— 196 — Pogovori vredništva. Gospodu Janezu: Zal nam je, da Vasica dopisa, ki zagovarja kačji kamen, ne moremo v „Novicahtf natisniti, ker v raz ni h vračil ne smemo po svetu širiti. Da imajo nekteri terdno zaupanje na ta kamen, nas ne more premotiti, ker vemo, datudi žago varj avci kačji ga strupa v imenu sv. Senpasa, sv. Urna itd. imajo dosti ljudi, kteri jim (morebiti po kakošnih srečnih naključbah) terdo zaupajo, kakor je tudi dosti ta-cih, ki se v očesnih boleznih na pesek iz sv. Vi-sarjev terdno zanašajo (kar smo v Novicah leta 1846 in 1847 že obilo pretresli). „Novicea, ki so namenjene ljudstvu resnico v vsi m razodevati in preganjati meglo škodljivih vraž in praznoverstva, morajo v zdravniških zadevah vsako tako reč zavreči, ki se opira le na domislijo. (Konec sledi.) — 200 — Pogovori vredništva. (Konec). Omenjeni kačji kamen je po popisu gladek, tedaj ga nič ne pride zdrobljenima v rano, da bi zamogli v tem zdravilne moči iskati; — da je pa to resnica, se lahko iz tega zapopade, ker je, kakor smo v 39. listu slišali, tisti kamen že čez 100 let pri hiši, tedaj, večkrat rabljen bi že bil ves pošel, če bi se ga bila vsakikrat tudi le Hahnemanova mervica odkrušila. Ker pa kamen po popisu tudi magneti čna ruda ni, se tudi v magnetizmu ne more zdravilna moč iskati. — Druga čudna pripovedka je ta, da se kamen le kačjih pikov prime, druzih ran pa ne. Obilne vere mora biti, kdor to verjame!! Da se zlo kerviv-nih ran ne prime, radi verjamemo; zakaj bi se majhnih kakor vpieen h ran ne prijel, pa naravnost tajimo, ako je res, da se kačjih prime. — Nar bolj čudno je pa to,' kar v 39. listu beremo, da „naj se kamen na rano dobro poveže, ki v 2 do 4 tednih sam od zaceljene rane odpade". Vi pa pišete od dekleta v Vodici: „da čez 4 ure se je sam prijel, čez 16 ur ni bilo otekline znati več, in berž ko oteklina splahne, kamen odpade". — Iz vsiga tega vidite, da mora človek silalahkoverin biti, ki verjame resnično zdravilno moč kačjiga kamna, ki si je na enako vižo zaupanje pridobil, kakor si ga je pridobilo zagovarjanje kačjiga strupa, pri kterim se je moglo tudi saj nekterekrat nakJjučiti, da so otek-Ijine čez 1 ali 2 dni splahnile — same po sebi, ker kačji pik, čeravno včasih veliko in nevarno otekljino napravi, ni ravno vselej nevaren.