednje Evrope s pristaniščem v Trstu. Z izgradnjo solkanskega mostu je b ilo praktično zak ljučeno večtisočle tno obdobje gradnje ve lik ih kam nitih mostov. Solkanski most, ki je bil vrhunski izdelek avstrijske inženirske šole za m ostove, je bil tudi zadn ji v generaciji ve lik ih železniških mostov, ki so b ili na pre lom u 19. in 20. stoletja zgrajeni na že leznicah v Avstro-O grski. Dogodki na soški fronti v I. svetovni vo jn i so b ili za most usodni. V bojih za G o rico avgusta leta 1916 je b il razstreljen g lavni lok mostu. Leta 1927 so ita lijanske državne že leznice, pod katerih upravo je takrat b il most, spet o bn ov ile lok v rezanem kamnu. To danes komaj razu m ljivo dejanje, ki je nastalo v obdob ju cvetočega razvoja ve lik ih beton­ skih mostov, je vredno vsega spoštovanja. Tudi po obnovi je solkanski most še danes, k ljub številn im letalskim napadom med 2. svetovno vo j­ no, še vedno most z največjim kam nitim lokom na železniških progah na svetu. M M A R Y In this artic le the author describes the w ay o f b u ild ing the large-size ra ilw ay arch stone bridge over the river Soča in the v ic in ity o f Solkan, Slovenia and its history. The bridge has a 85 m main arch span w h ich makes it the largest stone arch ra ilw ay bridge in the w o rld . The bridge was b u ilt in 1905 and the tra ffic o f the second ra ilw ay connection o f V ienna and Central Europe w ith the Port o f Triest began to run back in 1906. The bu ild ing o f the Solkan bridge, as it is called now a­ days, also m eant the end o f m illenn ium s ob big stone bridge construction as the first b ig concrete bridges were already gain ing ground reaching 100 m span in 1910. The Solkan bridge, a top-level p roduct o f the Austrian c iv il engineering school fo r bridge construction was one o f the last that was b u ilt between the 19th and the 20th century in Austro-H ungarian Empire. The book offers intere­ sting readings about the both Austrian engineers w h o designed and b u ilt the bridge. The Isonzo Front battles during W o rld W ar I proved to be fatal fo r the bridge. D uring the battles fo r G oriz ia in August, 1916 the main arch was b low n up. A tem porary steel construction b u ilt in 1918 made the ra ilw ay tra ffic possible till 1927 w hen the Italian N ational Railways, under whose manage­ m ent was the bridge, reconstructed an ashlar arch. This w o rk , rather incom prehensible today, deserves all respect. Z E T E K>S U Avtor: Gorazd Humar, dipl. inž. gradb., SGP Primorje, Ajdovščina Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Humar: Kamniti velikan Also after reconstruction the Solkan bridge remains largest ra ilw ay stone arch bridge w o rld w id e regar­ dless o f the m any a ir raids during W o rld W ar II. The author also gives a descrip tion o f other ra ilw ay and other large-size stone bridges in the w orld and defines the Solkan bridge the largest engineer w o rk in stone bridge construction at a ll. The book depicts in an interesting w ay the deve lop­ m ent o f the c iv il engineering in bridge construction and describes the history o f stone bridge construc­ tion since its beginnings. V kraju Solkan, v neposredni bližini Nove Gorice in tik ob slovensko-italijanski meji, stoji železniški most z največjim kamnitim lokom (razpon loka je 85.00 m) na železniških progah na svetu. Solkanski most, kot ga domačini preprosto imenujejo, je most z daleč največjim kamnitim lokom na normalnotirnih železniških progah na svetu. Po velikosti loka sta na drugem mestu most čez reko Addo pri Morbegnu v Italiji (zgrajen I. 1903) in most Steyrling v Avstriji (zgrajen 1.1905). Oba imata lok zgrajen iz granita in z razponom po 70.00 m. Na svetu obstaja samo še en zidani most, ki ima lok, večji od solkanskega mostu. To je cestni most v Plauenu v Nemčiji, ki ima lok razpona 90.00 m. Ta most, zgrajen leta 1905, ni premoščal reke, ampak manjšo dolino v mestu Plauen. Po načinu gradnje in po konstrukciji glavnega loka, lok je namreč zgrajen iz lomljenega kamna in malte v razmerju 55:45, se tako razlikuje od solkanskega mostu, da ju je težko medsebojno primerjati in ovrednotiti. Solkanski most je bil zgrajen leta 1905 na železniški progi med Jesenicami in Gorico. Ta odsek proge, imenovane bohinjska proga ,je bil v gradbenem pogledu najtežji odsek druge železniške povezave Dunaja kot centra avstro-ogrske države in Srednje Evrope z naglo razvijajočim se pristaniščem v Trstu. Železniško progo je 19. julija 1906 slovesno odprl avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je bil kasneje leta 1914 ubit v atentatu v Sarajevu. Z izgradnjo solkanskega železniškega mostu se je tudi končalo bogato obdobje gradnje kamnitih mostov. Od Asircev, Grkov in Rimljanov naprej se je znanje gradnje mostov postopno izpopolnjevalo. Največ kamnitih mostov je na tleh Evrope nastalo prav v v času Rimljanov. Še danes se je ohranilo veliko mostov iz tistega časa. Največji kamniti lok, zgrajen za časa starega Rima, je bil zgrajen pri Narniju v Umbriji v Italiji. Imel je lok polkrožne oblike razpona 34.75 m. Značilno za rimske mostove je bilo tudi to, da so bili zgrajeni iz natančno obdelanih kamnov, vgrajenih v lok brez kakršnega koli veziva. Znanje o gradnji mostov (v glavnem izključno iz kamna) je dobilo nov polet v srednjem veku, posebno pa sredi 18. stoletja, ko je bila v Franciji ustanovljena Perronetjeva šola za mostove in ceste (Ecole des Ponts et Chaussees - I. 1747). Ta znamenita francoska šola je izredno prispevala k razvoju inženirske znanosti v mostogradnji, saj so bila načela in izkušnje iz te šole uspešno uporabljena pri gradnji železniškega mostu čez reko Addo pri Morbegnu (Valtelina). Zanimivo je tudi to, da je bil projektant mostu čez Sočo pri Solkanu inženir Rudolf Jaussner med gradnjo mostu v Morbegnu tam na študijskem potovanju. Pri gradnji tega mostu je pridobil pomembne izkušnje, ki jih je uspešno uporabil pri gradnji mostu pri Solkanu. Te izkušnje so se nanašale predvsem na način vgrajevanja kamnitih blokov v ločno konstrukcijo po metodi ločenih segmentov s postopnim zapiranjem loka na več mestih hkrati. Gradnja samega solkanskega mostu se je pričela spomladi leta 1904, potem ko je dunajsko podjetje Brüder Redlich und Berger dobilo to delo na licitaciji, medtem ko so bili obrežni deli mostu oddani firmi Sard & Lenassi iz Gorice. Prvotni projekt je sicer predvideval 80—metrski kamniti lok. Po pričetih delih je bilo kmalu ugotovljeno, da na levem bregu Soče, kjer bi moral biti postavljen temelj, obstaja nenosilna A vto r G orazd Hum ar, ki solkanski most defin ira kot največje inženirsko de lo v gradnji kam nitih mostov nasploh, je izdal tu d i kn jigo, ki na 296 straneh opisu je zan im ivo zgodov ino in gradnjo te svetovno znane gradnje. Knjiga z naslovom KAM N ITI VELI­ KAN N A SOČI je obogatena s 320 fo togra fijam i in reprodukcijam i o rig in a ln ih načrtov. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Humar: Kamniti velikan podlaga, zato je bil temelj prestavljen 14 m gorvodno, razpon loka pa se je zato povečal na 85 metrov. Najtežja je bila pravzaprav postavitev podpornega odra bodočega mostu. Velika lesena podporna konstrukcija, zgrajena iz 1160 m3 najboljšega lesa iglavcev, je bila na sredini podprta na nosilni steber v sami strugi reke Soče. Visoke in hudourniške vode reke Soče so graditeljem večkrat močno nagajale in enkrat tudi odnesle vse delovne naprave za gradnjo stebra podpornega odra. Ta steber je bil temeljen s kesonsko tehniko 9 m pod nizko gladino reke Soče. V celoti je bil visok 18 metrov. Kamnite bloke za gradnjo velikega loka so pripeljali iz kamnoloma Cava romana v Nabrežini. Kamniti bloki, ki so bili iz školjčnega apnenca, so bili velikosti od 0.2m3 do 0.7 m3. V samo 18 delovnih dnevih so poleti leta 1905 delavci v lok vgradili celih 1960 m3 kamna. Impozantni lok je v peti loka meril v debelino 3.50 m, v temenu loka pa 2.10 m. Imel je obliko krožnega loka po celi svoji dolžini. Puščica loka je pri razponu 85.00 m znašala 21.80 m. Lok je bil grajen v osmih samostojnih segmentih, ki so bili med sabo ločeni z lesenimi razporami. Nanašnje kamnov, ki so jih s parnimi dvigali spuščali na podporni oder, je zato potekalo kar se da enakomerno in postopno. Razmaki med segmenti so bili zapolnjeni s kamnitimi bloki, ko je bilo na podporni oder naneseno približno dve tretjini teže. V stikih med kamni debeline 18 mm je bila vgrajena cementna malta, narejena iz portlandskega cementa iz cementarne Split in prane mivke iz Soče (razmerje volumnov 1:3). erijišs) 8 ßlti j gts W*ti Slika 1. Začetek gradnje kamnitega loka (junij 1905). Po petih tednih ležanja loka na podpornem odru so 8. avgusta leta 1905 pričeli s spuščanjem in umikanjem podpornega odra. V tem trenutku se je kamniti lok podal za vsega le 6 mm, medtem ko je skupni poveš odra in loka med gradnjo znašal 4.6 cm, kar je bilo tudi precej manj (predvideno 20cm), kot so predvideli graditelji. Ves postopek gradnje mostu je vodil inženir Leopold Orley, ki je ves čas izvajal ma mostu natančne meritve posedkov odra in mostu do 1/10 mm natančno. Med gradnjo so bile izvedene tudi številne druge meritve in poizkusi. Posebej so preverjali trdnost nabrežinskega kamna. Trdnost kamna so preizkušali na kockah s stranico 6 cm. Porušna trdnost kamna je presegla 1300kp/cm2. Ob tem naj navedem, da so dejanske napetosti na mostu dosegale vsega le slabih 5 % od porušne trdnosti kamna. Most je bil dokončan v celoti že novembra 1905, zaradi zakasnitve pri gradnji predora Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Humar: Kamniti velikan Slika 2. Avstrijski vojaki so avgusta leta 1916 ob umiku razstrelili veliki lok. Bukovo na bohinjski progi, pa je bil most dan v promet skupaj s progo šele 19. julija 1906. Po letu 1906 se praktično ni več gradilo velikih mostov iz kamna. Nastajali so že prvi veliki betonski mostovi, leta 1910 pa je že bil dosežen prvi 100-metrski razpon na mostu II Risorgimento v Rimu. Solkanski most je tako ostal tudi zadnji kamniti velikan. Začela se je doba mostov iz betona in kmalu tudi iz prednapetega betona. To je obdobje, ki traja še danes. Solkanski most je od izgradnje naprej doživljal burne dogodke. Ob njem in na njem so se odsevala vsa na žalost krvava dogajanja tako prve kot druge svetovne vojne. Most je že leta 1915 ob nastanku soške fronte spremenil podobo in vlogo. Zamaskiran je služil prehodom vojakov in opreme vse do tragične noči med 8. in 9. avgustom leta 1916, ko so v bojih za Gorico avstrijski vojaki z 930 kg eksploziva porušili glavni lok mostu. Ob strašnem poku je lok v celoti zgrmel v reko Sočo. V zadnji, 12. bitki na soški fronti, ki jo je zaznamoval zlom fronte pri Kobaridu, je 27 oktobra 1917 avstrijska vojska ponovno zavzela območje Gorice in takoj začela z obnovo prometa na bohinjski progi. Za ta namen je prek Soče, na mestu, kjer je prej stal kamniti lok, do maja 1918 postavila jekleno konstrukcijo tipa Roth-Waagner dolžine 93 m. Konec leta 1918 je z novo razdelitvijo ozemelj, most in del bohinjske proge do Podbrda prešel v upravljanje italijanskih železnic (Ferrovie Italiane). V obdobju obnove in prenove celotnega sistema italijanskih železnic po I. svetovni vojni je postopno nastopil tudi čas za obnovo solkanskega železniškega mostu. Obnovo je prevzel tržaški oddelek italijanskih državnih železnic, točneje Sekcija za dela v Vidmu (Compartimento di Trieste, Sezione Lavori di Udine), ki jo je vodil inženir Ferrucio Voghera. Za obnovo mostu so bili izdelani številni projekti s še bolj številnimi rešitvami. Ena prvih zamisli je predvidevala zamenjavo začasne jeklene konstrukcije s trajno in bolj solidno rešitvijo v jeklu. Druga rešitev je predlagala izvedbo s tremi ali petimi manjšimi loki prek Soče. Zelo zanimiva in poceni je bila predlagana rešitev z armiranobetonskim lokom, ki je bil v teh letih v Evropi že močno uveljavljena rešitev za zahtevnejše premostitve rek. Po izločitvi vseh teh predlogov je na mizi ostal le predlog o ponovni obnovi mostu z Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Humar: Kamniti velikan enim samim lokom. Toda s kakšnim lokom - ali v betonu, armiranem betonu ali v rezanem kamnu, kot je bil zgrajen lok leta 1905? Na srečo pa je bilo predlagano sožitje armiranega betona s kamnito konstrukcijo obeh obrežnih pristopnih viaduktov iz naravnega kamna ocenjeno kot nesprejemljivo. Sprejeta je bila jasna odločitev - lok mora biti ponovno izveden v rezanem kamnu in v izmerah, kot je bil narejen pred porušitvijo. Ta investitorjeva odločitev o obnovi mosta v rezanem kamnu je vredna vse pozornosti. Vedeti moramo, da je bilo obdobje okoli leta 1925 že cvetoče obdobje velikih betonskih in armiranobetonskih lokov in da se po letu 1910 nikjer na svetu ni več gradilo velikih kamnitih lokov. Taka odločitev, ki ni dopustila nepravega sožitja med betonom in obstoječimi obrežnimi viadukti, je vsekakor hvalevredna in v gradbeni praksi zelo redka. Investitorji se pač težko uprejo cenejšim rešitvam. Tako se nam je do današnjih dni ohranil največji kamniti lok iz rezanega kamna, ki je bil kdajkoli narejen v človeški zgodovini. Čeprav narejen v tehnološko že bolj razvitem obdobju kot prvobitni lok, še vedno ohranja svojo tehnično vrednost. Most je tako ohranil svojo lepoto in eleganco. Na licitaciji, ki je 3. marca 1925 potekala na Sekciji za dela v Vidmu (Sezione Lavori di Udine), je dela pri obnovi mostu dobila firma Attilio ing. Ragazzi iz Milana. Do podpisa pogodbe je prišlo 2. aprila istega leta, pripravljalna dela so se zato lahko kmalu pričela. Popis del, ki jih je zajemala pogodba, je še posebej zanimiv. Detajlno namreč opisuje vse predvidene delovne postopke in obseg vseh del. Zahteve za kamnite kvadre glavnega loka so predvidevale tudi način površinske obdelave kvadrov, posebno na vidnih površinah mostu. Kamnite bloke, ki so jih pripeljali po železnici, je iz kamnoloma Chiampo pri Vicenzi dobavilo podjetje Industria marmi. Manjši del kamnov je bil pripeljan tudi iz kamnoloma v Nabrežini in v Avianu. Pri obnovi loka je bil za malto, ki so jo vgrajevali v stike med kamni, tokrat uporabljen portlandski cement iz že leta 1921 zgrajene cementarne Anhovo ob Soči (Salona d' Isonzo). Kamniti lok, ki so ga postavili italijanski graditelji in ki stoji še danes, je imel glede na prvotni avstrijski lok nekoliko spremenjeno obliko, ki pa je na oko komaj opazna. Ker je bil novi lok tudi tanjši, v peti loka je meril le 3.10 m namesto prejšnjih 3.50 m, v temenu loka pa 1.80 m namesto 2.10 m, so graditelji prihranili tudi 340 m3 kamna. Nad lokom so bile zgrajene tudi le po štiri razbremenilne odprtine, medtem ko je imel prvotni lok po pet takih odprtin na vsaki strani loka. Slika 3. Italijanske žele­ znice so med leti 1925-27 ponovno zgradile lok v re­ zanem kamnu. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Humar: Kamniti velikan Prve težave so se pojavile kmalu na začetku gradnje. Graditelji so nameravali postaviti popolnoma enak podporni oder, kot so ga uporabljali avstrijski graditelji. Narasla Soča je v začetku avgusta 1925 odnesla, podobno kot leta 1904, vse priprave za gradnjo vmesnega stebra podpornega odra v strugi Soče. Zato je bila takoj predlagana sprememba projekta podpornega odra brez vmesnega podpiranja v strugi Soče. Novi projekt je predvidel ločno leseno konstrukcijo tipa Sejourne. Podoben način podpiranja je veliki francoski konstruktor mostov Paul Sejourne uporabil za gradnjo velikega mostu Adolphe v Luksemburgu, ki ma vsega 35 cm krajši lok kot solkanski most (razpon 84.65 m, zgrajen leta 1903). Za tak način podpiranja je bilo tokrat uporabljenih le 650 m3 lesa. Vgrajevanje kamnitih kvadrov v lok je potekalo od 20. avgusta 1926 do 9. decembra istega leta, ko je bil vgrajen zadnji, to je 4533. kamen loka. Sam postopek vgrajevanja ni bil niti najmanj enostaven, saj je železniški promet čez jekleno konstrukcijo mostu neprekinjeno tekel. Dne 11. januarja 1927 pa je le nastopil trenutek, ko so lahko pričeli z umikanjem podpornega odra izpod kamnitega loka. S pomočjo naprav za spuščanje odra (leseni klini in vijačne naprave) je bil postopek končan v dveh dnevih. Tudi tokrat se je vrh loka podal za vsega 6 mm. Dokončanje mostu je sedaj lahko teklo hitreje. V zaključni fazi gradnje je bila najtežja delovna opercija odstranitev 600 ton težke jeklene konstrukcije Roth-Waagner. Most je bil dokončan in pripravljen za slovesno otvoritev 8. avgusta 1927, prav na 11. obletnico porušenja velikega loka in vkorakanje italijanske vojske v Gorico. Otvoritvi sta prisostvovala nadvojvoda Emanuele Filiberto d' Aosta in takratni minister za promet Gianni Costanzo. Solkanski most je spet postal to, kar je bil nekoč — most z največjim kamnitim lokom na železniških progah na svetu. Za solkanski most se je z nastopom druge svetovne vojne zgodovina skoraj ponovila. Most je spet postal pomemben vojaški in strateški objekt, s tem pa tudi tarča napadov. Most je čuvala in okolico utrdila najprej italijanska in kasneje nemška vojska. Zaradi tega je od avgusta 1944 postal nenehna tarča zavezniških letal, ki so hotela za vsako ceno prekiniti promet po bohinjski progi. V šestih letalskih napadih s težkimi bombami je zaveznikom 15. marca 1945 le uspelo zadeti most, na srečo pa je bomba most v temenu loka le prebila, ne da bi eksplodirala. Most se zaradi tega ni porušil. Luknjo v loku je nemška vojska zakrpala in kmalu most usposobila za promet. Slika 4. Solkanski most je z obnovljenim lokom še vedno most z največjim kamnitim lokom na svetu (I = 85.00 m). Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Humar: Kamniti velikan Slika 5. Fotografija s hrbtne strani zloženke (foto: Rafael Podobnik). Solkanski most danes Po končani vojni je most doživel več zaporednih obnov. Prvo obnovo je zavezniška vojaška uprava konec let 1945 oddala podjetju Bajt in Resel iz Trsta. Po priključitvi Primorske k Jugoslaviji leta 1947 so postale gospodar mostu Jugoslovanske železnice, ki so leta 1953 izvedle obsežno sanacijo in popravilo mostu. Za most se vse do konca leta 1968 ni dogajalo nič posebnega, tega leta so namreč sprožili alarm, saj so se razpoke na mostni konstrukciji, ki so jih prvič opazili že leta 1963, pričele nevarno večati. Razpoke, ki so bile največje na pristopnem delu mostu na levem bregu Soče, so nastale zaradi drsenja terena, na katerem je ležal ta del mostu. Z drznim gradbenim podvigom, ki je trajal nekaj let, je bila dosežena stabilizacija tal, drsenje dela mostu proti Soči pa je bilo povsem ustavljeno. Pomemben korak k zaščiti solkanskega železniškega mostu pa je bil storjen leta 1985, ko je bil most razglašen tudi za tehniški spomenik in kot tak stopil pod spomeniško varstvo. Od leta 1991 naprej, ko je Slovenija postala samostojna država, je most prešel pod upravo Slovenskih železnic. Slovenske železnice so tako postale končni dedič velike tehnične in kulturne dediščine vseh graditeljev solkanskega mostu. Ce bi po posameznih tehničnih kriterijih lahko izluščil posamezne primate solkanskega železniškega mostu, bi le te lahko razvrstil tako: - lok solkanskega mostu je največji med železniškimi kamnitimi mostovi na svetu; - lok je bil zgrajen izključno iz rezanega kamna in je še danes največji lok iz rezanega (obdelanega) kamna na svetu; Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Humar: Kamniti velikan - lok, zgrajen leta 1905, je imel obliko krožnega loka in je bil največji krožni lok na svetu, ki je bil kdajkoli zgrajen iz kamna; - solkanski most ima največji kamniti lok na svetu, ki je bil kdajkoli zgrajen nad vodo; - pri gradnji solkanskega mostu je bila izdelana največja in najzahtevnejša lesena odrska konstrukcija, ki je bila kdajkoli uporabljena pri kamnitih mostovih; - lok solkanskega mostu je bil tudi največji kamniti lok, ki je bil zgrajen po segmentni metodi vgrajevanja kamnitih blokov in s postopnim zaključevanjem posameznih prstanov loka - ta metoda je veljala za najboljšo metodo gradnje velikih kamnitih ločnih mostov. Vrednost solkanskega mostu ni samo v njegovih tehničnih primatih. Posebej je zanimiv tudi iz oblikovalskega in arhitektonskega zornega kota. Naravnost materialov, iz katerih je most zgrajen, in mehak potek mostne linije v prostoru ter premišljeno in usklajeno oblikovanje posameznih sestavnih delov mostu, ki je v celoti dolg 220 m, dajejo posebej v današnjem času mostu še posebno vrednost. Malokje boste našli tako velik prometni objekt, ki se tako nevsiljeno in naravno vklaplja v okolje naravno zelo lepe doline Soče in samega kraja Solkan, v katerega neposredni bližini leži most. Vrednost te zares velike gradnje je zato še toliko večja, saj prinaša za današnji čas pomembno sporočilo o tem, kako se sme posegati v vedno bolj občutljivo človekovo bivalno okolje. Prepričan sem, da se iz takih sporočil polpreteklega časa lahko še vedno učimo... Pred kratkim je izšla obsežna knjiga avtorja Gorazda Humarja, dipl. gradb. inž., ki je zaposlen v SGP Primorje Ajdovščina. Knjiga, katere naslov je Kamniti velikan na Soči, opisuje način gradnje in zgodovino znamenitega železniškega mostu čez Sočo pri Solkanu. Ta most se ponaša z največjim kamnitim lokom na železniških progah na svetu (razpon loka je 85,00 m). Knjiga, ki ima 296 strani (formata A4), je obogatena s 320 fotografijami, reprodukcijami starih načrtov in skic. Barvne fotografije, vseh je 75, so prispevali številni fotografi, med katerimi najbolj izstopa mojster fotografije dr. Rafael Podobnik. V začetnem poglavju je na približno 50 straneh opisana gradnja bohinjske železnice, najtežje alpske proge v avstro-ogrskem cesarstvu (1903-1906). Jedro knjige predstavljata zapisa obeh glavnih avstrijskih inženirjev, ki sta most gradila. V ostalih poglavjih so opisani še mnogi drugi znameniti kamniti mostovi v Evropi in po svetu. Knjiga na zanimiv način prikazuje tudi razvoj inženirske znanosti v mostogradnji ter v zadnjem poglavju opisuje zgodovino gradnje kamnitih mostov od prvih začetkov naprej. Knjigo je izdala založba BRANKO iz Nove Gorice, natisnila pa tiskarna Grafika Soča prav tako iz Nove Gorice. Misli o knjigi Nisem si predstavljal, da je to tako obsežno in temeljito delo. Vložili ste veliko energije in volje v to knjigo in s tem obogatili našo strokovno literaturo, ki žal ni ravno bogata. Knjiga sodi v vrh podobne literature v svetu in s tem dela čast gradbeni stroki v Sloveniji. To je tudi pomemben prispevek slovenski kulturi. iz pisma a v to rju , p ro f. Sergej Bubnov, d ip l. inž. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Humar: Kamniti velikan Delo, ki se mu je Gorazd Humar predajal vrsto let, je odkrilo veliko pisnih in slikovnih virov, a bolj kot proučevanje le-teh, je bila težka njih interpretacija, zlasti zaradi pomanjkanja ustrezne slovenske strokovne terminologije. Zagotovo so največja odlika knjige vsa temeljna graditeljska (inženirska) spoznanja o solkanskem mostu, o mostu, o katerem je krožilo že od gradnje dalje ničkoliko netočnih oznak, s katerimi je bil (ali naj bi bil) povezan njegov svetovni primat ter tudi zaradi načina in kvalitete gradnje. Knjiga vsebuje veliko izrazito gradbeniških podatkov, razumeti jih je mogoče le z obvladovanjem temeljnih osnov gradbeništva. Pisec se je dobro zavedal te značilnosti in je zato želel knjigo približati tudi nestrokovnemu bralstvu z mnogimi razlagami in primerjavami pa tudi z objavo slikovnega gradiva. Knjiga Gorazda Humarja je prva slovenska monografija o nekem mostu, obenem pa je med zelo redkimi slovenskimi tiski o gradnji mostov. dr. B ranko M arušič, zgodovinar V knjigi o solkanskem železniškem mostu je poleg zgodovinskih dejstev še marsikaj, kar je posredno ali neposredno povezano s kamnitimi ločnimi mostovi, ki jim je knjiga predvsem posvečena. Številne preglednice ponujajo veliko koristnih podatkov, uporabnih za zgodovino gradbeništva in gradbeno stroko nasploh. Knjiga je sestavljena na zanimiv način. Humar se spozna na gradnjo ločnih mostov, saj je sodeloval pri gradnji betonskega cestnega mostu na cesti iz Solkana v Goriška Brda pred nekaj leti. Zato je znal izbirati vrstni red poglavij tako, da bralca drži v stalnem pričakovanju. Postopno nam odkriva postopke gradnje in okoliščine, v katerih je most nastajal. Humarju je kot pionirju pri pisanju prve slovenske knjige o mostovih manjkalo precej strokovnih izrazov. Poiskal in dosledno uporabil jih je kar nekaj, s katerimi je nadomestil v gradbeni stroki kar precej pogosto uporabljane popačenke, prevzete iz jezikov naših sosedov. Čeprav knjiga opisuje most in gradbene postopke, ki se v celoti ne bodo več ponovili, se bodo ti izrazi večinoma lahko uporabljali tudi pri sodobnejših objektih in postopkih. Knjigo bi morali prebrati vsi, ki so udeleženi pri nastajanju grajenih prometnic v naši državi. Prav bo prišla bodočim strokovnjakom, ki se še šolajo, tistim, ki si že nabirajo izkušnje pri strokovnem delu, pa tudi tistim, ki kakorkoli odločajo, kaj vse nam bomo gradbeniki še zgradili. dr. Janez D uhovnik, un iverz ite tn i profesor Inženirju Gorazdu Humarju gre zahvala in priznanje za visoko strokovno in obsežno delo, ki ga je opravil s pisanjem knjige o kamnitem velikanu na Soči. Z izredno zanimivo knjigo, ki je nedvomno pionirsko delo na področju mostov v Republiki Sloveniji, je dana možnost širšemu krogu strokovne in ostale javnosti, da se seznani z zgodovino ter tehnologijami gradnje kamnitih mostov. Še posebej pa je knjiga zanimiva za študente obeh slovenskih gradbenih fakultet in mlajše inženirje, ki so na začetku svoje strokovne kariere, saj je tokrat prvič v slovenskem jeziku opisana problematika projektiranja in izgradnje velikih ločnih mostov, ki so predhodniki sodobnih premostitvenih konstrukcij. M arjan Pipenbaher, d ip l. inž. gr., p ro je k ta n t mostov Pa še nekaj velja omeniti ob Humarjevi knjigi. In sicer to, da bralca - ko je ta vanjo že enkrat zagrizel - ne spusti več zlepa iz rok. Ali drugače povedano: knjiga bralca drži v stalnem pričakovanju, saj se bere kot napet roman, ki mestoma naravnost preseneti s še nikoli slišanim zgodovinskim dejstvom, fascinantno fotografijo, dokumentom. Mimogrede: le kdo bi od monografije 'tihožitja mostu' kaj takega sploh pričakoval ? M ladina, 19. 11. 96, D anije l Vončina, nov inar ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, 1000 Ljubljana, Karlovška 3 ZAPISNIK REDNE SKUPŠČINE Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, z dne 28.11.1996, ki je potekala v dvorani Gl ZRMK v Ljubljani, Dimičeva 12, pod pokroviteljstvom SŽ Ljubljana, Gl ZRMK Ljubljana, SGP Primorje iz Ajdovščine, GIP VEGRAD iz Velenja, GRADIS - Consulta Ljubljana, d.o.o., SCT Ljubljana in DDC iz Ljubljane. PRISOTNI: delegati iz šestih društev GIT in štirih specializiranih društev, predstavniki pokroviteljev in drugi vabljeni gostje. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine, izvolitev organov skupščine 2. Poročilo predsednika ZDGITS 3. Poročilo predsednika Nadzornega odbora 4. Poročilo glavnega in odgovornega urednika Gradbenega vestnika 5. Razprava o poročilih 6. Razrešitev organov ZDGITS 7. Sprejem novega Statuta ZDGITS 8. Izvolitev novih organov ZDGIT 9. Beseda novoizvoljenega predsednika ZDGITS 10. Razprava o novem Zakonu o graditvi objektov in o inženirski zbornici 11. Podelitev priznanj zaslužnim in častnim članom ZDGITS 12. Zaključna beseda Ad 1/1 Skupščino otvori predsednik izvršnega odbora ZDGITS gospod dr. Bogdan Zgonc. Uvodoma pozdravi vse delegacije, vse prisotne strokovnjake, kolege, vse zveste člane ZDGITS. Posebno dobrodošlico izreče starostam med slovenskimi gradbenimi strokovnjaki in društveniki, g. Cirilu Staniču, g. prof. Svetku Lapajnetu in g. prof. Sergeju Bubnovu. Zahvali se za prisotnost predstavnikom obeh slovenskih univerz in v pozdravu izpostavi dekana mariborske Fakultete za gradbeništvo, g. prof. dr. Ludvika Traunerja ter prodekana ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, g. doc. dr. Janeza Reflaka. Gostitelju, Gl ZRMK, ki ga med prisotnimi predstavlja direktor, g. mag. Gojmir Černe, se zahvali za gostoljubnost. Vse prisotne nadalje seznani z obstoječim skupščinskim poslovnikom ter zaželi, da bi skupščina potekala v konstruktivnem ozračju, pri čemer napove, da bo vsebinsko uperjena na številne spremembe, ki se nanašajo na bodoče delovanje ZDGITS. Od omenjenih sprememb navede: novi Zakon o graditvi objektov, ustanovitev Inženirske zbornice, sodelovanje in včlanitev Zveze v evropske asociacije, kot sta FEANI in ECCE; potem sprejetje novega Statuta ZDGITS, ki smo ga uskladili z novim Zakonom o društvih ter formiranje Strokovnega foruma, ki bo zapolnil dosedanje vrzeli v sodelovanju z državnimi organi pri sprejemanju pomembnih strokovnih odločitev, kar kot možnost ponuja tudi sam Zakon o društvih za vsa društva s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu. To pa, po govornikovih besedah, predstavlja za našo Zvezo nov pomen in izziv. Ugotavlja, da se v slovenskem gradbeništvu že kažejo boljše razmere, ki napovedujejo obetavnejšo prihodnost, kar pa je v pretežni meri odvisno od nas samih. Gospod dr. Zgonc za tem skupščino tudi formalno otvori tako, da predlaga v sprejetje obstoječi poslovnik in imena članov za protokolarna skupščinska telesa, kot jih veleva predlagani poslovnik. SKLEP I.: Poslovnik skupščine je soglasno sprejet. SKLEP II.: Soglasno so izvoljena naslednja protokolarna skupščinska telesa: a) Delovno predsedstvo - predsednik: prof. Sergej Bubnov - član: Borut Gostič - član: Gorazd Humar - član: Milena Skorobrijin b) Zapisnikar: Anka Holobar c) Overovatelja zapisnika: - Anton Žerjal - dr. Mirko Pšunder č) Verifikacijska komisija: - predsednik: Matija Blaguš - član: Boris Jukič - član: Janja Divjak d) Statutarna komisija: - predsednik: Franc Hribernik - član: Boris Pečenko - član: Peter Mandeljc e) Kandidacijska komisija: - predsednik: Vlado Slokan - član: Viktor Rus - član: Franc Zupančič f) Komisija za sklepe - predsednik: Gorazd Humar - član: Dr. Janez Ref lak - član: Peter Mandeljc Ad 1/2 Predsednik delovnega predsedstva, g. prof. Sergej Bubnov, se zahvali za izvolitev in izkazano zaupanje. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki oddaljenim delegatom pogojujejo varno potovanje domov in zaradi zamude, ki je iz istih razlogov nastala, obljublja, da bo skupščino vodil čim bolj učinkovito, pri čemer prosi tudi prisotne za ustrezno sodelovanje. Skupščino najprej seznani z nekoliko prirejenim dnevnim redom in ga da na glasovanje. SKLEP lil.: Dnevni red skupščine je sprejet. Ad 1/3 Ker o veljavnosti poteka skupščine in sprejetih sklepov odloča sklepčnost, predsedujoči prosi predsednika Verifikacijske komisije, g. Matijo Blaguša, da poda njeno ugotovitev, ki se glasi: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije ima v svoji sestavi 9 aktivnih območnih društev gradbenih inženirjev in tehnikov: 1. DGIT Gorica-Ajdovščina-Tolmin 2. DGIT Novo mesto 3. DGIT Celje 4. DGIT Maribor 5. DGIT Kočevje 6. DGIT Velenje 7. DGIT Pomurje 8. DGIT Koroška 9. DGIT Ljubljana in ima 4 specializirana društva: 1. Specializirano društvo potresnih inženirjev 2. Specializirano društvo konstrukterjev 3. Specializirano društvo geomehanikov 4. Specializirano društvo za zaščito voda. Na podlagi 14. člena Statuta in 4. člena skupščinskega poslovnika, se skupščina formira po delegatskem principu: po 5 delegatov iz vsakega posameznega društva. Po 5. členu poslovnika je skupščina sklepčna, če ji prisostvuje najmanj polovica delegatov in delegacij. Po pregledu poverilnic, s katerimi so delegati izkazali svojo udeležbo, je le-ta naslednja: 1. DGIT Gorica-Ajdovščina-Tolmin .............................................................................. 5 delegatov 2. DGIT Novo mesto.................................................................................................... Sdelegatov 3. DGIT Celje ............................................................................................................... 3delegati 4. DGIT Maribor ........................................................................................................... 5 delegatov 5. DGIT Kočevje........................................................................................................... 0 delegatov 6. DGIT Velenje............................................................................................................ 5 delegatov 7. DGIT Pomurje .......................................................................................................... 0 delegatov 8. DGIT Koroška .......................................................................................................... 0 delegatov 9. DGIT Ljubljana......................................................................................................... 5 delegatov 10. Specializirano društvo potresnih inženirjev ............................................................. 4 delegati 11. Specializirano društvo konstrukterjev ...................................................................... 1 delegat 12. Specializirano društvo geomehanikov ............................................... ..................... 4 delegati 13. Specializirano društvo za zaščito voda ................................................................... 3 delegati Skupno število prisotnih delegatov je .......................................................................... 40 ali 61,5 %, kar pomeni, da je skupščina sklepčna in lahko nadaljuje svoje delo. Sledi poročilo predsednika Predsedstva ZDGITS, g. Gorazda Humarja, ki skupščino seznani z vsemi pomembnimi aktivnostmi Zveze v obdobju 1995-96 in s problematiko, ki se ji je v tem času predano posvečala. (Glej PRILOGO 1!) Predsednik delovnega predsedstva da poročilo predsednika Predsedstva ZDGITS na glasovanje. SKLEP IV: Poročilo predsednika Predsedstva ZDGITS je pozdravljeno in soglasno sprejeto. Ad 3 Poročilo predsednika Nadzornega odbora ZDGITS, zaradi upravičene odsotnosti predsednika, g. Feliksa Strmoleta, prebere član Nadzornega odbora, g. Ivan Parkelj. (Glej PRILOGO 2!) SKLEP V.: Poročilo predsednika Nadzornega odbora je sprejeto. Ad 4 Zaradi bolezni glavnega in odgovornega urednika Gradbenega vestnika g. Franca Čačoviča, prebere njegovo poročilo predsednik delovnega predsedstva, sicer pa tudi vidni član Uredniškega odbora Gradbenega vestnika, g. prof. Sergej Bubnov. (Glej PRILOGO 3!) SKLEP VI.: Poročilo glavnega in odgovornega urednika Gradbenega vestnika je v celoti sprejeto. Ad 5 Po podanih poročilih povabi predsednik delovnega predsedstva, g. prof. Bubnov, prisotne k razpravi. Ad 5/1 Spregovori najstarejši društvenik in častni član ZDGITS, gospod Ciril Stanič. Najprej se zahvali za izkazano pozornost in pozdrav, ki mu je bil namenjen ob otvoritvenem nagovoru predsednika izvršnega odbora ZDGITS, g. dr. Zgonca. Za tem se tudi on zahvali za gostoljubje Gradbenemu inštitutu ZRMK, ustanovi, ki ji pripisuje izredni pomen za slovensko gradbeništvo. Zahvali se ji za današnji priložnostni prikaz svoje dejavnosti in poudari njeno prisotnost s svojimi izsledki domala v sleherni številki Gradbenega vestnika. Ko se v besedah ozre na dejavnost Zveze v zadnjih dveh letih, vidi pomemben dosežek v dolgoletnem prizadevanju za novi skupni dom inženirjev in tehnikov, ki smo ga, po izselitvi iz Erjavčeve 15, pridobili na Karlovški 3 v Ljubljani. Spomni na inženirsko zbornico, novo pridobljeno institucijo, ki jo je omenil predsednik v svojem poročilu. Verjame v upravičenost njene ustanovitve, ker nove razmere postavljajo nove zahteve, novo organiziranost tehničnih strokovnja­ kov. Izpostavi že sam napredek stroke, ki tudi pri nas ne zaostaja za dosežki po svetu in v Evropi, s katero smo vseskozi hodili v koraku, zdaj je pa tudi prav, da strokovnjakom v Evropi tudi naši strokovnjaki po evropskih merilih pridemo naproti enotno in primerno organizirani. Še enkrat poudari revolucionarni razvoj slovenskega gradbeništva, njegov ponovni vzpon, ki ga narekujejo novi izzivi. Dosežke zadnjih let naslovi pod »epoho avtocest«. Mlajšim kolegom priporoča nenehno izobraževanje, vsakemu članu branje Gradbenega vestnika, ki njemu osebno veliko pomeni. Za gradbeniški tehniški center razpozna Gradbeni center pri Gl ZRMK in izrazi veselje, ker imamo gradbeniki tudi svoj poslovni center v okviru rednega gradbeniškega sejma v Gornji Radgoni. Na koncu se zahvali vsem prisotnim in odsotnim društvenikom za njihove prispevke pri uspešnem delovanju Zveze, posebej pa še gospodu Petru Mandeljcu, ki je bil zadnjih dvajset let njen sekretar in je prav na tem odgovornem mestu med nami nedavno zaključil svojo delovno dobo in se upokojil. Ad 6 Predsedujoči se g. Cirilu Staniču zahvali za prijazne in spodbudne besede in ker se nihče več ne priglasi k razpravi, usmeri skupščino k naslednji točki dnevnega reda. Vse prisotne in delegate skupščine opozori, da bomo pred obravnavo in sprejemanjem novega Statuta, ki poleg drugih sprememb, predvideva tudi spremembe organov ZDGITS, izvedli razrešitev dosedanjih organov. Predlaga sklep za razrešitev: a) celotnega Predsedstva ZDGITS, predsednika in oba podpredsednika; b) Izvršnega odbora in njegovega predsednika; c) Nadzornega odbora in njegovega predsednika; č) Disciplinskega sodišča in njegovega predsednika. SKLEP VIL: Skupščina razreši vse dosedanje organe ZDGITS in se jim zahvali za uspešno delo. Pred sprejemanjem novega Statuta ZDGITS poda poročilo o delu Statutarne komisije njen predsednik, gospod Franc Hribernik. Najprej predstavi kronološki potek izdelave besedila, ki so ga pred zasedanjem skupščine prejela vsa društva. Pove, da je bila strokovna izdelava Statuta zaupana gospe Vidi Bogataj, dipl. iur., ki je prvi osnutek predložila in pojasnila posebni delovni skupini za pripravo statuta 21. 3. 1996. Dne 17. 4. 1996 je bil ta osnutek predstavljen in obravnavan na 5. skupni seji Predsedstva in Izvršnega odbora ZDGITS; društvom v preučitev in obravnavo je bil poslan 22. 4. 1996. Pisne pripombe na besedilo Statuta so dala društva iz Velenja, Novega mesta in Maribora. Vse pripombe so bile za tem izročene avtorici. Na 6. seji Predsedstva in Izvršnega odbora, dne 9. 7. 1996, se je besedilo ponovno obravnavalo, pri čemer so bile upoštevane pripombe društev in strokovna mnenja avtorice Statuta. Na korespondenčni seji pri predsedniku Izvršnega odbora, 1. 10. 1996 so bile k besedilu Statuta dane nove pripombe in dopolnila, ki so bile ponovno izročene avtorici v strokovno presojo. Na skupni seji Predsedstva in Izvršnega odbora, dne 17. 10. 1996, je bilo obravnavano dokončno besedilo, vse pripombe, od člena do člena, pa so bile prikazane tudi v zapisniku navedene seje. Delegate pouči, da nas je k spremembi Statuta obvezal novi Zakon o društvih, ki se od prejšnjega tudi sam bistveno razlikuje. Za tem predstavi vseh 10 poglavij Statuta, zlasti vse spremembe in novosti v njem: - III. poglavje obravnava članstvo: Po novem so člani vsa društva GIT kot kolektivni člani. Ne glede na število članov posameznega društva, je za vsa društva določena enotna članarina. Vsa društva, ki so vključena v našo Zvezo, morajo ta Statut priznati kot svoj statut in se po njem ravnati. - V. poglavje določa organe zveze: Novost v novem Statutu je ta, da je predsednik ZDGITS organ Zveze in da je predsednik ZDGITS istočasno tudi predsednik Izvršnega odbora. Sprememba je napravljena zaradi racionalizacije, delno pa tudi zato, da se ne bi sprejemale iste odločitve po dveh tirih. - V/1 Skupščina: Sprememba je v 17. členu, ki določa tak delegatski princip, po katerem prisostvuje skupščini iz vsakega društva, tudi specializiranega, po 5 delegatov. - V/2 V tem poglavju so točno določene naloge predsednika. Predsednik zveze je odgovorna oseba in mora biti vpisan v registru društva pri pristojni Upravni enoti. - V/3 Izvršni odbor: Po novem Izvršni odbor imenuje glavnega in odgovornega urednika Gradbenega vestnika ter člane Uredniškega odbora. Prej je glavnega in odgovornega urednika imenovala skupščina. Gospod Hribernik pri tem poglavju opozori na neskladje med 2. in 3. alineo 26. člena, ki ena drugo izključujeta o vprašanju, kdo sprejema finančni načrt in zaključni račun, ali izvršni odbor (3. alinea) ali skupščina (2. alinea). - V/4 Nadzorni odbor: Naloge ostanejo iste. Novost prinaša Zakon o društvih, po katerem si računsko razsodišče prilašča pravico vpogleda v poslovno dokumentacijo, ne oziraje se na ugotovitve in sklepe Nadzornega odbora ZDGITS. - V/5 Disciplinsko sodišče smo v novem statutu preimnovali v Častno razsodišče, pri čemer se naloge in pristojnosti ne spremenijo. - VI. Finaciranje dejavnosti ZDGITS: Novost je ta, da je članarina za vsa društva enotna. - VII. Strokovni forum: Ta posvetovalni organ je v celoti nova pridobitev Zveze, z nalogami, navedenimi v tem poglavju Statuta. Oblikuje se s sklepom skupščine in ga sestavljajo vidni predstavniki s področja dejavnosti ZDGITS tako, da po enega predstavnika v Strokovni forum delegirajo: - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani - Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru - Zavod za gradbeništvo Slovenije - Gradbeni inštitut ZRMK Ljubljana - Inštitut za gradbeništvo in promet pri Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru - Ministrstvo RS za okolje in prostor - Ministrstvo RS za znanost in tehnologijo - Ministrstvo RS za gospodarske dejavnosti - Ministrstvo RS za šolstvo in šport - IX. Strokovno administrativni sodelavci ZDGITS. Pri tem poglavju predsednik Statutarne komisije še enkrat omeni kadrovsko spremembo v administraciji ZDGIT, kjer se je prvotno število 3 delavcev zmanjšalo na 2 delavca. - X. Pri Končnih določbah tega Statuta je navedeno, kdaj preneha delovanje ZDGITS in da ta Statut prične veljati, ko ga sprejme skupščina na svojem zasedanju. Podpisnika Statuta morata biti dva: praviloma predsednik in sekretar ZDGITS, v našem primeru na mesto sekretarja podpredsednik. Predsednik Statutarne komisije, g. Hribernik, nato svoje poročilo usmeri še v samo sprejemanje Statuta pri pristojnem oddelku Upravne enote Mesta Ljubljana. Delegate seznani, da smo s strokovno službo pri navedeni upravni enoti želeli navezati stike že pred današnjim zasedanjem skupščine z namenom, da bi nam ta služba do današnjega dne posredovala na naš Statut svoje pripombe in bi danes sprejemali že korigirano besedilo. Ker pa se nam ta poskus ni posrečil, predlaga g. Hribernik v imenu Statutarne komisije skupščini, da se Statut ZDGITS danes sprejme tak, kakršen je, vendar pod pogojem, da se vse pripombe, ki bodo nanj dane s strani strokovne službe pri Upravni enoti Mesta Ljubljane, vnesejo v Statut, za to nalogo pa se obveže Izvršni odbor ZDGITS. Priporoča tudi popravek besedila v Statutu za tisti del in tista določila, ki danes niso usklajena z določili Zakona o društvih. Za konkretni primer navede vprašanje pristojnosti sprejemanja poročila o poslovanju Zveze. Po Zakonu o društvih bi moral biti za to pristojen najvišji organ društva, to je skupščina, iz našega Statuta pa je razvidno, da je ta pristojnost določena Izvršnemu odboru. Ad 7/2 Predsednik delovnega predsedstva, g. prof. Sergej Bubnov, se zahvali za izčrpno poročilo predsedniku Statutarne komisije in prisotne tudi on opozori, da je registracija Statuta pri pristojnem organu na Upravni enoti strahotno komplicirana administrativna procedura, ki utegne izredno dolgo trajati. Velik problem pri usklajevanju Statuta z Zakonom o društvih nastane zaradi tega, ker še ne obstaja podzakonski akt. Zakon o društvih je Državni zbor RS sicer sprejel v novi obliki, veljavni podzakonski akt pa je še iz starega Zakona. Prof. Bubnov nadalje razloži in svetuje postopke, ki nas v zvezi z registracijo Statuta in dejavnostjo Zveze čakajo. Predlaga sprejem sklepa, ki ga je pripravil g. Hribernik v imenu Statutarne komisije, po katerem skupščina pooblašča Izvršni odbor za uskladitev dikcije Statuta s pripombami, ki jih bomo dobili od pristojnega organa upravne enote. Še prej pa prosi prisotne, da se oglasijo z morebitnimi pripombami in mnenji, ki zadevajo Statut in njegovo novo besedilo. Ad 7/3 Gospod prof. dr. Miha Tomaževič, seznani prisotne, da je zavod, ki ga kot direktor upravlja, dobil novo ime, ki se glasi, Zavod za gradbeništvo Slovenije in torej ne več ZAG Ljubljana. Gospod prof. Svetko Lapajne ponudi v razmislek višino članarine, katero Statut predvideva za vsa društva enako. Po njegovem mnenju bi veljajo upoštevati, da imajo društva različno veliko število članov, nekatera le nekaj deset, druga nekaj sto. SKLEP Vlil.: Skupščina sprejme Statut ZDGITS, kot ga je predlagala Statutarna komisija in ga v predloženi formulaciji predlaga v izročitev pristojnemu organu upravne enote Mesta Ljubljane za pridobitev odločbe o registraciji dejavnosti ZDGITS. SKLEP IX.: Skupščina pooblašča Izvršni odbor, da uskladi besedilo Statuta z morebitnimi pripombami, ki jih bo na Statut dal pristojni organ upravne enote. Ad 8 Predsednik delovnega predsedstva za tem napove volitve v nove organe ZDGITS, ki jih po 19. členu novega Statuta voli skupščina in prosi predsednika Kandidacijske komisije, da skupščino seznani s predlogi kandidatov v te organe. Na glasovanje da način volitev. SKLEP X.: Volitve novih organov ZDGITS so javne. Ad 8/1 Predsednik Kandidacijske komisije, g. Vlado Slokan poroča, da je komisija opravila svoje delo in za mandatno obdobje 1996/97 predlaga skupščini v izvolitev naslednje člane v organe ZDGITS: I. Izvršni odbor: 1. Za predsednika, ki se predstavlja kot predsednik ZDGITS, je predlagan g. prof. dr. Janez Reflak, prodekan na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani 2. Za podpredsednika je predlagan g. Gorazd Humar, dosedanji predsednik Predsedstva ZDGITS, za člane pa iz vsakega društva GIT po en (1) predstavnik in sicer: 3. Jože Barič (DGIT Novo mesto) 4. g. Petrič (DGIT Gorica-Ajdovščina-Tolmin) 5. g. Veljko Gačič (DGIT Maribor) 6. g. Matija Blaguš (DGIT Velenje) 7. g. Boris Pečenko (DGIT Ljubljana) 8. g. Janko Veber (DGIT Kočevje) 9. g. Ivan Hali (DGIT Koroška) 10. g. Janez Erjavec (DGIT Pomurje) 11. g. Jože Vengust (DGIT Celje) 12. g. dr. Roko Zarnič (Društvo potresnih inženirjev) 13. g. Borut Gostič (Društvo geomehanikov) 14. g. Miro Zule (Društvo konstrukterjev) 15. g. dr. Milenko Roš (Društvo za zaščito voda) Predloge članov za predsednika ZDGITS, podpredsednika in izvršni odbor da skupščini na glasovanje. SKLEP XI.: Skupščina soglasno izvoli predlagane člane Izvršnega odbora, predsednika in podpredsednika ZDGITS. II. Nadzorni odbor: 1. za predsednika je predlagan g. Feliks Strmole za člana sta predlagana: 2. g. Ivan Parkelj 3. g. Bojan Čelofiga Gospod Slokan predlaga, da bi tri namestnike izvolili člani Nadzornega odbora sami. SKLEP XII.: Predlagani člani Nadzornega odbora so soglasno izvoljeni. Skupščina soglaša tudi z mnenjem, da bi 3 namestnike Nadzorni odbor imenoval sam. III. Častno razsodišče: predlogi: 1. za predsednika: g. Matija Blaguš 2. za člana: g. Anton Žerjal 3. za člana: g. Jože Vučajnik SKLEP XIII.: Izvoljeni so vsi predlagani člani častnega razsodišča. IV. Strokovni forum: Predlagano je, da v strokovni forum delegirajo po enega predstavnika naslednje institucije: 1. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani 2. Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru 3. Ministrstvo RS za okolje in prostor 4. Ministrstvo RS za znanost in tehnologijo 5. Ministrstvo Rs za gospodarske dejavnosti 6. Ministrstvo RS za šolstvo in šport 7. Zavod za gradbeništvo Slovenije 8. Gradbeni inštitut ZRMK Ljubljana 9. Inštitut za gradbeništvo in promet Maribor. SKLEP XIV.: Skupščina soglaša s predlogi naslovov, ki bodo delegirali svojega predstavnika v Strokovni forum ZDGITS. Ad 9 K besedi se priglasi novoizvoljeni predsednik ZDGITS, g. prof. dr. Janez Reflak, se zahvali za izvolitev in poda osnovne smernice delovanja ZDGITS v mandatu, ki mu je zaupan. (Glej PRILOGO 4.) Ad 10 Gospod prof. Bubnov se novoizvoljenemu predsedniku, g. prof. dr. Janezu Reflaku, zahvali za spodbuden govor in mu v imenu članstva ZDGITS še enkrat izrazi največjo mero zaupanja pri vodenju Zveze v naslednjih letih. Po krajšem odmoru napove kratko razgrnitev aktualne problematike v gradbeništvu, kot sta novi Zakon o graditvi objektov in ustanovitev inženirske zbornice. Ad 10/1 O zakonu o graditvi objektov spregovori g. prof. dr. Janez Duhovnik. Uvodoma pove, da so dopolnitve in spremembe Zakona o graditvi objektov izšle v Uradnem listu RS 25. 10. 1996; v Državnem zboru RS so bile sprejete 10. 10. 1996; Zakon v novi obliki pa je začel veljati 9. 11. 1996. Poudari, da imajo največ zaslug za spremembo zakona prav gradbeni inženirji, ki so bili vrsto let aktivni na tem področju. Namen Ministrstva RS za okolje in prostor, ki po pristojnosti ureja te zadeve, je bil spremeniti vse zakone, ki zadevajo graditev, od urbanističnega načrtovanja do gradnje, in napisati enoten zakon, ki bi vse to urejel. Pri problematiki urejanja prostora pa je Ministrstvo naletelo na številne probleme, ki so odvisni predvsem od politične volje zakonodajalca, zato so posegli po našem osnutku zakona o graditvi objektov, ki smo ga leta 1994 že objavili v Gradbenem vestniku ter nas vključili pri Ministrstvu za okolje in prostor v komisijo, ki je pripravljala predloge zakonov. Po tem, ko so se v komisiji dolgo časa ukvarjali z omenjenim enotnim zakonom in s spremembami vseh petih zakonov, ki so takrat sodili med aktualne, so se nazadnje le lotili tega zakona o graditvi in kakršen je zdaj izšel, je pravzaprav kompromis med tistim, kar so želele posamezne stroke. Žal pa je Državni zbor sprejel nekaj sprememb, ki niso v celoti usklajene z vsem tistim, kar je predlagatelj zakona imel namen uvesti, zato se predvideva kar precej težav pri izvajanju tega zakona. G. prof. Duhovnik upa, da bodo prizadeti predlagali Državnemu zboru take spremembe zakona, da bo v življenju uporaben. Udeležence skupščine nato seznani z vsemi spremembami zakona: - Določbe o investicijskem programu so v celoti opuščene. Razlog je bil ta, da sprejme zasebni investitor za svoja dejanja vso odgovornost in da se ga pri tem ne sme omejevati; država pa ima zato posebni zakon o javnih naročilih, ki te reči urejajo. - Določbe o pogojih za opravljanje dejavnosti pri graditvi objektov. Stari zakon je omejeval iniciativo zasebnikov tako, da je za izvajalce gradbenih del in za projektante predpisoval določene kadrovske pogoje. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so te določbe preveč omejevane in naročilo Ministrstvu za okolje in prostor, da te omejitve odpravi. - Dovoljenje za gradnjo: je pomembna sprememba. Prej je bilo potrebno pred graditvijo pridobiti lokacijsko dovoljenje in za tem še gradbeno dovoljenje. Zdaj dobimo enotno dovoljenje in tako skrajšamo postopek pridobivanja dovoljenja, predvsem pa zmanjšamo možnosti tistih, ki gradnji nasprotujejo. - Podobne spremembe so tudi pri nadzoru. Tehnični pregled ni bistveno spremenjen. Spremembe so pri uporabnem dovoljenju, kjer je bolj razdelano to, da se ločijo objekti, ki morajo imeti poskusno obratovanje. Spremenjene so tudi določbe o inšpekcijskem nadzorstvu, kjer, žal, naletimo na številne nedoslednosti. Za primer navede gradbeno inšpekcijo (ki ima svoj simel zaradi tega, ker pač obstaja gradbena stroka), ki je del svojih nalog predala inšpekciji za graditev, kjer pa se mešajo številne stroke, kar zmanjšuje njeno učinkovitost. V predlogu, ki smo ga objavili že v Gradbenem vestniku, je bilo veliko govora o tem, da bi bilo treba uvesti neko neodvisno kontrolo projektov. Tako predlagatelju zakona kot tudi drugim strokam se, žal, ni zdelo potrebno uvesti te neodvisne kontrole. Ostala je samo neodvisna kontrola projektov gradbenih konstrukcij. - Poglavje o investicijskem programu je v celoti zamenjano s poglavjem o gradbenih proizvodih in bistvenih zahtevah za objekte. To poglavje je podlaga za uporabo in razvoj vseh tehničnih predpisov in standardov. Razlagatelju se zdi ta sprememba najbolj pomembna in bo najbolj prispevala k temu, da se bo nivo gradbeniške stroke dvignil in približal svetovnemu nivoju. - O kazenskih določbah pa meni, da so prilagojene vrednosti naše denarne enote. S tem svojo obrazložitev novega zakona o graditvi objektov zaključi. Ad 10/2 Gospod prof. Bubnov se g. prof. dr. Duhovniku zahvali za kratko in izčrpno predavanje in prosi g. mag. Gojmirja Černeta, da na kratko predstavi še ustanovitev in pomen inženirske zbornice. Najprej prebere tista določila Zakona o graditvi objektov, ki določajo namen ustanovitve inženirske zbornice (76.a člen) o tem, kdo jo sestavlja, kateri je njen najvišji organ, o Statutu, ki ga sprejme skupščina zbornice in h kateremu da soglasje Vlada Republike Slovenije. V Statutu Zbornice so podrobno določene njene naloge, obširno pa so opredeljene v 76.b členu Zakona o graditvi objektov. O sredstvih za poslovanje zbornice govori 76.c člen Zakona. 76.Č člen govori o disciplini, o disciplinskih organih zbornice in disciplinskih ukrepih (76.d člen), o disciplinskem prestopku 76.e člen. Pomembne so prehodne in končne določbe Zakona, ki določajo pogoje in postopek ustanavljanja zbornice; govori o Imeniku projektivnih podjetij in pooblaščenih inženirjev; določajo čas izvajanja posameznih postopkov in pogoje inženirjev za včlanitev v Inženirsko zbornico. G. mag. Černe pove, da je bil ustanovitveni zbor Inženirske zbornice 21. novembra 1996 v SMELT-ovi dvorani v Ljubljani. Vpisalo se je približno 600 inženirjev. Tedaj je bil tudi sprejet Statut s približno 24 amandmaji, ki so bili večinoma sprejeti. Statut ima 9 poglavij, 115 členov. Za tem prebere Statut in pojasni posamezne člene. Zanimivi so organi zbornice, navedeni v 8. členu statuta: skupščina zbornice, predsednik zbornice, upravni odbor zbornice, izvršilni odbori matičnih sekcij posameznih inženirskih strok, nadzorni odbor, disciplinski tožilec, disciplinska komisija, disciplinsko sodišče. Mandat organov traja 4 leta. Vse funkcije se opravljajo neprofesionalno. Zanimivo je tudi 5. poglavje, ki govori o matičnih sekcijah inženirske zbornice. V 33. členu je navedeno, da sestavljajo zbornico naslednje matične sekcije inženirskih strok: - inženirjev arhitektov urbanistov in krajinskih arhitektov - gradbenih inženirjev - strojnih inženirjev - elektroinženirjev - inženirjev tehnologov - ter drugih inženirjev (v amandmaju zahteva, da se navedejo). Vsaka matična sekcija je strokovno samostojna in avtonomna enota Zbornice (34. člen Statuta), ki posluje tudi finančno samostojno in neodvisno. Vsaka matična sekcija ima izvršilni odbor, ki ga sestavljajo: predsednik, podpredsednik in najmanj 11 članov izvršilnega odbora. Pomembne so tudi pristojnosti vsake matične sekcije, določene v 37. členu Statuta. Generalni sekretar zbornice je profesionalec s pravosodnim izpitom ali inženir, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje za pooblaščenega inženirja, z najmanj 5 let delovnih izkušenj na upravno-organizacijskih področjih. Predstavi še vse akte Zbornice (kodeks poklicne etike... in drugi pravilniki...), rizični sklad zbornice, potem nameni nekaj besed pogojem, ki jih mora izpolnjevati posamezni inženir za včlanitev v Inženirsko zbornico. Predstavljeni Statut Zbornice bo predan vladi v soglasje. V tem obdobju pa je določeno začasno vodstvo Zbornice, ki deluje na pripravi določenih aktov, ki so v 54. členu Statuta navedeni. To vodstvo je tudi zadolženo za ustanavljanje matičnih sekcij. Za konec g. mag. Černe povabi vse zainteresirane inženirje, da se pridružijo delovanju matične sekcije gradbenih inženirjev Inženirske zbornice. Ad 10/3 Sekretar Združenja za gradbeništvo in IGM pri Gospodarski zbornici Slovenije gospod Jože Vučajnk seznani prisotne s posvetovanji o vprašanju novega zakona o graditvi objektov in inženirske zbornice in pove čas in kraj posameznih posvetovanj na različnih območjih po Sloveniji (Ljubljana, Nova Gorica, Maribor). Prosi, naj pridejo zainteresirani na posvet z izdelanimi vprašanji. Opozori na nekaj najbolj pogostih vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi z obravnavano problematiko (pr.: zakon govori o pooblaščenih inženirjih, o diplomiranih inženirjih z najmanj 2 leti prakse in inženirjih z višjo strokovno izobrazbo, z najmanj 10 leti prakse - vse to velja za pooblaščene inženirje; odgovorni projektanti so lahko samo diplomirani inženirji. . . ) . . . itd. Razloži tudi, kdo vse je lahko član Inženirske zbornice. Ad 10/4 K diskusiji se priglasi gospod Ciril Stanič z vprašanjem o statusu cenilca. V imenu g. prof. Svetka Lapajneta, ki je moral zaradi drugih obveznosti predčasno zapustiti zasedanje skupščine, g. Ciril Stanič naslavlja na g. prof. dr. Duhovnika, razlagatelja Zakona o graditvi objektov, vprašanje o pojmu »stabilnost«, ki je, po besedah g. prof. Lapajneta, pojem uklona in ga sprašuje o pravilnosti rabe pojma v zakonu (30. člen, točka 7). V 8. členu zakona predlaga, da se trdnosti in stabilnosti doda še varnost. Na koncu g. Stanič predlaga, da bi se prvim pobudnikom za ustanovitev Inženirske zbornice, med katere vsekakor sodi g. dr. Pavle Štular, s tega mesta dalo pisno priznanje za njihova prizadevanja. Ad 10/5 Gospod prof. Sergej Bubnov zaokroži diskusijo o novem zakonu in Inženirski zbornici in meni, da na današnji skupščini ne moremo sprejeti nekih posebnih stališč do spoznanih problemov; poudari pa, da je pred novi Izvršni odobr ZDGITS postavljena naloga, da sodeluje v razpravah, ki bodo potekale za iskanje rešitev, ki so najbolj pomembne za našo Zvezo, naše člane in našo družbo. Napove naslednjo točko dnevnega reda, in sicer: Ad 11/ Podelitev priznanj zaslužnim in častnim članom ZDGITS. Za ta slavnostni del skupščine nas obvezujeta 11. in 12. člen Statuta, ki opredeljujeta pogoje za imenovanje zaslužnega oziroma častnega člana ZDGITS. Priznanje za naziv ZASLUŽNEGA ČLANA Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije prejmejo: 1. Ga. Janja DIVJAK (DGIT Velenje) 2. G. prof. dr. Janez DUHOVNIK (DGIT Ljubljana) 3. Ga. Alenka ES (DGIT Velenje) 4. G. Boris JUKIČ (DGIT Velenje) 5. G. Peter KOSI (DGIT Maribor) 6. G. Peter MANDELJC (DGIT Ljubljana) 7. Ga. Ida SLAPŠAK (DGIT Novo mesto) 8. G. Franc VREČKO (DGIT Maribor) 9. G. prof. dr. Bogdan ZGONC (DGIT Ljubljana) Priznanje za naziv ČASTNEGA ČLANA Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije prejmejo: 1. G. Franc ČAČOVIČ (DGIT Ljubljana) 2. G. Gorazd HUMAR (DGIT Gorica-Ajdovščina-Tolmin) 3. G. prof. Svetko LAPAJNE (DGIT Ljubljana) 4. G. Boris PEČENKO (DGIT Ljubljana) 4. G. Anton ŽERJAL (DGIT Novo mesto) 6. G. prof. Egon ŽITNIK (DGIT Maribor) Priznanja je po sklepu skupščine o imenovanju zaslužnih in častnih članov ZDGITS slovesno podelil predsedujoči v delovnem predsedstvu g. prof. Sergej Bubnov in vsem slavljencem iskreno čestital. Ad 11/2 Zaključek slovesnega dela pripravi dosedanji predsednik Predsedstva ZDGITS, g. Gorazd Humar, ki se v imenu vseh slovenskih gradbenikov, članov naše Zveze, Predsedstva in Izvršnega odbora, prisrčno poslovi od dolgoletnega sekretarja, gospoda Petra Mandeljca, ki je naši Zvezi služil 20 zadnjih let in se s tega mesta v letošnjem letu tudi upokojil. Za dolgoletno predano delo mu v imenu Zveze izroči spominsko darilo. Gospod Peter Mandeljc se zahvali za izkazano pozornost; oriše čas, ki ga je prebil profesionalno pri Zvezi in se spomni vseh predsednikov in drugih funkcionarjev, ki jim ob tej priložnosti izreka hvaležnost, čast in slavo. Ad 12 Gospod prof. Sergej Bubnov, predsednik delovnega predsedstva, zaključi zasedanje skupščine z najboljšimi željami za nadaljnje delo in vse lepo pozdravi. Gospod Ciril Stanič za konec priporoča, da bi skupščina predlagala svoje pomembne strokovnjake iz področja gradbeništva za priznanja na državni ravni. Gospod Borut Gostič, v imenu gostitelja Gradbenega inštituta ZRMK, opozori na dejavnost Inštituta, ki je prikazana na razstavnih panojih in v gradivu, ki je bilo pred zasedanjem razdeljeno vsem udeležencem, nakar povabi vse na družabno srečanje ob kosilu. ZAPISNIKAR: Anka Holobar, I. r. OVEROVATELJA ZAPISNIKA: - Dr. Mirko Pšunder - Anton Žerjal PREDSEDNIK DELOVNEGA PREDSEDSTVA Prof. Sergej Bubnov Ljubljana, 28. 11. 1996 POROČILO PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA ZDGITS Spoštovani predsedujoči, g. prof. Bubnov, dragi kolegice in kolegi, spoštovani gostje! Lepo vas pozdravljam. Vesel sem, da smo se po dveh letih spet zbrali na skupščini, od katere pričakujem, da bo potrdila naše dosedanje delo in načrte za bodočnost. Naša Zveza, ki praktično deluje že pol stoletja, je najmočnejši integrativni faktor vseh gradbenikov v Sloveniji. Prav naša volja po skupnem strokovnem delu nas je varno pripeljala mimo vseh političnih in ekonomskih sprememb, ki so se v teh desetletjih dogajale na naših tleh. Zato smo ponosni na našo preteklost in dejavnost v tem času in zato še bolj smelo in polni načrtov zremo v bodočnost, saj je pripadnost stroki tisto, kar nas bo združevalo še naprej. Dveletno obdobje od zadnje skupščine v Velenju ni dolgo, vendar je bilo za izvršni odbor naše Zveze in za njeno predsedstvo dokaj intenzivno in delovno. Morda je prav v tem kratkem času nastalo nekaj večjih in pomembnejših sprememb, ki so vplivale tako na delo kot organiziranost naše Zveze. Predvsem so v tem času izstopale naloge, ki so najbolj zaposlovale izvršni odbor ZDGITS; to je bilo sprejemanje novega Zakona o graditvi objektov in novega Statuta naše Zveze. - Zakon o graditvi objektov (ZGO) je bil precej časa v razpravi, tako v naši Zvezi kot na drugih inštancah. Zakon je bil pred kratkim sprejet in na novo urejuje marsikatero področje gradbene dejavnosti, v katere mi gradbeniki ob svojem delu posegamo. Prva je na problematiko novega Zakona opozorila strokovna komisija, ki jo je vodil prof. dr. Janez Duhovnik - imenovali smo jo enostavno kar Duhovnikova komisija -, saj je pripravila največ tehtnih pripomb k novemu zakonu in se na tem mestu želim prof. dr. Duhovniku najlepše zahvaliti. V času usklajevanja predloga Zakona se je s pripombami vključevala tudi naša Zveza, predvsem na področju pristojnosti, ki jih imajo po novem ZGO gradbeni tehniki, najštevilčnejši del našega članstva. Pri tem našem prizadevanju kljub vsemu trudu nismo najbolj uspeli, zato ostaja naloga podrobnejše definicije in vloga gradbenega tehnika v procesu gradnje še kot nezadostno rešeno vprašanje. Vsekakor pa prinaša ZGO v področje našega dela večji red in zato predstavlja napredek v naši dejavnosti. - Novi Statut, ki ga danes sprejemamo, je druga pomembnejša novost na področju dela Zveze. Nastal je zaradi novih zahtev, ki izhajajo iz Zakona o društvih, poleg tega pa prinaša boljšo organiziranost in omogoča racionalnejšo dejavnost naše Zveze, ki po novem ne bo imela več ločeno predsednika predsedstva in predsednika izvršnega odbora, ampak bo to predsedstvo združeno v eno samo osebo. Najvišji organ Zveze ostaja še naprej skupščina, medtem ko se vse operativne naloge Zveze rešujejo v izvršnem odboru ter v devetih področnih in štirih specializiranih društvih. Novost v Statutu je Strokovni forum, ki je nastal na osnovi pobude prof. Bubnova. To je posvetovalni organ ZDGITS, ki kot strokovni posvetovalni organ deluje v pomoč vladnim organom pri reševanju problemov gradbeništva na področju zakonodaje, tehnične regulative, izobraževanja ter sodeluje z mednarodnimi organizacijami. Upam, da bo z novim Statutom ta forum dobil osnovo za svoje delo. Pri usklajevanju pripomb k novemu Statutu je aktivno sodelovalo več področnih društev, med katerimi je najbolj izstopalo novomeško društvo. Ker je bilo za pripravo Statuta več usklajevalnih sestankov izvršnega odbora, pričakujem, da bo na današnji skupščini novi Statut tudi sprejet. Med aktivnosti naše Zveze moram omeniti tudi seminar o tehničnih predpisih in regulativi, ki smo ga pripravili na radgonskem sejmu leta 1995. Seminar je bil dobro pripravljen, kar je potrdil tudi številni obisk udeležencev. Našo Zvezo najbolj pooseblja to, kar nas navzven najbolj predstavlja, to je Gradbeni vestnik, naše glasilo, ki je tudi najmočnejši in integrativni simbol vseh slovenskih gradbenikov. To je glasilo, ki povezuje obe univerzi, različne inštitute, ostale vzgojne ustanove in gradbenike v podjetjih. Ponosni smo, da to naše glasilo še vedno izhaja v takem obsegu in kvaliteti, za kar gre nedvomno zahvala glavnemu uredniku g. Čačoviču, tehničnemu uredniku g. Tudjini in članom uredniškega odbora. Pomembno je to, da smo znali ves čas zagotoviti sredstva za izhajanje tega glasila. Upam in želim, da bo delovanje Gradbenega vestnika tudi v prihodnje uspešno, pri čemer pa mislim, da so odprta vsa vrata za še privlačnejšo vsebino, saj Gradbeni vestnik ne sme biti samo glasilo za objavo ozko strokovnih prispevkov, ampak tudi za prispevke, ki bodo zanimali čimbolj širok krog bralcev. Kar se tiče finančnega stanja ZDGITS, naj omenim, da je bilo ves čas stanje pozitivno; kar ne pomeni, da se nismo otepali s finančnimi težavami. Glavni prihodki Zveze so bili prihodki iz dejavnosti Gradbenega vestnika in organiziranja izobraževanja za strokovne izpite. Posodobili in racionalizirali smo tudi poslovanje Zveze, ki se je v tem obdobju preselila iz stavbe na Erjavčevi cesti v stavbo na Karlovški 3. Nabavljena je bila nova in sodobnejša računalniška oprema, število zaposlenih v Zvezi pa se je z odhodom dosedanjega sekretarja Zveze zmanjšalo na dve osebi, kar pomeni strokovno gledano prihranek pri deležu za osebne dohodke. V tem obdobju so naše vrste zapustili nekateri zaslužni in zelo dejavni člani Zveze, med katerimi naj posebej omenim Adolfa Derganca, Alberta Praprotnika in Vladimirja Čadeža. Imeli pa smo tudi lepše in prijetnejše trenutke. Veseli in ponosni smo bili, da smo pred dvema letoma skupaj z g. Bubnovom proslavili njegovo 80-letnico, zato danes gospodu Bubnovu še toliko bolj želimo čim več zdravja in uspešnega dela. V zadnjem obdobju, tik pred našo skupščino, pa je področje našega dela in zanimanje seglo tudi na formiranje Inženirske zbornice, ki je imela ustanovni sestanek pretekli teden. Zbornica, katere delovanje izhaja iz Zakona o graditvi objektov, je šele postavila pravila svojega delovanja. Ob tem želim poudariti pomembnost delovanja naše Zveze pri formiranju Zbornice, saj je zelo pomembno, kako bo ta Zbornica delovala in katere bodo njene pristojnosti. Omeniti želim še dejavnost naše Zveze pri vključevanju v mednarodne organizacije. Ena od teh dejavnosti je vključitev v Evropsko zvezo gradbenih inženirjev (ECCE), ki je imela pred kratkim svoj sestanek v Atenah in ki sem se ga kot predstavnik naše Zveze in Slovenije udeležil. V to evropsko zvezo smo pristopili s statusom opazovalca, že naslednje leto pa bi lahko pridobili status rednega člana. Udeležba v tej mednarodni organizaciji je izredno pomembna, saj na nivoju te organizacije tečejo poenotene programske in strokovne usmeritve delovanja in tudi izobraževanja gradbenih inženirjev. Veliko je aktivnosti, ki tečejo v okviru te organizacije. O vseh teh dejavnostih bom podrobneje sezanil nov izvršni odbor, ki bo, upam, tudi sprejel program dela vključevanje v posamezne evropske projekte na tem področju. Druga mednarodna organizacija, v katero se je že včlanila Slovenija, pa je FEANI, ki združuje vse nacionalne zveze inženirjev in tudi podeljuje pod določenimi kriteriji nazive Euroing. K tej asociaciji še nismo povsem pristopili, ne predvsem iz finančnih razlogov. Nov izvršni odbor bo na naslednji seji moral odločiti tudi o tej povezavi. Eden od največjih problemov, ki tare našo Zvezo, je problem članstva, ki je v stalnem upadanju. Tudi delovanje nekaterih društev je skoraj povsem zamrlo. S tem se seveda pojavlja problem plačevanja članarine, ki ga bo treba odločneje rešiti. To je tudi ena od pomembnejših nalog, ki čaka vodstvo Zveze v novem mandatnem obdobju. Predsednik Predsedstva ZDGITS Gorazd Humar, dipl. inž. PRILOGA št. 2 Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije Nadzorni odbor Ljubljana, 28. 11. 1996 POROČILO O POSLOVANJU ZDGITS ZA LETI 1994 IN 1995 Na osnovi stauta ZDGITS je Nadzorni odbor na seji dne 17. 3. 1995 pregledal poslovanje ZDGITS za leto 1994, dne 12. 4. 1996 pa za leto 1995. Pri tem je največ pozornosti posvetil zapisnikom inventurne komisije, stanju sredstev, glavni knjigi in fakturam dobaviteljev. Pri pregledih finančnega in materialnega poslovanja za omenjeno obdobje Nadzorni odbor ni ugotovil nepravilnosti ali pomanjkljivosti v poslovanju in evidentiranju poslovnih dogodkov. Poslovanje ZDGITS se je odvijalo v skladu z letnimi plani in smernicami, ki jih je vsako leto sprejel Izvršilni odbor. Pregledana dokumentacija je bila vodena vzorno in ažurno in v skladu z veljavnimi predpisi. Za leti 1994 in 1995 so bili pravočasno izdelani, pregledani in s strani Izvršilnega odbora in Predsedstva sprejeti zaključni računi. Na osnovi navedenega Nadzorni odbor predlaga Skupščini ZDGITS v sprejem naslednje sklepe: 1. Sprejme in potrdi se zaključna računa ZDGITS za leti 1994 in 1995. 2. Sprejme in potrdi se poročilo Nadzornega odbora. 3. Materialno in finančno poslovanje ZDGITS za leti 1994 in 1995 se oceni kot pozitivno in uspešno. Članom nadzornega odbora se zahvaljujem za vestno in konstruktivno sodelovanje v preteklem mandatnem obdobju, istočasno pa izrekam zahvalo za uspešno sodelovanje tudi Predsedstvu in Izvršilnemu odboru ter delavcem strokovnih služb. Za Nadzorni odbor: Feliks Strmole, dipl. gr. inž. POROČILO GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA GRAD­ BENEGA VESTNIKA Spoštovani predsednik, delegatke, delegati in gostje! Prejšnje poročilo je bilo dano na skupščini dne 5. maja 1994. Od takrat do danes je Gradbeni vestnik izhajal relativno redno. Glede na svojo kvaliteto in redno izhajanje je Gradbeni vestnik ena od tistih revij, ki še vedno prejemajo finančno pomoč Ministrstva RS za znanost in tehnologijo. V zadnjih treh letih je izšlo po pet zvezkov Gradbenega vestnika (po tri dvojne in dve trojni številki). Predzadnji letošnji zvezek bo izšel te dni, zadnji zvezek (št. 11/12) je v pripravi. Precej napora je bilo vloženega, da smo dobili interesente za »problemske« oziroma »podjetniške« zvezke. Ti interesenti so tak poseben zvezek tudi sofinancirali. Iz objavljenih zvezkov se vidi, daje vloženi napor rodil sadove. Naklada Gradbenega vestnika se je v zadnjih treh letih znižala le za 50 izvodov (od 1200 na 1115). Od te naklade izmenjujemo z naslovi po 15 izvodov. Zanimivo je, da imamo 28 osebnih naročnikov tudi iz Republike Hrvatske. Menim, da ima Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije revijo, na katero je lahko naše gradbeništvo, ki še vedno preživlja težke čase, ponosno. Zahvaljujem se vsem, ki so v obravnavanem obdobju prispevali gradivo, lektorici, tehničnemu uredniku, uredniškemu odboru in drugim sodelavcem! Glavni in odgovorni urednik Gradbenega vestnika Franc Čačovič, dipl. inž. PRILOGA št. 4 Spoštovane kolegice in kolegi! Dovolite mi, da se vam najprej zahvalim za vaše zaupanje. Upam, da bom lahko s pomočjo kolegov iz društev gradbenih inženirjev in tehnikov uspešno vodil to zvezo skozi naslednji mandat. Ko prevzemam to funkcijo, imam občutek, da smo mi gradbeniki kakor tudi vsa ostala tehnična inteligenca nekako nezanimivi za to našo družbo in smo tudi ob največjih naših projektih današnjega časa vedno v senci politikov, čeprav smo mi realizatorji teh projektov. Nesprejemljivo za našo stroko je, da se pri otvoritvah mostov, avtocest ipd. objektov nikdar ne sliši ime odgovornega projektanta, ampak so vedno drugi v ospredju. In prav zato menim, da moramo v naslednjih letih poskušati in storiti vse, da se dvigne »imidž« in ugled gradbenih strokovnjakov v naši družbi. To pa bomo lahko dosegli le, če bomo sami znali ceniti svoje delo in se izogibali nelojalne konkurence v svojih vrstah. Vse to pa nima nič skupnega s pravo konkurenco na osnovi znanja in stroke. Vse to bomo lažje dosegli, če bomo po lastnih močeh vplivali na sistem in vsebino izobraževanja v srednjih tehničnih šolah, na visokem strokovnem študiju in na univerzitetnem študiju. Nesprejemljivo je, da bo srednja gradbena šola ena redkih srednjih tehničnih šol, ki ne bo imela poleg zaključnega izpita tudi možnosti opravljanja mature, ki je pogoj za vpis na univerzitetni študij gradbeništva in geodezije. Da bi naši tehniki in inženirji sledili razvoju stroke, bomo morali ali prek društev ali prek gradbenega centra ali fakultet organizirati permanentno dopolnilno izobraževanje s pomočjo seminarjev, tečajev, delavnic ipd. Aktivno se bomo morali vključiti v delo inženirske zbornice Slovenije in si izboriti vsaj enakopravnost naše stroke na vseh elementih dela zbornice. Ena izmed izjemno pomembnih nalog v tem mandatu bo aktivnost Zveze na področju sprejemanja nove tehnične regulative, ki bo morala biti usklajena s smernico evropske unije. Na tem področju nas čaka ca. 1000 novih vsebin podzakonskih aktov, tehničnih predpisov in standardov. Zveza se bo morala vključiti tudi v razreševanje tega problema, čeprav je to v prvi vrsti obveza države. Zavedati se moramo, da ima Slovenija le izjemno majhno kritično maso strokovnjakov, ki so sposobni opraviti to delo in zato se bodo morali naši eminentni strokovnjaki angažirati pri reševanju teh problemov. Z novitetami te regulative bomo morali seznanjati naše članstvo s pomočjo najrazličnejših publikacij. Temeljito moramo sodelovati pri programu in izvedbi strokovnih izpitov. Še nadalje bomo izdajali naše glasilo Gradbeni vestnik, ki bi ga bilo potrebno vsebinsko nekoliko reorganizirati in ga prilagoditi nivoju ostalih tehničnih glasil v Sloveniji. Da pa bomo postali tudi v javnosti bolj odmevni, bomo morali razmisliti tudi o vsakoletnem skupnem elitnem plesu gradbenikov, in to vedno v drugem kraju Slovenije. Menim, da je prišel tudi čas, da v naslednjih štirih letih razmislimo o organizaciji 1. Slovenskega kongresa gradbenikov, ki bi bil za promocijo dosežkov panoge in stroke izjemnega pomena. Preden zaključim svoje misli, bi se želel zahvaliti dosedanjemu vodstvu naše zveze, ki je znalo tudi v zelo kritičnih časih za gradbeništvo obdržati zvezo na primernem nivoju s svojo aktivnostjo. Hvala vsem. Novoizvoljeni predsednik ZDGITS Dr. Janez Reflak IN MEMORIAM Oh wirft gjmditßL^a hitre cede Jl(tihliaita—(^(ujrel), g,, dipl. inž. O irila Jlijoudfe-JItižkcL, a spomin Q lm rl p naš v e lik i gradbenik, večrd zanesenjak, entuziast in zaveden na rodn ja k gospod @ iril JH ra v lja - » J lliž e k « . Š e ho t študent gradbene faku lte te p sodeloval p r i g ra d n ji in tla ko va n ju m estnik vpadnic O- M ju b lja n i. £7i% njegova proo neposredno delo-s cestam i p b ilo le ta 1958 dodatno-odločilno-, da p z njegova enkratno zagnanostjo prevzel vodstva gradn je h itre ceste L ju b lja n a —M agreb. (J)'si, k i smo te d a j a en i a li d ra g i zadolženosti g ra d ili to cesto, m oram o p riz n a ti g. JH ra v lp , da p to delo prevzel in dokončal častno in v ob ljub ljenem času. d leta ded p b ilo za n j in vse sodelujoče iz v irn o in zagnano revolucionarno, cestarska gradbeno le ta brez odm ora, predaha a li dopusta, dokler n i na Jjlavuem trg u v Otovem mestu skupa j z m lad insk im i brigadam i p reda l h itro cesta J lju b lja n a S a g re b » S lo ve n iji« . čjospod J H ra v lja p m ora l ob občasni za p o s litv i ko t d ire k to r S lovenskih železnic vsak dan u sk la je va ti dela na cesti ko t u p ra vn i, p o litič n i in tehn ičn i organ. O tešieta opravkov p b ilo z lo k a ln im i ob lastm i, z odkup i zem ljišč, z g ra d n ja n a se lij za m ladinske brigade, z d o p o ln itv ijd načrtov za cesta in 77 objektov, deseterica v e lik ih gradbenih in a s fa ltn ih p o d je tij itd . Odelo ve liko dela p b ila s 60.000 m ladine, k i se p mesečno m enjava la na gradbiščih , da p ta ka z elanom in pesm ijo san ira la staro državno cesto J lju b lja n a -O lo v a mesto—Sčagreb in zg ra d ila istočasno novo h itro cesta J d ju b lja n a S n g re k , k i p b ila te d a j tehničed višek vseh cest na (B alkanu. JCa borna v o k v iru nacionalnega program a avtocest do le ta 1998, ko borna p ra zn o va li 40 -le tn ico sedanje h itre ceste, o d p rli pretežno do lž ino nove avtoceste, predlagam , da se v spom in g. J H ra v lp na Jjlavnem trg u v Otovem mestu vzida vsa j plašča v njegov spom in. @ irit M anie DIFUZIJSKI TRANSPORT V VODI RAZTOPLJENIH SNOVI SKOZI GLINENE PREGRADE POD ODLAGALIŠČI ODPADKOV Diffusion Transport of Solutes Dissolved in Water in Olak: Liners under the Waste Disposals UDK 532.57 META GORIŠEK P O V Z E T Namen naših raziskav je b il študij p revladu jočih procesov v poroznem prostoru iz d robnozrnatih m aterialov. O sredotočili smo se ria laboratorijske meritve transporta in akum ulacije v vod i raztop lje ­ nih snovi, na jbo lj pogostih onesnaževal v oko lju , v g linen ih pregradah pod odlagališči odpadkov. Študij in laboratorijske m eritve smo usm erili k praktičnim rezultatom . V raziskavi smo m ora li: (1) d o loč iti ustrezno laboratorijsko te hn o lo g ijo za meritve d ifuzijskega procesa v d robnozrna tih g line ­ nih zem ljinah ; U M M A R Y The purpose o f our research was to study the dom inant processes in the porous m edium o f fine grained soils o f clay m aterials. W e focused our study and laboratory measurements to chem ical species, dissolved in w ater, o f the environm enta l concern in com pacted c lay to pay attention to dom inant processes in the c lay liners under waste disposal fac ilities. The research is approached from the v ie w p o in t o f engineering practice. The specific objectives o f our research w ere: (1) to p rovide insight in to the laboratory procedures necessary to measure the d iffusion process in fine E K • S Avtor: dr. Meta Gorišek, dipl. inž. gradb., Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo - Laboratorij za mehaniko tekočin, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Hajdrihova 28 Gradbeni vestnik * Ljubljana 46 Fagg: Poročila (2) izm eriti d ifuzijske koefic iente v vodi raztop lje ­ nih snovi v g linenih zem ljinah v naravnih pH in oksičnih eH pogojih ; (3) izm eriti pom em bnejše parametre, ki vp liva jo na transport in akum ulacijo v vodi raztopljen ih snovi v g linenih zem ljinah ; (4) izm eriti adsorpcijske izoterm e Cr20 72- v o d v i­ snosti od pH pogojev v štirih raz ličn ih ze m ljin a h ; (5) na podlagi rezultatov m eritev difuzijskega in adsorpcijskega procesa d o lo č iti transport in akum u­ lac ijo v vodi raztopljen ih snovi v g linen ih z e m lji­ nah; (6) preučiti možnost uporabe rezultatov in za k lju č ­ kov raziskav v inženirsko prakso. Na podlagi rezultatov laboratorijksih m eritev smo izpe lja li ana litičn i zvezi za do loč itev d ifuzijskega koeficienta in masne b ilance m erjenih snovi. S prim erjavo izm erjene adsorpcijske kapacitete kro- mata v razsuti in zb iti ze m ljin i s področja V odice smo pokazali, da je aktivna adsorpcijska površina zem ljine neodvisna od tega, ali so delc i v rzsutem ali zbitem stanju, posam ično ali se m edsebojno dotika jo . 1.0. UVOD Glinene zemljine so sestavni in pomembni del geološkega okolja, v katerega posega človek s svojimi aktivnostmi. Nastanek, transport in odlaganje so posamezni procesi kroženja glinenih mineralov v naravi. Na svoji poti od mesta nastanka do mesta odlaganja se mineralni delci kemično in fizično odzivajo na spremenljive pogoje okolja. Človek je do nedavnega obravnaval glinene zemljine kot neprepusten material, ker je konvektivno pronicanje, pre­ tok zaradi gradienta pritiskov zanemarljivo majhen, reda velikosti 10~9, 1CT10m/s. V praksi so pogosto naravne plasti ali izgrajene pregrade iz glinenih zemljin tesnilo pod odlagališči odpadkov. Naše raziskave smo usmerili v določanje funkcije glinenih pregrad pri pretoku onesna­ ževal. Gibanje snovi skozi porozni prostor določajo številni procesi in mehanizmi, ki so posledica medsebojnega delovanja “raztopina - delci zemljine“ in vplivajo na hitrost in množino pretoka snovi. Študije, ki so jih opravili tako pedologi kot geologi v novejšem obdobju, kažejo, da v drobnozrnatih zemljinah kljub zanemarljivemu konvektiv- nemu pretoku potekata transport in akumulacija snovi. Gonilni mehanizem transporta je difuzijsko gibanje kot posledica gradienta koncentracije raztopljenih snovi v porni tekočini. Akumulacija pa je posledica adsorpcije ionov iz porne tekočine na površino kristalne mreže grained soils o f c lay materials; (2) to measure d iffus ion coefficients fo r the chem i­ cal species, dissolved in w ater at the soil natural pH and the oxide eH cond itions; (3) to pay attention to some o f the more im portant variables affecting the measured transport and sto­ rage o f the chem ica l species dissolved in water; (4) to measure the adsorption isotherms o f Cr20 - 2~ w ith respect to pH cond itions in four d ifferent clay soils; (5) accord ing to measurements to ca lcu late the transport and storage o f the chem ical species, dissolved in w ater, in the clay so il; (6) to d raw conclusions that w ill aid the selection o f c lak soils fo r the design o f c lay liners. A cco rd ing the experim ental data w e derived the (analytica l so lu tion fo r determ ination o f the d iffusion coeffic ients o f various measured solutes and the mass balance equation fo r determ ination the am ount o f transported and adsorbed solutes in the com pacted c lay sample from the region Vodice. C om paring the measured adsorption capacity o f chrom ate on the suspended clay solid particles and on the com pacted c lay sample we ind icate that the active surface area o f the solid particles is indepen­ dent w hether the particles are com pacted or suspen­ ded. mineralnih delcev. Opravljene študije lahko razdelimo v dva sklopa. Pedologi so se osredotočili na transport gnojil skozi zemljino v koreninski sistem rastlin, geologi pa so proučevali transport sledil v podzemni vodni sistem. Me­ ritve so izvajali tako v laboratoriju kot v naravi. Pedologi so podali odvisnosti difuzijskega transporta od zasičeno­ sti, zbitosti, teksture, pH zemljine in vsebnosti glinenih mineralov ter organskih substainc. Skupni imenovalec vseh laboratorijskih meritev geologov pa je bil uporaba radioaktivnih sledil v majhnih glinenih vzorcih, volumna ca. 1 cm3 in kratek čas trajanja poizkusov le nekaj dni ali nekaj ur. Kot rezultat so podali izračunane vrednosti difuzijskih koeficientov merjenih sledil. V naravi pa so merili napredovanje snovi v globino glinenih pregrad in naravnih plasti glin pod odlagališči odpadkov in pod cestnimi nasipi. Predvsem rezultati terenskih meritev so pokazali, da je gradient koncentracije v porni tekočini raztopljenih snovi kontrolni in prevladujoči mehanizem transporta, če so hitrosti pronicanja manjše od 0.5 cm/leto. Če se lotimo študija in reševanja procesov v glinenih zemljinah s strani inženirske prakse, moramo najprej opredeliti osnovne procese, ki so mehanizem transporta in akumulacije snovi v poroznem prostoru. Osnovna spoznanja sodobnih znanstvenih raziskav o glinenih zem­ ljinah in procesih v poroznem prostoru, ki ga tvorijo, nam narekujejo previdnejše in bolj strokovno obravnavanje problemov tesnilnih pregrad iz glinenih jeder, posebej še, če projektiramo pregrade pod odlagališči odpadkov. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg: Poročila 2 .0 TEORETIČNE OSNOVE 2.1 Difuzijski transport v raztopinah Difuzijski transport v poljubni raztopini matematično zapi­ šemo s I. Fickovim zakonom (Robinson & Stokes, Crank- 1975). J i = -D jgradC j =-Z),-VQ ( 1) kjer je J, masni pretok oziroma transport na enoto prereza (kg/m2s), D, difuzijska konstanta raztopine (m2/s) in C, koncentracija snovi (mg/l). Negativni predznak podaja gibanje delcev v smeri manjše koncentracije. Enačba I. Fickovega zakona je izpeljana z naslednjimi predpostavkami: masni transport je vektor, pogoji v raztopini so izotropni, difuzijski koeficient je konstanta. Ker transport poteka v eni prevladujoči smeri, lahko osnovno enačbo zapišemo za smer x in p o d e fin ic iji iz ra z im o m a s n i p re to k s č a s o v n o sp re m e m b o p re to k a n molov topljenca skozi pretočni prerez A. Slika 1 podaja masni pretok skozi prerez A na razdalji A x dQ dx d» 1 d7 7 ( 2) kjer je D° (m2/s) konstanta za dana topljenec in topilo pri dani temperaturi in jo imenujemo difuzijski koeficient topljenca v danem topilu. Če I. Fickov zakon kombiniramo z zakonom o ohranitvi mase, lahko opišemo difuzijsko gibanje delcev v smeri nižje koncentracije raztopine v odvisnosti od časa. Ta zveza je poznana kot II. Fickov zakon. Ena izmed najbolj natančnih metod za merjenje difuzijskega gibanja v odvi­ snosti od časa je sistem dveh celic z raztopino različnih koncentracij. Difuzijski proces sledimo z meritvami časov­ nih sprememb koncentracije raztopine na neki poljubni razdalji x od razmejitve koncentracij raztopine, ki se povečuje ali pa z določanjem gradienta koncentracije v posameznih časovnih korakih, ki se zmanjšuje. V času t= 0 je v spodnji celici sistema začetna koncentracija raztopine C0, v zgornji pa je koncentracija raztopine enaka 0. Topljenec se prične difuzijsko gibati v smeri nižje koncentracije in razlika koncentracije se s časom zmanj­ šuje. dQ d^Q d/ ' d *2 (3) Predznak (-) odpade, ker se z naraščanjem razdalje x masni pretok J, in gradient koncentracije dC J6 x zmanjšu­ jeta. Oba Fickova zakona sta izpeljana v idealnih pogojih, t.j. mikroskopsko merilo in neskončno razredčene raztopine. V makroskopskem merilu za koncentrirane raztopine pa moramo upoštevati številne vplive na transport delcev. Slika 1. Masni pretok v smeri x skozi prerez A = AyAz Dva najpomembnejša sta vpliv koncentracije in elektro- nevtralnosti raztopine. V neidealnih pogojih moramo obe enačbi korigirati s parametri posameznih vplivov. V raztopini lahko določimo štiri različne tipe difuzijskega transporta oziroma difuzijskih koeficientov: - lastna difuzija: združimo celici z isto raztopino; v eni celici del topljenca zamenjamo z izotopom topljenca; sledimo ione izotopa, ki se gibljejo v smeri druge celice s čisto raztopino; - difuzija sledila: združimo celici z isto raztopino; v eno celico dodamo topljenec sledila; sledimo ione sledila, ki se gibljejo v smeri druge celice s čisto raztopino; - difuzija soli: združimo celici s solno raztopino in vodo; sledimo pozitivne in negativne ione soli, ki se gibljejo v smeri celice z vodo; pred združitvijo difuzijskih celic 22N a C l N a C l + N a C l (a) po združitvi difuzijskih celic 22 N a + 42K C l , N a C l N a C l (b) 42k + I i S N a N a C l Voda (C) MF C l ' N a C l K C l (d) N n + j \ Slika 2. Shematski prikaz različnih difuzijskih sistemov po Li & Gregoryju, (1974): (a) lastna difuzija, (b) difuzija sledila, (c) difuzija soli, (d) nasprotna difuzija Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg: Poročila - nasprotna difuzija: združimo celici z različnima raztopi­ nama; sledimo pozitivne in negativne ione obeh raztopin, ki se gibljejo v nasprotnih smereh. Slika 2 podaja štiri različne difuzijske sisteme. 2.2 Difuzijski transport v zemljini V zemljini je difuzijski transport počasnejši kot v raztopini, ker poteka skozi reducirano površino prereza in po zakriv­ ljenih poteh med delci zemljine. Gibljivost snovi pa še dodatno ovira medsebojno delovanje raztopine v porah in površine mineralnih delcev zemljine (Helfferich, 1962). Za opis transporta snovi v zemljinah moramo oba Fickova zakona ustrezno dopolniti. Pretočni prerez je omejen le na pore zemljine, zato je koncentracija topljenca enaka koncentraciji tekoče faze v volumnu por. Definiramo volumenski delež vode (6 = n S r) in zapišemo I. Fickov zakon difuzijskega transporta v zemljini: J , = - D jnSr (4) Ar Zaradi teksture zemljine so transportne poti zakrivljene in je dejanska dolžina transportne poti daljša od makroskop­ sko merjene dolžine, zato je gradient koncentracije manjši oz. vlečna sila, ki je posledica gradienta koncentracije, šibkejša. Pretočni prerez, ki ga določimo v makroskop­ skem merilu, v mikroskopskem merilu ni pravokoten na smer toka. Običajno oba vpliva vključimo v I. Fickov zakon z laboratorijsko izmerjenimi vplivnimi parametri. V literaturi najdemo različne definicije vplivnih parametrov, ki so jih podali posamezni avtorji na osnovi rezultatov meritev difuzijskega transportna v različnih zemljinah. Slika 3 podaja shematsko transportno pot v zemljini, tabela 1 pa pregled definicij difuzijskega koeficienta v zemljini po različnih avtorjih. Vse kemične in fizikalno kemične reakcije lahko razdelimo v naslednjih šest skupin: - adsorpcijsko-desorpcijske reakcije - reakcije kislina-baza - reakcije sedimentacije topljenca - reakcije oksidacije-redukcije - združevanje ionov v pare - mikrobsko spajanje. Zaenkrat lahko opišemo kvantitativno le adsorpcijsko- desorpcijske reakcije, vse ostale pa upoštevamo le kvali­ tativno. II. Fickov zakon difuzijskega transporta v zemljini lahko zapišemo sledeče za neaktivne in aktivne snovi. II. Fickov zakon za neaktivne snovi: a ' <3c2 (5) II. Fickov zakon za aktivne snovi: _ n - at ' (6) Aktivne snovi pri prehodu skozi zemljino reagirao z delci zemljine zaradi pribitka naboja (prostih vezi) na površini Preglednica 1. Definicije fektivnega difuzijskega koeficienta po različnih avtorjih Definicija Avtor D:=Dtr Gillham (1984) D;=Dta /( V*) Li & Gregory (1974) d : = d m \ / t) Bemer (1971); Drever (1982) D* =DirayO Kemper (1964); Olsen & Kemper (1968); Nye (1979) D* = Dtrr Porter (1960) D* = D ja d van Schaik & Kemper (1966) kjer je D', efektivni difuzijski koefi­ cient, D, difuzijski koeficient v čisti raztopini, t koeficient zakrivljenosti (ULg)2, L razdalja med dvema toč­ kama v zemljini, merjena v makro­ skopskem koord. sistemu, Le dejan­ ska razdalja med dvema točkama v zemljini, a koeficient fluidnosti, y koeficient negativne adsorpcije oz. izločanja anionov in 8 volumenski delež vode. II. Fickov zakon difuzijskega transporta v raztopinah podaja gibanje snovi v odvisnosti od časa. V zemljini je to gibanje počasnejše tudi zaradi medsebojnega delova­ nja površine delcev zemljine ih ionov v raztopini. Toplje­ nec, ioni raztopine, lahko kemično reagira z delci zemljine, je aktiven, ali pa ne sodeluje v kemičnih reakcijah porna raztopina - delci zemljine, je neaktiven (Freeze & Cherry, 1979). kristalne mreže glinenih mineralov, ki ga nevtralizirajo ioni iz pome raztopine, t.j. površinska adsorpcija in zaradi zamenjave nižjevalentnih ionov v kristalni mreži glinenih mineralov z višjevalentnimi ioni iz porne raztopine, t.j. ionska izmenjava. Tako reakcije adsorpcije kot ionske izmenjave so posledica kristalne strukture glinenih mine­ ralov. Nekatere vezi v osnovnih kremeno-oksidnih enotah so polomljene in zato ima osnovna enota pribitek naboja. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg: Poročila Glineni minerali težijo za ioni z višjo valenco, zato se nižjevalentni tako pozitivni kot negativni ioni v osnovnih mineralnih enotah zamenjujejo z višjevalentnimi ioni iz porne raztopine, npr. enovalentni vodni dipoli H * in OH". absorpcija Z ^ V absorpcija niZS. V adsorpcija (sorpcija) smektit minerali sepiolit poligorskit minerali ilit kaolinit klorit itd. minerali Slika 4. Razdelitev glinenih mineralov: absotptivni (nabrekajoči), adsorptivni (nenabrekajoči) sepiolit, poligorskit (absorptivna-ne- nabrekajoča) Nekateri glineni minerali lahko vežejo ione iz porne raztopine na površino in znotraj strukture kristalnih enot. Zmožnost absorpcije, vezave v kristalne enote, je pove­ zana s kemijsko sestavo in obliko osnovnih enot. Tako vse glinene minerale ločimo na adsorptivne in absorptiv- ne. Slika 4 podaja prerazporeditev glinenih mineralov glede na zmožnost adsorpcije na povšino in absorpcije znotraj kristalne mreže. Pri absorpciji se poveča razdalja med posameznimi plastmi kristalnih enot, zato adsorptivni minerali nabrekajo, povečujejo volumen. Izjemi sta le minerala sepiolit in poligorskit, ki sta absorptivna, a ne nabrekata. Nabrekajoče minerale poznamo pod imenom smektit minerali. obkrožata dva kisikova in dva hidroksidna iona, v dveh vmesnih ravninah pa še po en kisikov ion, je osnovna enota minerala Oktaeder. Glinene minerale lahko sestav­ ljajo plasti samih tetraedrov ali pa izmenoma tetraednične in oktaedrične plasti. Slika 5 podaja osnovno plast tetra- tedričnih enot in oktaedričnih enot. V nekatere osnovne enote kristalnih plasti so namesto silicijevih ionov vključeni ioni drugih kovin, ki dodatno definirajo lastnosti glinenih mineralov. Najbolj pogosti kovinski ioni, ki se vključujejo v osnovne enote mineralov, so železo, magnezij, kalcij, kalij in aluminij. Zaradi vseb­ nosti aluminija ima glinena zemljina nekatere lastnosti organske materije. Ob stiku s porno raztopino lahko kovinski ioni iz raztopine zamenjajo predvsem nižjevalentne kovinske ione v osnov­ nih enotah. Te zamenjave so značilne predvsem v oktae­ dričnih enotah in na površini mineralov, ki jih sestavljajo izmenoma oktaedrične in tetraedrične plasti. Če se v oktaedrični plasti zamenjajo kovinski ioni z isto valenco (npr. M g za Fe), je to ekvivalentna zamenjava. Če pa ion z višjo valenco zamenja ion z nižjo valenco (npr. A l za M g), je to nestehiometrična zamenjava, pri kateri se kovinski ioni prerazporedijo v posamezne sklope. Kri­ stalna plast mora biti navzven elektronevtralna in ker v naravi ne obstaja polovičen ion, se vsi kovinski ioni prerazporedijo tako, da je zadoščeno pogoju elektronev- tralnosti. Med posameznimi sklopi pa je osnovna enota brez kovinskega iona. Če mineral sestavljajo izmenoma plasti tetraedrov in oktaedrov, obstaja veliko možnih zamenjav kovinskih ionov. Dva tipična primera sta tetrae- drično-oktaedrična zamenjava in medplastna zamenjava. Pri tetraedrično-oktaedrični zamenjavi se vzpostavi elek­ tronevtralna struktura v dveh sosednjih plasteh, tetrae- osnovni kisikovi ioni silicijev ion konični kisikov ion Slika 5. Osnovni kristalni enoti ter tetraedrična in ok- taedrična plast (B. Velde, 1992) tetraedrična veriga kisikov ion kisikova iona hidroksidna iona kation kisikov ion oktaedrlčna veriga Eden izmed parametrov, ki definira lastnosti glinenih zemljin, je torej oblika osnovnih enot kristalne mreže. Silicijev ion, kot osnovni element enote, lahko obkrožajo trije kisikovi ioni v osnovni ravnini kristala in en kisikov ion v vmesni ravnini, ki povezuje dve kristalni plasti. Taka prostorska razporeditev ionov v osnovni enoti minerala je tetraeder. Če pa v osnovni ravnini kristala silicijev ion drični in oktaderični. Sama tetraderična plast pa ima negativni neto pribitek. Če so v oktaedrični plasti kovinski ioni že prerazporejeni po sklopih zaradi predhodne neste- hiometrične zamenjave in še se dodatno zamenja silicijev ion v tetraedrični plasti z nižjevalentnim ionom (npr. A l), negativni neto pribitek nevtralizira ion na površini tetrae­ drične plasti. Vse tipe opisanih zamenjav podaja slika 6. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg: Poročila Slika 6. (a) ekvivalentna zamenjava M c?+ za Fe2+ (b) nestehiometrična (di-triokta- edrična) zamenjava A p 1 za M cf+ (c) tetraedrično-oktaedrična zame­ njava ionov (d) zamenjave med plastema tetra- edrično-oktaedričnih struktur (struk­ tura sljuda) (B. Velde, 1992) (b) (c) '(d) neto pribitek -1 +1 3 .0 PROGRAM LABORATORIJSKIH MERITEV 3.1 Zasnova meritev Postopek laboratorijskih meritev smo zasnovali na dogna­ njih predhodnih študij in izpostavili posamezne vplivne parametre procesov v poroznem prostoru iz glinenih zemljin, ki so jih predhodni poizkusi obravnavali le delno. Naše laboratorijsko merilo se je v primerjavi z že uporab­ ljenimi fizičnimi modeli procesov v drobnozrnatih zemlji­ nah bolj približalo procesom v naravi, ker smo: - merili v večjih vzorcih glinenih zemljin, volumna 157, 236 in 471 cm3; - merili daljši čas, 2-12 mesecev, ker v naravi procesi potekajo dolgotrajno, nekaj deset let; - merili z raztopinami soli najbolj pogostih onesnaževal v naravi, ker v plasteh pod odlagališči odpadkov običajno poteka istočasno transport različnih snovi v smeri nižje koncentracije, t.j. difuzija soli in ne le enega sledila. Namen laboratorijskih meritev: - izmeriti difuzijske koeficiente v vodi raztopljenih snovi; - izmeriti adsorpcijske izoterme kromata v različnih glinenih zemljinah in v spremenljivih pH pogojih in oksičnih eH pogojih; - izmeriti transport snovi, raztopljenih v vodi, skozi zasičeno glineno zemljino. Procesi transporta in akumulacije v zemljini potekajo v naravi zelo kompleksno, zato smo se pri laboratorijskih meritvah omejili le na določitev tistih parametrov, ki po podatkih iz literature in že opravljenih meritvah bistveno vplivajo na količino in časovni potek difuzijskega trans­ porta. Upoštevali smo naslednje vplivne parametre: - stopnja zasičenosti zemljine - temperatura - čas meritev - tip merjenega difuzijskega koeficienta - kemijska sestava raztopine v porah glinene zem­ ljine - kemijska sestava in koncentracija difuzijske razto­ pine - mineraloška in granuiometrijska sestava glinenih zemljin - spremljajoče kemijske reakcije. Vplivne parametre smo obravnavali glede na praktično uporabo merjenih in analitičnih rezultatov v inženirski praksi pri načrtovanju odlagališč odpadkov. Stopnja zasićenja Običajno so glinene pregrade pod odlagališči odpadkov delno zasičene. Ker pa meritve v nezasićenih pogojih zahtevajo sočasno spremljanje stopnje zasičenosti, je takšen eksperiment veliko težje izvedljiv. Po podatkih iz literature in že izvedenih meritvah je maksimalni difuzijski transport v zasičenih zemljinah, ker pretok poteka po celotnem prerezu por. Meritve smo izvajali v zasičeni zemljini in izmerili maksimalne vrednosti difuzijskih koefi­ cientov in s tem maksimalni možni transport onesnaževal. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg: Poročila Temperatura Po podatkih iz literature temperatura ne vpliva bistveno na efektivni difuzijski koeficient. Meritve smo izvajali pri konstantni laboratorijski temperaturi ca. 15°C. Čas trajanja meritev Difuzijski proces v naravi poteka izredno počasi. V labo­ ratoriju smo z ustrezno zmanjšano debelino vzorcev glinenih zemljin na 2-6 cm in povečano koncentracijo raztopine na onesnaženi strani vzorcev pospešili sledenje porasta koncentracije raztopine na prvotno neonesnaženi strani vzorcev zemljine. Kljub temu pa smo izvajali posa­ mezne meritve med 2 in 12 meseci. Tip merjenega efektivnega difuzijskega koeficienta Naše meritve smo izvajali z raztopinami soli, ker so na odlagališčih odpadkov različna onesnaževala. Gradient koncentracij v vodi raztopljenih snovi je v smeri glinene pregrade, tako da v večini primerov poteka difuzijski transport ionov soli. Možna je tudi nasprotna difuzija, vendar je prevladujoča smer gibanja iz površine glinene pregrade v pregrado. Kemijska sestava raztopine v porah zemljine V naravi je raztopina v porah zemljine običajno elektrolit, približno 0.01 molarna solna raztopina (Bolt & Bruggen- wert, 1976). V tekočino v porah zemljine se izločajo prosti ioni s površine mineralnih delcev, ki tvorijo stene por. Z meritvami smo pričeli 14 dni po vgraditvi vzorcev glinenih zemljin v testne kolone. S tem smo omogočili proces izločanja ionov v tekočino v porah pred simulacijo difuzij­ skega transporta in vzpostavili naravne začetne pogoje v porah zemljine. Vrsta in koncetracija uporabljenih sledil mg/l, ker po preteku 320 dni na neonesnaženi strani vzorca glinene zemljine nismo zasledili prisotnosti sledila, koncentracij (1-10)mg/l. Mineraloška in granulometrijska sestava glinenih zemljin Mineraloška sestava glinene zemljine lahko bistveno vpliva na množino in hitrost difuzijskega transporta. Dolo­ čeni minerali bodo adsorbirali na površini ione ene raztop­ ljene snovi, drugi ione druge snovi. Nabrekajoče glinene zemljine bodo absorbirale polarne molekule znotraj kri­ stalne mreže. Za izgradnjo glinenih pregrad pod odlagališči odpadkov so najbolj primerne glinene zemljine, ki imajo čimbolj drobno strukturo, ker je pretočni prerez manjši, dejanska dolžina poti daljša in adsorpcijska površina večja. Difuzijski transport različnih sledil smo merili le v eni glineni zemljini, ki smo jo vgradili v difuzijski sistem v debelinah 2, 3 in 6 cm. Ostale zemljine, drugačne mine­ raloške sestave zaradi nabrekanja in s tem spreminjanja volumna nismo mogli vgraditi vodotesno, da bi lahko sledili spremembam koncentracij na neonesnaženi strani glinenega vzorca. Difuzijski transport je namreč potekal nekontrolirano. Adsorpcijske izoterme kromata pa smo izmerili v štirih mineraloško in granulometrijsko različnih zemljinah. Ostale kemijske reakcije Novejše raziskave difuzijskega transporta so se omejile na kvantitativno določanje kemijskih reakcij povezanih z adsorpcijo. Ostale spremljajoče procese v zemljini pa so zaenkrat obravnavali le kvalitativno. Tudi v naši študiji smo upoštevali le adsorpcijo, ki smo jo določili s ponavlja­ jočimi se testi ravnotežja z raztopino kalijevega kromata v štirih različnih zemljinah v oksičnih eH in spremenljivih pH pogojih. Na odlagališčih odpadkov, predvsem industrijskih, lahko najdemo številne vrste onesnaževal. Predvsem so pri­ sotne težke kovine, toksične snovi in druga kemijska onesnaževala.. Izbrana sledila so bila najbolj pogosta onesnaževala v naravi: K2Cr2On KCl Al2(SO<)3 - KCN Fe2(S04)3 - k n o 3 A lP O 4 kalijev kromat kalijev klorid aluminijev sulfat kalijev cianid železov sulfat kalijev nitrat alumijev fosfat 3.2 Izvedbena meritev in laboratorijska merska oprema 3.2.1 Meritve fizikalnih in kemijskih lastnosti glinenih zemljin Fizikalne lastnosti posameznih glinenih zemljin so določili v Laboratoriju za mehaniko tal - FGG s standardizirano opremo. Vzorce glinenih zemljin prereza 38.485 cm2 in začetne višine 1.901 cm so obremenjevali v mokrem stanju med 2.15 N/cm2 in 10 N/cm2. Pri različnih zbitostih zemljin so merili poroznost zemljine, volumenski delež vode v zemljini in hidravlični koeficient prepustnosti. Mine­ raloške lastnosti pa so podali dobavitelji glinenih zemljin, Keramična tovarna iz Kdbehavna. Preglednica 2 podaja za štiri merjene glinene zemljine poroznost, hidravlični koeficient prepustnosti, vsebnost mineralov in vsebnost posameznih kemijskih elementov. V naravi najdemo obravnavana onesnaževala v koncen­ tracijah reda velikosti mg/l. Meritve smo izvajali s koncen­ tracijami reda velikosti 1 mg/l do 10 mg/l, le za sledenje kromata smo uporabili bolj koncentrirano raztopino, 400 3.2.2 Meritve difuzijskega transporta Slika 7 podaja difuzijski sistem, ki sta ga sestavljali zunanja in notranja kolona z vgrajenim vzorcem glinene Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg: Poročila vrsta zem ljine poroznost ( n ) hidr. koef. prepust. (k cm/leto) mineraloška sestava (% w/w) v suhi zemljini vsebnost kemijskih elementov (% w/w) kaolinit (Al4(Si4O10)(OH)8 0.54 0.35 kaolinit (sintetična glina) Ä=74.8, Al= 19.5 Ca=1.6, K = \A Na =1.2 ostali elementi < 1 glina dm < 0.2mm 0.47 0.40 montmorilonit =70 kristobalit = 8-12 kremen = 7 illit = 8 albit =v sledovih S i02 = 72.0 Al20 3= 19.0 Fe20 3= 3.2 MgO = 3.4 CaO = 1.5 ostali elementi < 1 glina dm < 2mm 0.39 4.80 montmorilonit = 55 vermikulit =15 kristobalit =11 kremen = 7 zeolit =v sledovih SiO 2=6S.O Al20 3=15.5, Fe20 3=2.5 MgO=2.5, CaO=2.3 Na20 = \.\ ostali elementL< 1 glina s področja Vodic 0.49 0.41 kaolinit = 65 poligorskit =17 ilit = 9 kremen = 7 klorit =v sledovih S i02 = 67.0 Al20 3= 18.5 MgO = 4.5 Fe20 3= 3.5 ostali elementi < 1 Preglednicah. Osnovne fizikalne in mineraloške lastnosti glinenih zemljin Slika 7. Difuzijski sistem 0 notranja kolona s sledilom 0 zunanja kolona © vzorec glinene zemljine © mešala 0 perforirani jekleni plošči zemljine. Koloni sta bili enakega volumna, zato smo smo vgradili med dve perforirani jekleni plošči in tako določili masno bilanco sledila direktno iz meritev končen- preprečili ekspandiranje, s tem pa tudi spremembe volum- tracij na obeh straneh vzorca zemljine. Glineno zemljino na, zbitosti in efektivne poroznosti vzorca. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg: Poročila Vzorce smo pred pričetkom poizkusov pustili v vodi in tako omogočili predhodno ionsko izmenjavo na površini mineralov glinenih delcev z ioni iz tekočine v porah, nato pa smo na eno stran vzorca, v notranjo kolono, dodali sledilo, v zunanjo kolono pa do iste gladine čisto vodo. V obe koloni smo vgradili mešala in tako preprečili gradient koncentracije sledila v sami raztopini. Gradient koncentracije je bil le v glinenem vzorcu. Difuzijski tran­ sport vseh sledil smo merili v glinenem vzorcu debeline 3 cm, kromata pa še dodatno v vzorcih 2 in 6 cm. Iz obeh kolon difuzijskega sistema, notranje in zunanje, smo zajemali enak volumen vzorcev in med poizkusom vzdrževali isti nivo gladin na obeh straneh zemljine. Krivulje sprememb koncentracij raztopin v odvisnosti od časa na obeh straneh vzorca podajajo slike 8.1-8.4. Spremembe koncentracije Al(3+) in Fe(3+) na obeh straneh glinenega vzorca —♦-----notranja k. — ~ zunanja k. " ----notranja k. • - • zunanja k. Slika 8.1. Spremembe koncentracije na obeh straneh vzorca glinene zemljine s področja Vodice Spremembe koncentracije CN(-) in N03(-) na obeh straneh glinenega ---- notranja k. “° zunanja k. "• notranja k. ■°— zunanja k. Slika 8.2. Spremembe koncentracije na obeh straneh vzorca glinene zemljine s področja Vodice Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg: Poročila Spremembe koncentracije CI(-) in P04(3-) na obeh straneh glinenega vzorca • notranja k. 0 zunanja k. —* * notranja k. — ■ o- - ■ zunanja t Slika 8.3. Spremembe koncentracije na obeh straneh vzorca glinene zemljine s področja Vodice Adsorpcijske izoterme 0 2 0 7 (2-) v vzorcu glinene zemljine kaolinit ravnovesna koncentracija (m g/l) Slika 9.1. Adsorpcijske izoterme kromata Cr^Cßf v vzorcu zemljine kaolinit Spremembe koncentracije 0 2 0 7 (2-) na neonesnaženi strani glinene zemljine Vodice Slika 8.4. Spremembe koncentracije na obeh straneh vzorca glinene zemljine s področja Vodice Adsorpcijske izoterme 0 2 0 7 (2-) v vzorcu glinene zemljine d 0.2 mm Slika 9.2. Adsorpcijske izoterme kromata Cr2Cßj v vzorcu glinene zemljine dm < 0.2 mm 3.2.3 Meritve adsorpcijskih izoterm Na suhe vzorce posameznih glinenih zemljin, znane teže (12.5 g), smo dolili znani volumen raztopine (37.5 ml) K2C r20 7, znane začetne koncentracije C0 (2-500 mg/l). Razmerje tež zemljina-raztopina je bilo 1:3, povzeto po literaturi (U.S. EPA, 1985). Vzorce smo nato 48 ur mešali v rotacijskem aparatu in merili v paralelkah. Po končanem mešanju smo v valjih ločili zemljino in raztopino s 30-mi- nutnim centrifugiranjem pri 3600 obr./min. Ponovno smo izmerili koncentracijo raztopine G|. Rezultate meritev smo podali v obliki adsorpcijskih izoterm oziroma adsorbirana koncentracija S, v odvisnosti od ravnovesne koncentracije C,. Koncentracijo adsorbiranih ionov smo izračunali po naslednji enačbi: (7) kjer je C0 začetna koncentracija raztopine (mg/l), l/raz volumen raztopine (37.5 ml), Mz masa zemljine (12.5 g), S; koncentracija adsorbiranih ionov (mg/g), C, ravnovesna koncentracija (mg/l). Teste ponavljajočega se ravnotežja smo izvedli z različ­ nimi začetnimi koncentracijami raztopine, med 2 in 500 mg/l in v različnih pH pogojih, naravni pH, bazični in kisli. Krivulje odvisnosti adsorbirane mase kromata od ravnove­ sne koncentracije so podane v diagramih 9.1-9.4. Adsorpcijske izoterme Cr207 (2-) v vzorcu glinene zemljine d 2 mm ravnovesna koncentracija ( mg/l) Slika 9.3. Adsorpcijske izoterme kromata Cr20^ v vzorcu glinene zemljine dm < 2 mm Adsorpcijske izoterme 0 2 0 7 (2-) v vzorcu glinene zemljine s področja Vodic ravnovesna koncentracija (m g/l) Slika 9.4. Adsorpcijske izoterme kromata Cr2C% v vzorcu glinene zemljine s področja Vodice Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg: Poročila 3.2.4 Določitev masne bilance sledila Difuzijski transport v neadsorptivnem poroznem prostoru je zaključen, ko se koncentraciji raztopin na obeh straneh testiranega vzorca izenačita. Glinena zemljina pa je adsor- ptivna, torej se je med difuzijskim transportom del sledila adsorbiral v samem vzorcu, zato se koncentraciji na obeh straneh glinenega vzorca nista izenačili. Po določenem času trajanja meritev so se procesi v zemljini uravnotežili in koncentraciji na obeh straneh vzorca se nista spremi­ njali; Akumulirano maso sledila smo med časom trajanja meri­ tev in ko so se procesi v glinenem vzorcu uravnotežili določili po naslednji enačbi: S ( t) = (C 0 - C z( t ) - C n( t ) ) V ( t ) / G z (8) kjer je C0 začetna koncentracija sledila na onesnaženi strani vzorca (mg/l), Cn(t) koncentracija sledila na onesna­ ženi strani vzorca med trajanjem procesov v zemljini (mg/l), Cz(f) koncentracija sledila na neonesnaženi strani vzorca med trajanjem procesov v zemljini (mg/l), l/( f) = Vn(t) = Vz(t) volumen raztopine na obeh straneh vzorca (I), Gz masa vzorca zemljine (g), S (t) adsorbirana masa sledila na g zemljine (mg/g zemljine). 3.3 Rezultati laboratorijskih meritev 3.3.1 Granulometrijska in mineraloška sestava zemljin Granulometrijska sestava zemljine določa dolžino in pre­ rez pretočnih poti. Drobnejše strukture je zemljina, bolj zavite in daljše so transportne poti, manjši je pretočni prerez ter večja je adsorpcijska površina, zato je manjši transport snovi skozi zemljino. Iz preglednice 2 lahko vidimo, da so hitrosti konvektivnega pronicanja v treh testiranih zemljinah manjše od 0.5 cm/leto. Zaključki na osnovi že izvedenih raziskav geologov in pedologov so potrdili, da je difuzijski proces prevladujoči transport v glinenih zemljinah s koeficientom prepustnosti manjšim od 0.5 cm/leto. Druga pomembna lastnost, ki jo moramo upoštevati pri izbiri primerne zemljine, je njena mineraloška sestava. Nabrekajoče gline, ki lahko znotraj svoje kristalne struk­ ture absorbirajo molekule vode in ostale polarne molekule in s tem nabrekajo in spreminjajo volumen, za izgradnjo tesnilnih pregrad niso primerne. To smo potrdili tudi z laboratorijskimi meritvami difuzijskega transporta. V obeh glinah, ki sta vsebovali smektit (nabrekajoče) minerale, montmorilonit in vermikulit (preglednica 2), je difuzijski transport potekal popolnoma nekontrolirano. Glini sta nabrekali, znotraj strukture so se tvorile prednostne poti, ki so omogočale pronicanje skozi vzorec zemljine. Gline­ nih vzorcev nismo mogli vgraditi v difuzijski sistem vodo­ tesno. Vsebnost posameznih kemijskih elementov v kristalni mreži glinenih mineralov določa tudi njeno adsorptivnost. Glina z dm < 2 m m je im e la m in im a ln o a d s o rp c ijs k o s p o s o b n o s t, v b a z ič n ih p H p o g o jih je b ila a d s o rp c ija k ro m a ta tu d i p r i v is o k ih z a č e tn ih k o n c e n tra c ija h ra z to p in e (1 0 0 -5 0 0 ) m g /l e n a k a n ič . Č e z e m ljin a n i a d s o rp tiv n a , bo d ifu z ijs k i tra n s p o rt p o te k a l h itre je in tu d i tra n s p o rtira n a m a sa o n e s n a ž e v a l b o večja . 3 .3 .2 A d s o rp c ijs k e iz o te rm e g lin e n ih ze m ljin Iz d ia g ra m o v la h k o v id im o , da je a d s o rp c ijs k i p ro c e s o d v is e n o d p H p o g o je v v z e m ljin i. Z a k a o lin it je v n a ra v ­ n e m p H in n e s p re m e n je n ih o s ta lih p o g o jih m a k s im a ln a a d s o rb ira n a m a s a k ro m a ta 0 .3 m g /g ze m ljin e , v k is lih p H 0 .6 6 m g /g z e m ljin e in v b a z ič n ih p H 0 .1 8 m g /g ze m ljin e . Io n i k ro m a ta s o n e g a tiv n o n a b it i in s e ve že jo n a p o v rš in o m in e ra ln ih d e lc e v g lin e n e z e m ljin e na p ro s te p o z itiv n o n a b ite ione . P r ib ite k n a b o ja , p o z itiv n e g a oz. n e g a tivn e g a , na p o v rš in i k r is ta ln e s tru k tu re m in e ra lo v g lin e n e z e m ljin e je fu n kc ija p H . O d v is n o s t a d s o rp c ijs k e k a p a c ite te z e m lji­ ne, m a k s im a ln e a d s o rb ira n a m a s e k ro m a ta na p o v š in i m in e ra ln ih d e lc e v g lin e n ih z e m ljin , o d p H p o g o je v p o d a ­ ja m o v p re g le d n ic i 3. Adsorbirana masa S (m g/g) Vrsta zemljine bazični pH naravni pH kisli pH kaolinit 0 .18 0.30 0 .66 glina V odice 0.179 0.30 0.418 glina d„ < 0 .2 mm 0.12 0.25 0.41 glina dm < 2mm 0.00 0.063 0.12 Preglednica 3. Maksimalna adsorbirana masa kromata v odvisno­ sti od pH Množina adsorbirane mase na površini kristalne mreže glinenih mineralov je odvisna od vrste zemljine, njene granulometrijske in mineraloške sestave: - k a o lin it in g l in e n i v z o re c iz V o d ic s ta a d s o rb ira la b i­ s tv e n o ve č jo m n o ž in o k ro m a ta k o t o b e o s ta li g lin e n i ze m ljin i, k e r im a ta d ro b n e jš o g ra n u lo m e tr ijs k o se s ta v o , s tem p a ve č jo s k u p n o p o v rš in o d e lc e v n a e n a k o m a so ze m ljin e , to je v e č jo a d s o rp c ijs k o p o v rš in o ; - m in e ra lo š k a s e s ta v a d o lo č a s tru k tu ro z e m ljin e , ra z p o ­ re d ite v o s n o v n ih e n o t k r is ta lo v v k r is ta ln o m re žo , s tem p a tu d i ra z p o re d ite v in m n o ž in o p ro s t ih io n o v n a p o v rš in i m in e ra ln ih d e lc e v ; o b e g lin i s p r im e s m i s m e k t it m in e ra lo v (m o n m o rilo n ita , v e rm ik u lita ) a b s o rb ira ta p o la rn e m o le k u le z n o tra j k r is ta ln e s tru k tu re g lin e n ih m in e ra lo v , z a to je a d s o rp c ijs k a k a p a c ite ta n iž ja , k e r je ve č in a p ro s t ih io n o v ž e p re ra z p o re je n a in v e za n a z a b so rp c ijo . Množina adsorbirane mase na površini glinenih mine­ ralov je odvisna od pH pogojev: - p H p o g o ji v z e m ljin i d o lo č a jo m n o ž in o in n a b o j (p o z iti­ ven, n e g a tive n ) p ro s t ih io n o v na p o v rš in i g lin e n ih m in e ra ­ lo v ; io n i k ro m a ta im a jo n e g a tiv n i nabo j, z a to s o s e ve za li s p o z itiv n o n a b it im i p ro s t im i io n i na p o v rš in i g lin e n ih m in e ra lo v ; - v b o lj k is lih p H p o g o jih je b ila a d s o rb ira n a m a s a io n o v k ro m a ta več ja , k e r je b ilo p ro s tih več p o z it iv n o n a b itih io n o v ; - p H je fu n kc ija k o n c e n tra c ije ra z to p in e , s a m a g lin e n a z e m ljin a d e lu je k o t pufer in la h k o n e v tra liz ira p H p o g o je , Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg; Poročila d o d o lo č e n e s to p n je p r ib liž a n a ra vn im , v o d v is n o s t i o d k o n c e n tra c ije ra z to p in e in ra z p o lo ž ljiv ih p ro s t ih io n o v na p o v rš in i m in e ra lo v . 3 .3 .3 D ifu z ijs k i tra n s p o rt v o d v is n o s ti o d ča sa S p re m e m b e k o n c e n tra c ij s le d ila n a o n e s n a ž e n i in n e o n e - s n a ž e n i s tra n i g lin e n e g a vzo rca p o d a ja jo s lik e 8 .1 -8 .4 . D ifu z ijs k i tra n s p o rt n e g a tiv n ih io n o v s o li z n e g a tiv n im n a b o je m ( - 1 ) je p o te k a l d o k a j n e o v ira n o , tr ifo s fa to v i io n i PC%~ z negativnim nabojem (-3), ioni kromata z neagtiv- nim nabojem (-2) in pozitivni ioni kovin z nabojem (+3) pa so se na površino glinenih delcev adsorbirali. Ioni C r2C ß f nizkih koncentracij, reda velikosti 1 mg/l, so se v celoti adsorbirali na glinene minerale in vezali v obstojno spojino z aluminijem iz kompleksov (A I-O H ) v kristalnih enotah mineralov. Po preteku 320 dni na neone- snaženi strani glinenega vzorca nismo zasledili C r2C%~. Da bi lahko v doglednem času sledili difuzijski transport, smo koncentracijo raztopine povečali na 400 mg/l. Vzpo­ redno s prvim glinenim vzorcem, debeline 3 cm, smo nato merili spremembe koncentracij C r2C ß f še v dveh dodatnih merskih sistemih z glinenima vzorcema 2 in 6 cm. Slika 8.4 podaja spremembe koncentracij na onesnaženi in neonesnaženi strani glinenih vzorcev v vseh treh sistemih. Zaradi velike koncentracije sledila na onesnaženi strani vzorca je sledilo praktično v enem dnevu prišlo skozi vzorce. Ker vzorca zemljine debeline 2 in 6 cm predhodno nista bila v stiku z raztopino kalijevega kromata, se je v prvih 11 dneh trajanja meritev adsorbiralo več kromata na površino mineralnih delcev; Difuzijski transport je zato potekal počasneje kot v sistemu s 3 centimetrskim vzor­ cem zemljine, ki je bil že 320 dni v stiku z raztopino. Po cca 11 dneh trajanja meritev potekajo krivulje porasta koncentracij na neonesnaženi strani vseh treh vzorcev glinene zemljine vzporedno. 4 .0 A N A L IT IČ N A R E Š IT E V Triparametrska eksponentna: A, = c f l - e(-* 5 > )/ Dvoparametrska eksponentna: S j = a ( l - e (_ iQ )) Langmuirova: _ K , M C j ' (1 - K f i d (9) ( 10) ( 11) kjer je S, adsorbirana masa (mg/g zemljine), C, ravnove­ sna koncentracija (ml/l), a, b, c, d, f parametri (koeficienti enačb), Kh M Langmuirova koeficienta. 4.2 Izračun difuzijskega koeficienta Difuzijske koeficiente posameznih ionov soli smo izraču­ nali z enačbo, izpeljano za difuzijski transport skozi porozno ploščo. Difuzijski sistem s porozno ploščo je podoben našemu, le da tvori oviro med raztopinama različnih koncentracij porozna plošča, ki je neadsorptivna, pregrada iz glinene zemljine pa je adsorptiven material. Iz primerjave izračunanih vrednosti difuzijskih koeficientov z vrednostmi po literaturi za druge testirane zemljine lahko rečemo, da so izračunane vrednosti realne. Če je porozna plošča homogena, lahko gradient koncen­ tracij zapišemo kot konstanto: d C , A C ---- = ko n s t.= ----- dx Ar (12) Definiramo koncentracijo C = n /V , kjer je n število molov, V pa volumen. Uporabimo enačbo Fickovega I. zakona: 4.1 Izračun adsorpcijskih izoterm Izmerjene adsorpcijske izoterme lahko matematično zapi­ šemo z enačbami po različnih avtorjih. Dve najbolj pogo­ sto uporabljeni zvezi sta Freundlichova empirična in Langmuirova analitična enačba. Rezultati naših meritev adsorpcijskih izoterm kromata sledijo S krivulji. Izmerjene adsorbirane mase v odvisnosti od ravnovesne koncentracije za manjše začetne koncen­ tracije do ca. 40 mg/l naraščajo počasneje kot za večje začetne koncentracije. Ustrezno enačbo krivulje izmerjenih adsorpcijskih izoterm in parametre, empirične koeficiente, enačbe smo določili z nelinearnim regresijskim modelom NONLIN. Model omogoča določanje vrednosti parametrov poljubnega po­ linoma oz. linearne in nelinerna funkcije. Adsorpcijske izoterme kromata v štirih različnih glinenih zemljinah, v spremenljivih pH pogojih smo podali z dvo in triparametr- sko eksponentno enačbo, za primerjavo pa še z Langmui- rovo. Najbolje se prilega triparametrska eksponentna krivulja. Ji = -D t grad Dj = - D — = — - (13) d x d/ A V en. (12) zamenjamo dC/dxz AC/Ax in pomnožimo s površino prereza A. Ker je volumen porozne plošče konstanta, lahko dalje zapišemo dC/dn = f/V: dC An D A AC A n A t V A x Ker so A , V, Ax porozne plošče konstante, je tudi A V A x konstanta, imenovana konstanta porozne plošče, K: — = - D K A C (15) d t Ob upoštevanju robnih pogojev: začetni robni pogoj: t = 0, koncentracija v notranji posodi, Cn = C0 koncentracija v zunanji posodi, Cz = 0 Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg: Poročila po času t : koncentracija v notranji posodi, Cn = C0 - Cz Adsorbirana masa Al (3+) in Fe(3+) v vzorcu glinene zemljine s področja Vodic “ Al(3+) -Fe<3+) koeficienta: „ 2.303, , D = — — log(- 2K t (C 0 - 2 C ) ■) (17) Slika 10.1. Adsorbirana masa AP+ in Fe3+ v vzorcu glinene zemljine s področja Vodic, debeline 3 cm Adsorbirana masa P04 (3-), N03(-), Cl(-) in CN(-) v vzorcu glinene zemljine s področja Vodic kjer je C0 začetna koncentracija raztopine na onesnaženi strani vzorca, C koncentracija raztopine na neonesnaženi strani vzorca po času t, K geometrijska konstanta sistema (A /V ), A površina prereza glinenega vzorca, pravokotno na smer transporta, V pa volumen vzorca. Vsi glineni vzorci so bili enakega premera, D = 10 cm in različnih debelin 2, 3 in 6 cm. Efektivne difuzijske koeficiente ionov soli smo izračunali za vsak časovni korak meritev in kot rezultat podali povprečno, minimalno in maksimalno vrednost izračuna­ nih efektivnih difuzijskih koeficientov v preglednici 4. 0,004 0,0035 -SP 0,003 ^ 0,0025 1 0,002 J 0,0015 I 0,001 < 0,0005 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 čas (dan) s* ' 4 ^ — — * ------ - - - - - - * _.4 ■ir V' - n ~ - H ' ---- • — • P04(3-) ----- *----- N03<-) • CK-) CN(-) Slika 10.2. Adsorbirana masa POJ", N O i, C/ in C N v vzorcu glinene zemljine s področja Vodic, debeline 3 cm D (cm 2/s) C n flfr A l 3+ F ei+ POl~ C N ' cr n o ; D -mm 7 .4 8 * 10-9 1.3 3 * 10-7 4 .4 6 * 1 0 -7 1 .57*10-7 1 .30*10-7 1 .35*10-7 5 .1 1 * 1 0 -7 . srednji 9 .70 * 10-7 4 .9 4 * 10-7 6 .58* 10-7 8 .87 * 10-7 1.5 2 * 10-« 2 .05 * 10-« 2 .2 5 * 10-7 ^max 3.93*10-6 7 4 9 *10-7 9 4 1*10-7 9 .6 0 * 1 0 -7 3 .0 7 * 1 0 -« 2 .9 6 * 1 0 -6 4 .2 8 * 1 0 -6 Preglednica 4. Vrednosti efektivnega difuzijskega koeficienta merjenih ionov soli 4.3 Izračun masne bilance sledil S sledili A P + , Fe3+, /VOg, C r , C N ~ P Ö t smo merili le difuzijski transport v vzorcu glinene zemljine iz Vodic, nismo pa določili adsorpcijskih izoterm. V vsakem časovnem koraku meritev smo iz razlike za­ četne koncentracije sledila in trenutnih koncentracij na onesnaženi in neonesnaženi strani vzorca določili tre­ nutno adsorbirano maso ionov na gram zemljine po enačbi za izračun masne bilance. Sliki 10.1-10.2 podajata spremembe adsorbirane mase v zemljini v odvisnosti od časa. Maksimalne izračunane adsorbirane mase na g zemljine ne moremo primerjati z adsorpcijsko kapaciteto zemljine, ker za obravnavana sledila nismo izvedli adsor­ pcijskih testov. Krivulje kažejo, da je dosežena stopnja adsorpcije glede na začetno koncentracijo sledila višja za pozitivne kovinske ione in negativne dvo- in trivalentne ione kot za negativne enovalentne ione soli. Ob koncu meritev, ko so se procesi v zemljini uravnotežili, se je v glineni zemljini akumuliralo 40 do 50 % začetne množine pozitivnih kovinskih ionov, 25 % negativnih ionov trifosfata z nabojem (-3), ostalih enovalentnih negativnih ionov soli pa v povprečju le 15 %. Vzorec suhe glinene zemljine iz Vodic je imel kisli pH 5, zato je imela kristalna mreža pribitek pozitivnega naboja, ki so ga ob stiku z vodo delno nevtralizirali negativni O H ~ ioni vodnega dipola. Ko smo dodali na eno stran vzorca raztopino soli, so negativni ioni soli z nabojem (-1) lahko zapolnili le še preostanek pozitivnega naboja na površini kristalne mreže glinenih delcev. Zato je bila stopnja adsorpcije vseh enovalentih negativnih ionov soli nižja od stopnje adsorpcije ionov trifosfata z nabojem (-3). Ioni trifosfata so izrivali O H ~ skupine, ki so se že predhodno adsorbirali na površino kristalne mreže. Adsorpcijo je spremljala ionska zamenjava nižjevalentnih ionov na po­ vršini kristalne mreže z ioni višje valence iz raztopine v porah zemljine. Glineni kristali namreč težijo za višjim nabojem. Trifosfat pa se v glineni zemljini akumulira tudi zaradi vezave z ioni železa in kalcija v obstojno spojino. Pozitivni kovinski ioni A P + in Fe3+ so prav tako kot negativni ioni trifosfata izrivali s površine kristalne mreže pozitivne ione z nižjo valenco in se adsorbirali na površino kristalne mreže mineralov glinenih delcev v vzorcu zem­ ljine. S sledilom kromata smo v glineni zemljini iz Vodic merili Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg: Poročila difuzijski transport in adsorpcijske izoterme. Tako kot negativni ioni trifosfata z nabojem (-3) so tudi negativni ioni kromata z nabojem (-2) zasedli preostanek pribitka pozitivnega naboja na površini kristalne mreže glinenih mineralov in z ionsko zamenjavo nadomestili negativne ione nižje valence. Ker smo določili tudi adsorpcijsko kapaciteto glinene zemljine iz Vodic, smo lahko tudi primerjali dejansko maksimalno adsorbirano maso na gram zemljine z adsorpcijsko kapaciteto adsorpcijske izoterme kromata. Adsorbirana masa Cr207(2-) v vzorcih glinene zemljine s področja Vodic 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000 2200 čas (u ra ) Slika 10.3. Adsorbirana masa Cr20?_ v vzorcih glinene zemljine s področja Vodic, debeline 2, 3 in 6 cm Slika 10.3 podaja trenutno adsorbirano maso C r2C%~, določeno po enačbi masne bilance, v vzorcih glinene zemljine debeline 2, 3 in 6 cm. Iz diagrama lahko vidimo, da se je adsorbiralo največ kromata na gram zemljine v vzorcu debeline 2 cm. To pogojuje enaka začetna koncen­ tracija na onesnaženi strani vseh treh vzorcev, od katere smo odšteli koncentraciji na obeh straneh vzorca in jo delili z različno maso zemljine. Zemljina je tudi heterogena in množina priviligiranih poti je glede na maso bolj izražena v vzorcu debeline 2 cm kot v ostalih dveh večje debeline. Vzorec debeline 2 cm pa je bil tudi glede na volumen in maso zemljine z večjo površino kristalov mineralne strukture glinene zemljine v direktnem stiku z raztopino kot vzorca 3 in 6 cm. Po podatkih iz razpoložljive literature je stopnja adsorpcije na površino mineralov glinenih delcev razsute zemljine večja kot v zbiti zemljini. Posamezni delci v suspenziji se ne stikajo in je zato aktivna površina večja kot v zbiti zemljini, ki ima zaradi stikanja delcev reducirano aktivno adsorpcijsko površino. Rezultati naših meritev in podatki iz literature se razhajajo, ker je bila v vzorcu zemljine debeline 2 cm dosežena adsorpcijska kapaciteta. Naša razlaga je naslednja. Procesi adsorpcije in ionske izme­ njave ne potekajo na površini delcev, definirani v makro- prostoru, ampak v mikroprostoru kristalne strukture mine­ ralov glinene zemljine, to so namreč molekularni procesi. 5.0 ZAKLJUČKI Naše delo je obsegalo študij in meritve fizikalnih in kemijskih procesov v zemljinah iz drobnozrnatih materia­ lov, ki so primerne za izgradnjo tesnilnih pregrad. Na podlagi rezultatov meritev lahko podamo naslednje za­ ključke. Testirana glinena zemljina iz Vodic je med 320-dnevnim trajanjem meritev difuzijskega transporta negativno nabite ione kromata v naravi prisotnih koncentracij (mg/l) v celoti adsorbirala na površino kristalne mreže mineralov. Pri temperaturi 20 °C so vrednosti difuzijskih koeficientov merjenih ionov soli v raztopinah med 10“6 in 10-4 cm2/s (Robinson & Stokes, 1959), v testirani zemljini iz Vodic pa med 10-7 in 1CT6 cm2/s. Torej so v merjeni zemljini vrednosti difuzijskih koeficientov 10- do 100-krat manjše kot v raztopini. Izmerjene adsorpcijske izoterme kromata C rzC^~ v štirih različnih zemljinah v spremenljivih pH pogojih so potrdile odvisnost adsorpcijske kapacitete glinene zemljine od njene granulometrijske in mineraloške sestave ter pH pogojev. Največjo adsorpcijsko kapaciteto je imela glinena zemljina kaolinit, z najbolj drobno strukturo v kislih pH pogojih. V bazičnih pH pogojih pa se na grobozrnato d vzorca S(t) ( % ) S mJ % ) ( c m ) 2 dni 6 dni 11 dni 24 dni 48 dni 62 dni 84 dni 2 1.1 3.5 12.9 36.9 64.8 80.7 86.9 3 1.6 3.5 8.0 21.2 37.7 51.4 54.6 6 0.1 0.7 2.2 7.2 15.5 20.7 21.8 Preglednica 5. Stopnja adsorpcije ionov Cr2 Of v vzorcih glinene zemljine iz Vodic debeline 2, 3 in 6 cm, izražena kot odstotek adsorpcijske kapacitete po različnem času trajanja procesov Ker smo za kromat izmerili tudi adsorpcijske izoterme, smo dosežene stopnje adsorpcije v odvisnosti od časa izrazili tudi kot procentualne deleže adsorpcijske kapaci­ tete merjene glinene zemljine. Za vzorce zemljine, debe­ line 2, 3 in 6 cm jih podajamo v preglednici 5. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg: Poročila glineno zemljino (dm < 2.0 mm), z vsebnostjo smektit mineralov, kromat ni adsorbiral. Za nižje ravnovesne koncetracije, do 40 mg/l, Langmuirova adsorpcijska krivu­ lja ne sledi merjenim adsorpcijskim izotermam. Meritve sledijo S krivulji, ki jo najbolje podaja triparametrska eksponentna enačba. Za potrditev adsorpcijskih izoterm v obliki S krivulje bi morali izvesti še dodatne teste ponavljajočega ravnotežja, predvsem z nižjimi začetnimi koncentracijami raztopine. Maksimalna adsorbirana masa kromata na gram zemljine je bila po 84 dneh trajanja procesov v vzorcu zemljine iz Vodic, debeline 2 cm, 86.9 % adsorpcijske kapacitete, določene s testi ponavljajočega se ravnotežja. Lahko torej postavimo tezo, da je aktivna adsorpcijska površina kri­ stalne strukture mineralnih delcev glinene zemljine enaka za zbito in razsuto zemljino. Da bi to ugotovitev lahko posplošili, bi morali izvesti še dodatne meritve v različnih glinenih zemljinah, z različnimi raztopinami, v spremenjivih pH, eH pogojih in še daljšega trajanja. Za kromat v glineni zemljini iz Vodic, v naravnih pH pogojih pa lahko našo ugotovitev fizikalno in kemično razložimo, kot sledi. Pro­ cesi adsorpcije in ionske izmenjave ne potekajo na površini delcev, definirani v makroprostoru. Ti procesi so namreč molekularni in zato potekajo v mikroprostoru kristalne strukture mineralov glinene zemljine. Pozitivni in negativni pribitek naboja na površini kristalne mreže delcev zemljine ob stiku z vodo nevtralizirajo molekule vodnega dipola. Tudi v zbitem stanju, kase delci zemljine medsebojno stikajo, je torej na vsak delec zemljine kemično vezan sloj vodnih molekul, v katerem potekajo procesi interakcije trdi delec - tekočina v porah zemljine. Snovi, raztopljene v tekočini v porah, se zato adsorbirajo in ionsko izmenjujejo na celotni površini kristalne mreže mineralnih delcev. Rezultati naših meritev za kromat v testirani glineni zemljini negirajo tezo o reducirani aktivni površini mineralnih delcev v zbitem stanju. Po podatkih iz literature so meritve procesov v glinenih zemljinah izvajali le krajši čas, le nekaj dni ali celo le nekaj ur, v naravi pa ti procesi trajajo nekaj deset let in več, zato v vzorcih zemljin med kratkotrajnimi meritvami adsorpcijska kapaciteta ni bila dosežena. Glinena pregrada pod odlagališči odpadkov kot akumulacija onesnaževal Na podlagi že znanega in naših zaključkov lahko ugotovi­ mo, da se v glineni zemljini medsebojno prepletajo številni kemični in fizikalni procesi, ki določajo transport snovi v tem poroznem prostoru. Difuzijski transport je v glineni pregradi tako kot konvektivno pronicanje funkcija pretoč­ nega prereza in poteka hitreje, če so pore med delci zemljine medsebojno povezane in večjega prečnega pre­ reza, ker pa je obenem tudi molekularni proces, poteka tudi preko vezanega sloja vodnih molekul na površini mineralnih delcev zemljine. Pri difuzijskem transportu sodelujejo tudi ’mikro’ poti, le če obstaja gradient koncen­ tracije snovi v zemljini. Na površini kristalne strukture glinenih mineralov potekata adsorpcija ionov in ionska izmenjava. Zaradi ionske izme- 2331 PRAGERSKO T E L .062837100 FAX 062 837 217 OPIKAtNA PiASIliSKO OPEKAŠ',“ 1"' VENTILACIJSKE TULJAVE P0R0LI1 VINOTEKARJI OPNI — S T R O P N I ^ P O L N IL C I n o s il c i opečni strop njave nižjevalentnih ionov, vezanih na površini kristalne strukture glinenih mineralov z višjevalentnimi ioni iz teko­ čine v porah, se slednji na površini mineralov akumulirajo, nižjevalentni pa se izločajo v porno raztopino. Zaradi gradienta koncentracije izločenih ionov se v zemljini transport nadaljuje. Sprememba pH pogojev v zemljini povzroči spremembo razpoložljivega pribitka naboja na površini kristalne strukture glinenih mineralov. Navedene zakonitosti procesov v zemljini potrjujejo tudi naše meri­ tve. Torej se snovi, odložene na površini glinene zemljine, v zemljini akumulirajo. Tudi če transport onesnaževal ne doseže stika glinena zemljina - nižjeležeča zemeljska plast, so se onesnaževala s površine glinene zemljine transportirala v zemljino in v njej akumulirala. Ker pa se procesi v zemljini nadaljujejo, lahko v daljšem časovnem obdobju pričakujemo preboj stične ploskve “glinena zem­ ljina - spodnja plast zemljine“. Na podlagi rezultatov meritev lahko podamo tudi granulo- metrijske in mineraloške lastnosti glinenih zemljin, primer­ nih za izgradnjo tesnilnih pregrad. Zemljina mora imeti drobnozrnato strukturo, ker zmanjšan pretočni prerez, daljša pot transporta snovi in večja adsorptivna površina zmanjšujejo in upočasnjujejo transportne procese v zem­ ljini. V stiku z vodo in drugimi polarnimi molekulami ne sme nabrekati in s tem spreminjati volumna. Zaradi nabrekanja, absorpcije znotraj kristalne mreže, so se v obeh glinenih zemljinah s vsebnostjo smektit mineralov tvorile prednostne poti, po katerih se je kromat transpor­ tiral tako z difuzijskim tokom kot s pronicanjem. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Fagg: Poročila L I T E R A T U R A (1) Berner R. A .: "P rincip les o f C hem ical S edim ento logy", M cG ra w -H ill, Inc. N ew York, USA 1971. (2) C rank J.: "The M athem atics o f D iffu s io n ", 2nd ed., C larendon Press, O xfo rd , UK, 1975. (3) D rever J. I.: "The G eochem istry o f Natural W aters", P rentice-H all, Inc. Engelwood C liffs, 1982. (4) D uane Shackelford C .: "D iffu s ion o f inorganic chem ica l wastes in com pacted c la y", D octor d issertation, The U niversity o f Texas at Austin, USA '1988. (5) Freez R. A ., Cherry J. A . : "G ro un dw a te r", P rentice-H all, Inc. Engelwood C liffs, N ew Jersey, USA, 1 979. (6) G illh a m R. W ., Robin M . L. J., Dytynyshyn D. J., Johnston H. M .: "D iffus ion o f nonreactive and reactive solutes through fine-grained barrier m ateria ls", Canadian G eotechnical Journal, Vo l. 2 1 ,5 4 1 -5 5 0 , Canada, 1984. (7) H e lffe rich F.: "Ion Exchange", M c G ra w -H ill, Inc. N ew York, USA, 1962. (8) Li Y. H ., G regory S.: "D iffu s ion o f ions in Sea W ate r and Deep-Sea Sediments", G eoch im ica et C osm och im ica Acta, Vo l. 38, 703-714, 1974. (9) "D iffu s io n by the Porous D isc M eth od ", Properties o f the M ixtures and Solutions, Chapter D iffus ion, 251 -2 59 . (10) N ye P. H . : "D iffus ion o f Ions and Unchanged Solutes in Soils and Soil C lays", Advances in Agronom y, V o l. 31, 225-272 , USA, 1979. (11) O lsen S. R., Kemper W . D . : "M ovem ent o f N utrients to Plant Roots", Advances in Agronom y, Vol. 20, 9 1 -15 1 , USA, 1968. (12) Porter L. K., Kemper W . D ., Jakson R. D ., Stewart B. A .: "C h loride D iffus ion in Soils as Influenced by M o is tu re C ontent", Proceedings Soil Science Society o f Am erica, Vo l. 24, No. 6, 400-403 , USA, 1960. (13) Robinson R. A ., Stokes R. H .: "E lectro lyte So lutions", 2 nd. ed. B itterworths Scientific Publications, London, UK, 1959. (14) V e lde B .: "in trod uctio n to C lay M inera ls", N ationa l Centre fo r Scientific Research, France, 1992. (15) Van Shaik J. C ., Kemper W . D .: "C h lo ride D iffus ion in C lay-W ater Systems", Proceedings Soil Science Society o f Am erica, V o l. 30, 22-25 , USA, 1966. UNIVERZA V MARIBORU • FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO 62000 Maribor, Smetanova 17, tel.: 062 25-461,221-112, telefax: 062 225-013 DOLOČEVANJE OBRATNE MATRIKE: a) 3 pomočjo sistema linearnih enačb in b) s pomočjo razširjene matrike UDK 512.64 JOŽE LEP Naj bo n-vrstna kvadratna matrika Tedaj obstaja ena sama obratna matrika A ~ \ in sicer je ~ a \\ a n ... «u " A n •• An °22 regularna. A ' 1 = - i - = det A A 2I A 22 " -̂ 2 n «.1 a„2 ... a nn. k . 4 i2 ••• Da bi določili A ~ \ je v splošnem dosti računskega dela, saj je treba računati n2 determinant, od katerih je vsaka (n - 1 )-vrstna. Zato je naravno vprašanje, ali bi bila matrika A~' določljiva s kakim krajšim računskim naporom. Ena taka pot gre prek primernega sistema n linearnih enačb z n neznankami. Dana bodi n-vrstna regularna kvadratna matrika A. Vzemimo še n-vrstni stolpec X neznank in n-vrstni stolpec B števil * 1, *2.......xn, torej stolpec b,, bz.........bn, torej stolpec V ' K b , l B = 2 X „ . bn . Pri tem imamo števila b,, bz.......bn za znana in naj so od 0 različna. Avtor: Jože Lep, redni profesor matematike na Fakulteti za gradbeništvo, Univerza v Mariboru Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Novosti: 17 Tedaj moremo nastaviti matrično enačbo A X = B , ki ima natanko eno rešitev X = TT1 B. Ker je matrika AX matrika stolpec A X = a \ \X\ ^~a \2X2 ^ ' ' " ' ^ a \nXn a 2\X\ T ^22X2 a n\x \ + a n lx 1 + . . . + a nnx n je matrična enačba AX = B isto kot sistem ° l \ X \ + a \2X2 + " - + a \tiXn ~ b \ a 21X l J r a 2 2 x 2 + - " + a 2 n X n = ^2 a n \ x \ + a n lx 2+ . . . + a m x n = b n Ta sistem ima zaradi det A 0 natanko eno rešitev, in sicer: - det A det A K, = ------- l- , x 2 = ------- - det A det A =- det A n det A Ko bi determinante det A-,, det A2, ..., det An zapisali razvite po stolpcu b-jev, bi po deljenju z det A dobili: x \ — c,,b, + cn b2+ . . . + c u bn X 2 = Cl f i \ + C 2 2 ^ 2 + - • • + C 2rPn Xn = Cn A +Cnlb l + - + C j ) n pri tem so vsi Cg natanko določena števila. Torej: C11 C12 Cji c2 2 Cn\ Cn2 Ci CXn * 2 = ^ 1 - ^ ■2 7 , 1 2 7 i 7 2 Tako je X = b ) A X = B - + A X = E B - > a '1 . 2 ' --A, H----by '1 2 ' 7 i 7 2 7 ’ 7 — 6, - —b2 |_7 7 2 J 3 1 . 7 ’ 7. A 2 1 X \ r i ° ] IA 1 -1 *2 0 1 *2 J -> pa je A~1 = c = ( 1) 3 '1 2 ' C 73 7 1 .7 7. 2 1 o' •(-3; -1 0 1 •1 ' l 2 1 °1 0 (-7 ) -3 IJ 7 0 0 -7 1 2 -3 1 1 ' 1 ’ " 1 2 1 0 7 7 . 3 1 0 1 7 ~7 . Odčitamo: A ~ l = C = I A 7 7 A _ I 7 7 Preveritev: vlvl 1 = ' 1 2 ■ r1 2 i 7 7L3 -»J 3 1 . 7 7 . , i ' 3 , 2 „ r i 7 7 ’ 7 ^ 7 ■[i tl- Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Novosti: 17 2. primer. Obratno matriko k matriki A = 1 1 1 2 -1 3 -1 4 2 določi: a) iz rešitve pripadajočega sistema, b) iz preoblikovanja na razširjeni matriki. Preveri, da je AA~: = E. Rešitev 1 1 1 2 -1 3 -1 4 2 ; det A = -2 -3 + 8 -1 -12 -4 = -14. /4 je regularna matrika, pa A 1 obstaja. Pripadajoča matrična enačba je 4X = B, pri tem je X = * 1 * 2 in S = *. * 2 * 3 * 3 a) Matrično enačbo AX = B moremo zapisati tudi v obliki: 1 1 1 * 1 *. X, + x2 + x3 *, 2 -1 3 • * 2 = * 2 -> 2x, - x2 + 3x3 = * 2 -1 4 2 .* 3 . Ia J -X, + 4 x2 + 2 x3 L*3j X , + x 2 + x 3 = A, •(-3)4 •(-2 ) X , + x2 + x3 = bx 2x, - x2 + 3x3 = b2 •1 i - * - x , - 4 x 2 = -3 bl +b2 - X , + 4 x2 + 2 x3 = b2 •1 -3x, + 2 x2 = -2 by +by . Ekvivalentna je sistemu • l i 2 , 1, 2 , - ► * i = * 1 " 7 * 2 - 7 * 3 - Trikotni sistem je: x, + x2 + x3 = bt - x , - 4 x 2 = - 3 A,+Aj —7X| = —7 /)] +b2 +2 b2 x i = - j [ - x ' + 3 b i - b* h \ 1. 3 L 1 Lx2 = —b . ------o, + — b, , 2 2 1 14 2 14 3 1 2 1 3 1X, = -X, - x 7 +b. = -b, + —b7 + —b, — b. + — b7 ----- b, +b, , 3 1 2 1 1 7 2 7 3 2 1 14 2 14 3 1 1, 5 , 3 ,X, = — b. + — b7 H-----o, . 3 2 1 14 2 14 3 ‘ 1 , 2 , . 1 ' , 6 , 2 , —6, — b2 4— b2 + 36, —62 2Z>, ~ ~ b 2 +~*3 7 7 “ 4 L. 7 2 7 3J Tako je X = * 1 ' 1 1 bt 4” b-t 2 1 14 2 14 3 1 , . 5 L 3 L— b* 4----- b 7 H------b-* 2 1 14 2 14 3 1 1 2 7 7 1 3 1 2 14 14 1 5 3 2 14 14 L*3j Gradbeni vestnik > Ljubljana 46 Novosti: 17 pa je 1 2 l 1 3 14 _5_ 14 2 7 _1_ 14 J_ 14 ' 1 1 1 " 1 0 0' b) A X = B ^ A X = E B - + 2 - 1 3 *2 = 0 1 0 • b2 - 1 4 2 _*3_ 0 0 1 k J (1) 1 1 1 o o' <-2)l •1 ' l l l 1 o o' •3 -> 2 - 1 3 - 1 4 2 0 1 0 0 0 1 •1 4- -> •l 0 ( - 3 ) 1 0 5 3 - 2 1 0 1 0 1 • i t • 5 i - > •3 '3 0 4 1 1 o' - ( - 7 ) - > 0 - 3 1 - 2 1 0 t 0 0 (14) - 7 5 3 •2 ■(-14) •1 t -21 0 0 0 42 0 0 0 14 - 2 1 3 6 21 - 9 3 - 7 5 3 1 * —> 42 14 1 0 0 1 1 2 7 7 0 1 0 1 3 1 2 14 14 1 5 3 0 0 1 2 14 14 C Odčitamo: A 1 = C = 3_ 14 _5_ 14 _2 7 _1_ 14 _3_ 14 -2 - 4 - 3 1 5 3 Preveritev: II O II ' 1 1 1 ' 2 - 1 3 1 1 __ __ 1 - 1 4 2 14 - 7 5 3 1 4 + 7 - 7 , - 2 - 3 + 5, - 4 + 1 + 3' 1 14 14 0 0 " '1 0 0' 2 8 - 7 - 2 1 , - 4 + 3 + 15, - 8 - 1 + 9 0 14 0 = 0 1 0 - 1 4 + 2 8 - 1 4 , 2 - 1 2 + 10 4 + 4 + 6 0 0 14 0 0 1 Opozorimo, da je preoblikovanje matrike A v matriko E možno samo v primeru, ko det A ^ 0. Če je preoblikovanje matrike A v matriko £ izvedljivo, tedaj je nujno det A ^ 0, pa posebno računanje det A ni potrebno. 1 3 4 0 1 5 2 1 2 3. primer. Obratno matriko k matriki A = da je A4-1 = E določi iz preoblikovanja na razširjeni matriki sistema. Preveri, Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Novosti: 17 Rešitev '(1> 3 4 1 0 o' • ( -2 ) ' l 3 4 1 0 0 •1 - » 0 1 5 0 1 0 0 (1) 5 0 1 0 < - 3 ) T 2 1 2 0 0 1 •1 0 - 5 - 6 - 2 0 1 ' l 0 - 1 1 1 - 3 0' 0 1 5 0 1 0 •19 0 0 (1 9 ) - 2 5 1 •(-5 )T 19 11 19 0 0 0 19 0 0 0 19 1 0 0 0 1 0 0 0 1 3 2 11 19 19 19 10 6 5 19 19 19 2 5 1 19 19 19 - > A ~ ' = 3 2 11 19 19 19 10 6 5 19 19 19 2 5 1 19 19 19 ^ A ~ ' ~ T 9 - 3 - 2 11 10 - 6 - 5 - 2 5 1 5 —> i - 3 - 2 11 10 - 6 - 5 - 2 5 1 19 1 19 _1_ 19 Preveritev: A A - ' = ' l 3 4 ' 1 0 1 5 19 2 1 2 19 19 0 0 19 0 0 0 0 19 - 3 - 2 11 10 - 6 - 5 - 2 5 1 1 0 0 0 1 0 0 0 1 19 - 3 + 3 0 - 8 , - 2 - 1 8 + 20, 1 1 - 1 5 + 4 0 + 1 0 - 1 0 , 0 - 6 + 2 5 , ' 0 - 5 + 5 - 6 + 1 0 - 4 , - 4 - 6 + 10, 2 2 - 5 + 2 4. primer. Obratno matriko k matriki A Preveri, da je A A " ' = E. 1 3 2 4 0 1 0 5 0 0 0 1 2 5 0 1 določi iz preoblikovanja na razširjeni matriki sistema. Rešitev '(1) 3 2 4 1 0 0 o' • ( -2 ) ' l 3 2 4 1 0 0 0' •1 0 1 0 5 0 1 0 0 1 - + 0 (D 0 5 0 1 0 0 < - 3 ) T 0 0 0 1 0 0 1 0 V T 0 0 0 1 0 0 1 0 2 5 0 1 0 0 0 1 •1 0 - 1 - 4 - 7 - 2 Ö 0 1 79 Gradbeni vestnik 1 O O 1 O o o o 2 O O -4 -11 5 1 -2 1 O O -2 O O 0 O 1 O O 1 ' ' l 0 2 -11 1 -3 0 ° ] 0 1 0 5 0 1 0 0 —> t 0 0 (-4 ) -2 -2 1 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 '2 0 0 -24 0 -5 0 1* •1 0 1 0 5 0 1 0 0 T •1-» 0 0 -4 -2 -2 1 0 1 t 0 0 0 (D 0 0 1 0 •24 •(-5) •1 •2 t T -> 2 0 0 0 0 -5 24 1 0 1 0 0 0 1 -5 0 0 0 -4 0 -2 1 2 1 0 0 0 1 0 0 1 0 1 1 0 0 0 "2 0 1 0 0 [ 4 ; 0 0 1 0 0 0 0 1 5 1 0 12 2 2 0 1 ' -5 0 1 1 1 1 2 4 2 4 0 0 1 0 5 1 1 480 ~ 2 12 2 0 -10 2 0 l -5 0 1 0 4 -20 0 1 1 1 1 4 2 -1 -2 -1 2 4 2 4 0 0 4 0 0 0 1 0 Preveritev: '1 3 2 4 ' "0 -10 48 2 ' 1 0 1 0 5 0 4 -20 0 4 0 0 0 1 2 -1 -2 -1 2 5 ° 1_ 0 0 4 0 0 + 0 + 4 + 0, -10 + 1 2 - 2+0, 48-60 O + O + O + O, o + o + o + o , 0 + 4 + 0 + 0, O + 0 4* O + 0, 0 + (-20) + 0 + 20, 0 + 0 + 0 + 4, O + O + O + O, -20 + 20 + 0 + 0, 96-100 + 0 + 4, '4 0 0 0' '1 0 0 0' 1 0 4 0 0 0 1 0 0 4 0 0 4 0 0 0 1 0 0 0 0 4 0 0 0 1 2 + 0 - 2+0 O+O+O+O O+O+O+O 4 + 0 + 0 + 0 '4 2 4' '40' 5. primer. Reši matrično enačbo 3 1 0 ■ X = 19 1 3 2 23 A B Rešitev Ljubljana 46 Novosti: 17 Matrična enačba je A X = B. Če rešitev enačbe obstaja, je X = /T 1 B. Najprej moramo določiti A ~ \ Če je matrika A prevedljiva v matriko E, je det A £ O in A a obstaja. Gradbeni vestnik • Ljubljana 46 Novosti: 17 '(4 ) 2 4 1 o o' • ( - 3 ) i •1 3 1 0 0 1 0 •4 1 3 2 0 0 1 •(-4) '4 0 -8 -2 4 o ' •7 -+ 0 -2 12 -3 4 0 t 0 0 (56) 16 -20 -4 •1 •14 - 3 T 4 1 0 0 •1 2) 12 -3 4 0 • l t • ( - 5 ) i - 10 -4 1 0 -4 •1 28 0 0 2 8 -4 0 -28 0 6 -4 -12 0 0 56 16 -20 -4 28 28 J 56 - 0 0 1 4 1 ‘ 1 14 7 3 1 3 0 1 1 14 7 7 2 5 1 0 0 1 7 14 14 A ~ ' = 14 __3_ 14 2 7 4 7 J_ 7 _5_ '1 4 7 2 7 X = A ~ 'B = T r 14 14 __ 1 8 -2 -3 2 6 4 -5 -1 _1_ 14 “j '14 ' 19 1 " 14 23 . -2 6 -1 40 + 76-46 -120 + 38 + 138 160-95-23 1 '70 ' '5 ' 56 — 4 “ 14 42 3_ '1 3 2 4 ' '-1 ' 0 1 0 5 3 6. primer. Reši matrično enačbo A X = B, če je A = 0 0 0 1 in B = 0 2 5 ° ! 2 Rešitev. Rešitev matrične enačbe je X = A 1B. Matrika A se ujema z matriko A v 4. primeru, pa je A 1 = '0 -10 48 2 1 0 4 -20 0 4 2 -1 -2 -1 0 0 4 0 Potem je '0 -10 48 2 ' '-1 ' '0 -3 0 + 0 + 4' '-2 6 ' 1 0 4 -20 0 3 1 0 + 1 2 -0 + 0 1 12 4 ' 2 -1 -2 -1 0 “ 4 ' 1 to 1 u> 1 0 1 to ~ 4 ' -7 0 0 4 0 2 o + o + o + o 0 Razvoj in raziskave, svetovanje, projektiranje in specialne storitve, Dimičeva 12, p.p. 2554, Sl -1001 Ljubljana, Slovenija Tel.: +386 61 1888 100 Fax: +386 61 348 363 E-mail: info@gi-zrmk.si http://www.gi-zrmk.si/Žiro račun: 50105-603-48407 I N F O GV XXXXVI • 1-2-3 • 1997 M A C I J E 320 PREDSTAVITEV ORGANIZIRANOSTI IN DEJAVNOSTI GRADBENEGA INŠTITUTA ZRMK Organisation and Activities of Civil Engineering Institut ZRMK UDK 061.6.001.76 GOJMIR ČERNE 1. U V O D Vlada LR Slovenije je leta 1949 ustanovila Gradbeni inštitut, ki je bil leta 1952 proglašen za gospodarsko ustanovo z imenom Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK). Osnovne naloge ZRMK-ja so bile raziskovalno in preskuševalno delo ter tehnološki razvoj in aplikacije v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala, ki jih je takrat opravljalo manj kot 50 zaposlenih. Dinamičen razvoj gradbene dejavnosti, ki se je nekako pričel v drugi polovici šestdesetih let, doživel vrhunec ob koncu sedemdesetih oziroma v začetku osemdesetih let, je vplival tudi na razvoj Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij. V tem obdobju se je ZRMK razvil v drugi največji gradbeni inštitut v bivši Jugoslaviji, ki je v začetku osemdesetih let, to je pred pričetkom krize v gradbeništvu, štel prek 550 zaposlenih. Sodelavci ZRMK so delovali praktično v vseh republikah bivše SFRJ in v mnogih tujih državah, še posebej veliko pa smo bili prisotni v Bosni in Hercegovini. Na tem območju smo poleg reševanja zahtevnih tehnoloških problemov v zvezi z usposobitvijo proizvodnih obratov gradbene industrije (opekarne, kamnolomi, separacije, betonarne, betonski proizvodi, montažne konstrukcije ipd.) ter problemi novogradenj, vzdrževanja in obnove gradbenih objektov, sodelovali tudi pri ustanavljanju, opremljanju in kadrovskem usposabljanju gradbenih laboratorijev oziroma inštitutov (Sarajevo, Tuzla, Mostar, Banja Luka...). Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij je vse od leta 1952 deloval na tržišču in s svojim razvojno- raziskovalnim in strokovnim delom tako pridobival vsa potrebna sredstva za svoj obstoj in razvoj. Razvojno-ra- ziskovalna dejavnost, ki se je financirala oz. sofinancirala po projektnem načelu iz raziskovalnih fondov, je v povprečju predstavljala 15 do 16 odstotkov. Prav tesna povezanost ZRMK z gospodarstvom, oz. naša soodvisnost od gospodarstva, je imela za posledico intenziven razvoj aplikativnih dejavnosti, ki so zagotavljale potrebna sredstva tudi za posodabljanje raziskovalne opreme, kadrovsko krepitev, ter celo v letu 1984 dokončanje izgradnje novega prizidka skupne površine 5.292 m2 laboratorijskih in pisarniških prostorov. V drugi polovici osemdesetih in v začetku devetdesetih let je kriza v gradbeništvu pogojevala tudi kadrovsko krčenje ZRMK, ki je leta 1992 štel “le“ še ca. 320 zaposlenih, vendar pa je ZRMK kljub temu uspel brez večjih posledic ohraniti vsa potrebna strokovna jedra za opravljanje svojih dejavnosti v novi državi Sloveniji. Enako tudi sicer nujno zmanjševanje investicij ni ogrozilo dokaj solidne opremljenosti ZRMK, tako na področju preskuševalne kot tudi na področju aplikativne dejavnosti. Avtor: Na podlagi Zakona o zavodih, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije in je pričel veljati s 1. aprilom 1991, je ZRMK postal javni zavod, začasno, “dokler se ne opredelijo javne službe“, v celoti v lasti države. Za ta namen je Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije imenovalo neodvisno zunanjo komisijo, ki je septembra 1992 leta izdelala elaborat z naslovom “Ocena vrednosti in družbene relevantnosti oddelkov in skupin v ZRMK“. Komisija je predlagala, da naj bi se del ZRMK; ki obsega dve odlični raziskovalni skupini ter preskuševalne laboratorije, to je skupno 126 delavcev, preoblikoval v novi javni zavod, ki bo kot neodvisna tretja stranka v skladu z Evropsko smernico št. 89/106 EEC vseboval tudi organ za certificiranje skladnosti gradbenih proizvodov. Na podlagi tega elaborata je Vlada Republike Slovenije dne 21. aprila 1994 sprejela Sklep o preoblikovanju dela Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v javni raziskovalni zavod z imenom Zavod za gradbeništvo - ZRMK (ZAG). Dejavnosti, za katere je ZAG registriran - temeljno raziskovanje in predkonkurenčni razvoj ter tehnični preizkusi in analize - opravlja ZAG, ki je pričel s poslovanjem v začetku leta 1995, kot javno službo. Dejavnosti, ki jih je opravljal do preoblikovanja ZRMK, to je razvojno-raziskovalna dejavnost, nadzorstvo in svetovanje pri gradnji z izvajanjem kontrolnih ali tekočih preiskav, projektiranje zahtevnejših novogradenj, sanacij objektov ter geotehničnih del, izvedba specialnih del, proizvodnja specialnih materialov in laboratorijske opreme ter dopolnilno izobraževanje, informiranje in svetovanje občanom ter promocije novih proizvodov in tehnoloških rešitev, pa opravlja preostali del ZRMK, ki se je v sredini leta 1995 preimenoval v Gradbeni inštitut ZRMK. Laboratorijska oprema bivšega ZRMK, potrebna za izvajanje certificiranja, ki je pred preoblikovanjem služila tako za izvajanje atestiranja po takratnih predpisih kot tudi za razvojno-raziskovalno dejavnost ter izvajanje kontrolnih ali tekočih preiskav se je sicer razporedila v upravljanje ZAG, vendar pa je na podlagi posebnega sporazuma ta oprema tudi v souporabi Gradbenega inštituta ZRMK za potrebe opravljanja njegovih dejavnosti. S tem sporazumom je tudi predvideno, da bo Gradbeni inštitut ZRMK po preoblikovanju v gospodarsko družbo postal soustanovitelj Zavoda za gradbeništvo - ZRMK, oziroma sedaj Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Preoblikovanje Gradbenega inštituta ZRMK v gospodarsko družbo je v teku, saj imamo že soglasje Vlade R Slovenije, po sprejemu Zakona o privatizaciji državnega premoženja v Državnem zboru pa bo izvedeno tudi lastninjenje Gradbenega inštituta ZRMK. 3. VLOGA IN NALOGE GRADBENEGA INŠTITUTA ZRMK Medtem, ko naj bi novi javni Zavod za gradbeništvo Slovenije izvajal le javne službe, to je poleg raziskovanja predvsem, kot tretja neodvisna stranka, preskušanje in certificiranje skladnosti gradbenih proizvodov, pa Gradbeni inštitut ZRMK, v statusu gospodarske družbe, nadaljuje tradicijo Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij, kot poslovnega subjekta, ki deluje še nadalje po tržnih principih na naslednjih področjih: - razvojno in raziskovalno delo, - transfer novih proizvodov in tehnologij, - uvajanje sistemov zagotavljanja kakovosti v gradbeno industrijo in operativo, - svetovanje, projektiranje in nadzor z izvajanjem potrebnih predhodnih, tekočih ali kontrolnih preiskav na področju gradbenih materialov, konstrukcij, prometnic, geotehnike in sanacij, - svetovanje na področju smotrne rabe energije ter bivalnega in delovnega okolja, - vodenje, uvajanje in izvajanje specialnih del na področju novogradenj, sanacij gradbenih objektov in geotehnike, - pilotska proizvodnja specialnih materialov in laboratorijske opreme, ki so plod lastnega razvojno-raziskoval- nega dela, - revizija vseh vrst gradbenih ter tehnoloških načrtov. Poleg tega pa v našem GRADBENEM CENTRU na Dimičevi 9 v Ljubljani, ki je namenjen tako strokovnjakom kot občanom, organiziramo: - brezplačno svetovanje s področja učinkovite rabe energije in graditve - promocije, demonstracije ter stalne in občasne razstave, - dopolnilno izobraževanje ter poklicno usposabljanje, - informacijsko dejavnost. 4. ORGANIZIRANOST GRADBENEGA INŠTITUTA ZRMK IN KADROVSKA SESTAVA Gradbeni inštitut ZRMK je, ob upoštevanju novih družbenih razmer, ki so nastale na področju bivše Jugoslavije in na podlagi bogate tradicije in ugleda, ki ga je ZRMK imel še posebno v Bosni in Hercegovini, lansko leto v jeseni ustanovil svoje hčerinsko podjetje v Sarajevu, ki naj bi se postopno razvilo v osrednji gradbeni inštitut DIREKTOR INŠTITUTA GOSPODARSKI SEKTOR TEHNIČNI DIREKTOR SLUŽBA ZA KAKOVOST IN SPLOŠNI SEKTOR POMOČNIK DIREKTORJA ZA RAZVOJ IN APLIKACIJE INFORMACIJSKI SISTEM POMOČNIK DIREKTORJA ZA EKONOMSKO PODROČJE VODJA MARKETINGA TE H N O LO ŠK I C EN TE R C E N TE R ZA G EO TEH N IK O I N P RO M ETN IC E MATERIALI IN TEHNOLOGIJE KONSTRUKCIJE BIVALNO OKOLJE ENERGIJA V ZGRADBAH OGNJEVZDRŽNI MATERIALI G R A D B E N I C E N TE R RAZSTAVE, PROMOCIJE IN SVETOVANJE OBČANOM IZOBRAŽEVANJE IN INFORMACIJSKA POKLICNO USPOSABLJANJE ________DEJAVNOST PROJEKTNA SKUPINA APLIKATIVNA SKUPINA CE N TE R ZA K O N STR U K C IJE I N S A N A C IJE PROJEKTNA SKUPINA APLIKATIVNA SKUPINA TEH N O LO ŠK I P A R K MATERIALI IN POLIZDELKI LABORATORIJSKA IN TEHNOLOŠKA OPREMA v BIH z dislociranimi laboratoriji, predvsem v muslimansko-hrvaških kantonih. Tako smo konec novembra lanskega leta na podlagi sporazuma, ki ga imamo podpisanega z vlado Unsko-Sanskega kantona, podlago za ta sporazum predstavlja Zakon o ratifikaciji sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med R Slovenijo in R BIH, v Bihaču odprli laboratorij za preskušanje gradbenih materialov. Svet Gradbenega inštituta ZRMK je tudi že sprejel sklep o ustanovitvi Tehnološkega parka, v katerega se bodo prenesle vse proizvodne in operativne dejavnosti tako, da bo Gradbeni inštitut ZRMK kot razvojno-tehnološko in inženirsko-svetovalno podjetje izpolnjeval vsa pravila, ki jih za takšne organizacije predpisuje mednarodno združenje neodvisnih svetovalnih organizacij FIDIC. V lanskem letu, točneje 22.11.1996, smo ob podpori Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ministrstva za promet in zveze ter Gospodarske zbornice Slovenije ustanovili TEHNOLOŠKI CENTER ZA MATERIALE V GRADBENIŠTVU IN ZGRADBE. Ta center predstavlja osrednje razvojno jedro za področje gradbeništva in industrije gradbenega materiala v R Sloveniji, saj se je vanj včlanilo že prek 35 podjetij, na čelu z največjimi, kot so SCT, GRADIS, SGP Primorje, GP Grosuplje itd.. Izmed raziskovalnih organizacij je v Tehnološki center že vključen tudi Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ljubljanske Univerze, predvidevamo pa še vključitev tudi nekaterih drugih inštitutov. Na osnovi že omenjenega sporazuma pa laboratoriji Zavoda za gradbeništvo Slovenije predstavljajo tudi tako imenovani instrumentalni center za potrebe razvojno-raziskovalnih nalog Tehnološkega centra. 8. januarja 1997 je bil ustanovljen tudi že Programski svet Tehnološkega centra, ki je opredelil osem programskih sklopov in imenoval njihove vodje. Osnovni namen ustanovitve Tehnološkega centra je na najracionalnejši možni način vzpostaviti potrebne pogoje za tehnološko posodobitev, ki je nujna za povečevanje konkurenčne sposobnosti slovenskega gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Le z združevanjem znanja, raziskovalne opreme ter sredstev in ob ustreznem usklajevanju aktivnosti in programskih odločitev bo slovensko gradbeništvo lahko nadoknadilo, kar je bilo v času gospodarske krize zamujeno. Država pa bo seveda morala z doslednim izvajanjem Znanstveno-tehnološke politike in Programa spodbujanja tehnološkega razvoja Slovenije do leta 2000, oba dokumenta je Vlada RS sprejela konec leta 1994, prispevati svoj delež pri tehnološki posodobitvi slovenskega gradbeništva. 5. POMEMBNEJŠE AKTIVNOSTI GRADBENEGA INŠTITUTA ZRMK Poleg predhodno navedenih aktivnosti, ki so statusnega oziroma trajnostnega značaja, pa Gradbeni inštitut ZRMK vodi tudi celo vrsto zelo pomembnih razvojnih projektov. Na področju učinkovite rabe energije je naš inštitut že vrsto let zelo dejaven. Prav učinkovita raba energije v zgradbah in gospodinjstvih in energetsko varčna gradnja so bile prve teme, s katerimi se je pričel intenzivno ukvarjati leta 1992 ustanovljeni Gradbeni center. Tako je še vedno na ogled stalna izobraževalna razstava na to temo, ki obsega površino prek 300 m2 razstavnega prostora v prvem nadstropju Gradbenega centra. Pri vzpostavitvi pogojev za delo Gradbenega centra so finančno sodelovala tudi takratna ministrstva za energetiko, za industrijo in gradbeništvo ter za okolje in prostor, Stanovanjski sklad RS in Gospodarska zbornica Slovenije. Gradbeni center nudi tudi brezplačne nasvete občanom v zvezi z učinkovito rabo energije v zgradbah in gospodinjstvih ter izboljševanjem bivalnih pogojev vsak torek in četrtek od 1500 - 1800. Takšne svetovalne pisarne smo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti in njegovo Agencijo za učinkovito rabo energije, ki ta projekt, ki ga popularno imenujemo ENSVET, tudi financira, vzpostavili že v 23 slovenskih krajih. Razvojni skupini za energijo v zgradbah ter bivalno okolje našega Tehnološkega centra pa se ukvarjata tudi s tako imenovanimi energetskimi pregledi stavb (stanovanjske zgradbe, šole, poslovne zgradbe ipd.), katerih namen je zmanjšati čezmerno porabo energije in hkrati zboljšati bivalne in delovne pogoje. Razvojna skupina za energijo v zgradbah deluje tudi na področju uporabe sodobnih energijsko učinkovitih tehnologij in projektnih rešitev ter strokovnega svetovanja za občine oz. pri pripravi in izvedbi energetskih zasnov lokalnih skupnosti. Delovanje našega inštituta na tem področju je nacionalnega pomena, saj široka raba predstavlja ca. 35 odstotkov porabe vse energije, ustrezni bivalni in delovni pogoji pa so seveda izrednega pomena za dobro počutje stanovalcev in delovno storilnost zaposlenih. Več o dejavnostih na področju učinkovite rabe energije in ostalih dejavnostih Gradbenega centra si zainteresirani lahko ogledajo prek interneta na naslovu http ://gcs.gi-zrmk.si/. V lanskem letu smo pričeli tudi z aplikacijo tehničnega informacijskega sistema za graditeljstvo - TIGRA, ki je nastal kot rezultat dveletnega razvojnega projekta, ki so ga sofinancirali Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za okolje in prostor in naš inštitut, izvajali pa smo ga v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezije Univerze v Ljubljani. Informacijski sistem TIGRA vsebuje različne informacije, ki so zanimive za študente, strokovnjake, poslovneže in tudi občane, to je vse, ki se ukvarjajo z gradbeništvom oziroma gradnjo, vzdrževanjem ali obnovo zgradb. TIGRO si je mogoče ogledati na internetu na naslovu http ://tigra.gi-zrmk.si/. Na področju kakovosti v graditeljstvu je naš inštitut že nekaj časa zelo močno angažiran. Na to temo smo v zadnjih dveh letih pripravili kar štiri posvetovanja. Nekaj izvodov zbornikov s teh posvetovanj je v Gradbenem centru še vedno na razpolago. Projekt INKAGRA je jedro dejavnosti pri razvoju in uveljavitvi sodobnih pristopov h kakovosti v slovenskem graditeljstvu. INKAGRA je sinonim za model integriranega sistema kakovosti za področje graditeljsta oz. za podjetja s področja graditeljstva. INKAGRA vključuje program vzpostavljanja integriranega sistema kakovosti. V primerjavi s starejšimi pristopi k reševanju problematike kakovosti pri graditvi bo model odražal sodobne, v Evropi uveljavljene in sprejete koncepte zagotavljanja in vodenja kakovosti (ISO 9000, TQM) ter integracije zagotavljanja varnosti, varstva pri delu in varovanja okolja. Osnovni namen ja razviti model in program vzpostavljanja sistema kakovosti INKAGRA do stopnje praktične uveljavitve integriranega pristopa h kakovosti in pripraviti program uvajanja tega sistema v gradbeno prakso. Z uveljavitvijo INKAGRE kot pristopa h kakovosti v slovenskem gradbenem prostoru, ob zadostnem vključevanju naročnikov, ki vzpostavljajo ta sistem, ter države oz. pristojnih ministrstev, ki sofinacirajo tako obliko organizacijske in poslovne posodobitve gradbenih podjetij in drugih organizacij, ki sodelujejo pri graditvi, želimo s projektom INKAGRA pomembno prispevati k doseganju pomembnih ciljev sistemskega zagotavljanja kakovosti na področju graditve, tako nacionalnih kot ciljev udeležencev graditve oz. podjetij, ki bodo vzpostavljala sisteme kakovosti. Projekt sofinancirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za promet in zveze - Direkcija Republike Slovenije za ceste in Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS). Trenutno pa tečejo tudi že razgovori z dvema pomembnima podjetjema, eno je s področja visokogradbene dejavnosti, drugo pa s področja opekarske industrije, za svetovanje pri vzpostavitvi sistemov kakovosti INKAGRA v njihovo poslovanje. Po zgledu razvitih držav pripravljamo pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti, Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za znanost in tehnologijo razvojni projekt ZNAKI KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU, katerega cilj je na podlagi mednarodno primerljive in verificirane metodologije podeliti znak kakovosti najboljšim proizvodom, storitvam, procesom in tehnologijam ter osebam oziroma strokovnim teamom. Razvojni del projekta sofinancira tudi Pomurski sejem d.d. Cilji projekta so: • dvigniti in izboljšati kakovost in konkurenčnost izdelkov in storitev ter procesov, • pospešiti tržno obnašanje in preprečiti nelojalno konkurenco, • dvigniti nivo zagotavljanja kakovosti in obvladovanja poslovnega procesa glede na kriterije ISO 9000 oz. INKAGRA, TQM/priznanja za kakovost, • varovati in informirati naročnike in uporabnike, • spodbuditi raziskovalno in razvojno delo ter • promovirati kakovostne izdelke slovenskega graditeljstva. V letošnjem letu nam je uspelo podeliti znak kakovosti na področju enegetske učinkovitosti oken ter balkonskih vrat. Prve znake kakovosti v graditeljstvu, s poudarkom na ocenjevanju energetske učinkovitosti, so dobila naslednja okna: JELOTERM (Jelovica d.d.), LESENO OKNO DOl (Marles hiše Maribor d.o.o.) in LESENO OKNO INO-68 (Inles Hrast d.d.). Znake je ob prisotnosti najvišjih predstavnikov gradbene stroke in medijev podelil minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar na slavnostni otvoritvi sejma MEGRA ’97 v Gornji Radgoni, 15. 4. 1997. Na področju mednarodnega sodelovanja je Gradbeni inštitut ZRMK vključen v en projekt COPERNIKUS, dva EUREKA projekta ter dva PHARE projekta. Posamezni sodelavci našega inštituta pa sodelujejo tudi z določenimi tujimi univerzami ter inštituti in se aktivno udeležujejo tudi mednarodnih strokovnih prireditev. Gradbeni inštitut je v lanskem letu vodil skupno tri znanstveno-raziskovalne projekte ter tri tehnološko-raz- vojne projekte, ki jih financira oz. sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter tri razvojne projekte, ki jih sofinancirata Ministrstvo za promet in zveze in DARS. V zaključni fazi pa je tudi 13 razvojnih projektov, ki jih naš inštitut financira v celoti iz lastnih sredstev za razvoj. Gradbeni inštitut ZRMK je tudi lastnik devetih patentov, prijavljenih tako doma kot v tujini. ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE LJUBLJANA, KARLOVŠKA 3 STR O K O V N I IZPITI ZA G R A D B E N IŠ TV O IN A R H ITE K TU R O TER PR IP R A V LJA LN I SEMINARJI ZA S TR O K O V N E IZPITE V LETU 1997 A. SEMINARJI B. iZPITI Rok Leto Mesec SEMINAR pisni ustni II. 1997 Februar 17.-21. februar 15. februar 3.-7. marec III. 1997 Marec 17.-21. marec 22. marec 7.-11. april IV. 1997 April 18.-18. april 19. april 5.-9. maj V. 1997 Maj 19.-23. maj 24. maj 9.-13. junij VI. 1997 September 15.-19. september VII. 1997 Oktober 20.-24. oktober 18. oktober 3.-7. november Vlil. 1997 November 10.-14. november 15. november 1.-5. december IX. 1997 December 15.-19. december A. Pripravljalni seminar za strokovne izpite organizira ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKO V SLOVENIJE, 1000 L jub ljana , K a rlo vška 3 (telefon/fax: 061/221-587. Prijavo, v obliki dopisa, pošlje organizatorju plačnik. Če je plačnik sem inarja podjetje (pravna oseba), priobči v prijavi še to izjavo. Sam oplačnik pošlje organizatorju poleg prijave še kopijo dokazila o plačilu. Cena seminarja za eno osebo znaša 57.960,00 SIT (znesku je že prištet 5 % prometni davek). Številka žiro računa je 50101-678-47602. B. Strokovni izpit organizira GRADBENI INŠTITUT ZRM K, D im ičeva 12, 1000 L jub ljana , telefon (061)301-133. Prijave, v obliki obrazca, z vsemi prilogami, ki so razvidne iz obrazca, sprejem a organizator 20 dni pred pisnim delom izpita. Obrazce je mogoče dobiti pri organizatorju, vse informacije pri inž. Jakobu Grošlju od 8.00 do 12.00 ure.