JOŽEF KOGOVŠEK GREGOR CEVC, LJUBLJANA* Le dobra dva m eseca, preden so F rancozi že v tre tje zasedli Ljubljano, se je v ljubljanskem K rakovem n a številki 34 rodil 9. m arca leta 1809 ob pol osmi zju tra j Jožef Kogovšek.1 Pol sto letja pozneje, le ta 1859, je v L jubljani tu d i um rl. Prvo polovico 19. sto letja obsega to rej življenje slikarja, ki m u je bilo usojeno, da je delal v senci večjih in pom em bnejših m ojstrov in je bil zato pozabljen, življenje, ki je bilo večji del u jeto v ozek pas hiš pod grajskim hribom , je steklo iz predm estnega K rakovega v K apucinsko predm estje, od tam v Rožno ulico, n a S tari trg, v F lorijansko, pa spet n a S tari trg. Vmes so se zvrstili dnevi štu d ija n a D unaju, očetova sm rt, ro jstv a otrok in dolga v rsta let, za k a te ra ne vemo, kod je Kogovšek hodil in slikal. O Kogovšku so le poredko zapisali besedo ali dve. še v p rejšn jem sto ­ letju sta ga om enila kot slik arja prve polovice sto letja M aks P leterš- nik v Zgodovini umetnosti pri Slovencih2 in P eter pl. R adics v Ume- teljnosti in umeteljni obrtnosti Slovencev,3 m edtem ko ga Iv an K u- kuljevič-S akcinski ne om enja. To je dovolj nenavadno, saj ne poroča le o velikih um etnikih, am p ak se je spom nil vsaj z vrstico tu d i m anj pom em bnih, od Kogovška nič boljših slikarjev. V spom inih je omenil Kogovška kot svojega u čitelja Iv an F ran k e.4 Prvi in edini, ki je o K o­ govšku zbral nekaj življenjskih podatkov in om enil štiri njegove slike, je bil V iktor Steska,5 ki je slik arja p ri tem u vrstil m ed Langusove učence. Ob Kogovšku — k ra jin a rju se je z m im ogrede navrženo opaz­ ko pom udil F ran ce M esesnel v članku o slovenskem k ra jin a rstv u de­ v etn ajsteg a sto letja,6 ob njegovem p o rtretn em delu p a R ajko Ložar * Članek je sem inarska naloga iz leta 1973. — Opomba uredništva. 1 »1809, am 9ten März um 1/2 8 Uhr, K rakau 34, Joseph, (starši:) Bartholome Koglouscheg Polir & Elisabeth Klementzin«. Geburtsbueh der Pfarr Tyrnau in Laibach angefangen am l ten März fortlaufend bis 25. August 1812, N° 4, p. 37. Župnijski arhiv župnije Trnovo. 2 Maks Pleteršnik, Slovenci, Slovanstvo, 1874, p. 197. 3 Peter pl. Radics, Ümeteljnost in um eteljna obrtnost Slovencev, LMS, 1880, p. 52. 4 »V višji gimnaziji sem se nekaj mesecev učil risati pri slikarju Kogovšku, ki je svoje čase obiskoval dunajsko akademijo. Ta je bil jetičen in je živel s svojo ženo v največjem pom anjkanju, ker radi bolezni ni več mogel delati. Večkrat mi je pripovedoval o svojem sošolcu Kuppel-W ieserju, ka­ terega je imel v veliki časti. Po Kogovškovi sm rti sem se pozneje oprijel Kurza Goldensteina ...« Stanko Vurnik, Spomini Ivana Franketa, ZUZ, III, 1923, p. 33. 5 Viktor Steska: Slovenska umetnost, I., Slikarstvo, Prevalje 1927, p. 228; id., Kogovšek Josip, SBL, I, 1925/1932, p. 489. 6 France Mesesnel, Slovensko krajinarstvo v 19. stoletju: Zgodovinski p re­ gled, GMDS, XX, 1939, pp. 534—410. Citiram po ponatisu v: France Me­ sesnel Umetnost in kritika, Ljubljana 1953, p. 119: »Kar vemo o Jožefu Kogovšku kot krajinarju, tem elji na edini sliki v Strahlovi zapuščini. Če je res Kogovškova, nam predstavlja slikarja kot premalo samostojnega učenca nizozemske tradicije, da bi ga sploh mogli uvesti v razvoj 19. sto­ letja.« v Kulturnih problemih slovenske umetnosti.1 V Slovenski umetnosti ga n a k ratk o om enja E m ilijan Cevc8 in v katalogu Strojeve razstave K sen ija Rozm an.9 Večje pozornosti slikarju, ki je bil navsezadnje eden redkih n a slikarski akadem iji šolanih Slovencev svojega časa, n aša u m etn o stn a zgodovina ni posvetila. S likarjev oče Jern ej Kogovšek je hišo in poklic podedoval po svojem očetu, zid arju in p o lirju Je rn e ju K ogovšku,1 0 poročenem z Uršulo, ro­ jeno Perko. Okoli leta 1785 se je oženil s ted aj trin a jstle tn o Elizabeto K lem enc (rojeno 12. oktobra 1772u ), h čerjo ze len jav arja J u rija K le­ m en ca in Elizabete, rojene V ertič. K m alu potem je dobil prvega sina T om aža (1785).1 2 T riin d v ajsetleten je bil leta 1789 v popisu župljanov (Status animarum) v T rnovem zapisan kot sam ostojen družinski oče n a številki 12, k jer je živel z ženo, taščo in m ladoletno, slaboum no sestro U ršulo.1 3 Potem so se vrstili otroci: Pavel (1791), Jožefa (1794), Jern ej (1796) in drugi, vse do Jožefa (1809).1 4 Po odhodu Francozov je sklenila av strijsk a oblast n a novo odm eriti davke. Ob tej priložnosti so popisali vse lju b ljan sk e obrtnike. Iz popisa zvemo, da je bilo le ta 1815 v ljubljanskem K rakovem sam o osem go­ spodarjev prem ožnejših od Jožefovega očeta, »posestnika in zidarske­ ga polirja«; spadal je v tre tji davčni razred, za k ar je m oral odriniti 7 Rajko Ložar, K ulturni problemi slovenske umetnosti, DS, XL, 1931, p. 425: »V rom antičnem interm ezzu... naše slikarstvo vegetira med najrazličnej­ šimi vplivi (Kogovškovi portreti močno spom injajo na nem ški rom antični portret kakega J. Oldacha) ...« Reproducirani portret Moža pred pokra­ jino z jezerom z nem škim portretom nima dosti skupnega. 8 Em ilijan Cevc: Slovenska umetnost, Ljubljana 1966, p. 162. 9 K senija Rozman: Mihael Stroj, Narodna galerija, Ljubljana 1971, p. 9, [rk]. 1 0 Im eni Jernejevih staršev izvemo iz vpisa v krstno knjigo ob rojstvu nje­ gove sestre Uršule: »1774 21. October: K rakau 49, Ursula fil. leg. B artho­ lomei Kogouscheg m urary, et Ursula Perkin Conj«. G eburts und Tauf- register der Dom m pfarr von 5ten Jänner 1771 bis 5ten Oktober 1791, p. 48. Župnijski arhiv župnije sv. Nikolaja, Ljubljana. Podatek o tem, da je imel oče hišo gl. v: Vladimir Fabijančič — Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev, VI (Krakovo), rkp. »po domače pri Kogovšku — 1782—1802 Krakovo 12: zidar Jernej Kogovšek (Kogauscheg, Kogouscheg); 1805—1833 K rakovski nasip 34: Jernej Kogovšek; 1840 Luka Mlakar«. 1 1 »1772 12. October, K rakau 4, ... nata et eodem diem bapta est Elisabetha fil. leg. Georgiy Klemenz fructum venditoris, et Elizabethae Vertizhin Conj.« G eburts und Taufregister der Dom m pfarr von 5ten Jänner 1771 bis 5. Oktober 1791, p. 26. Župnijski arhiv župnije sv. Nikolaja v Ljubljani. 1 2 »1785 15. December, K rakau 12, Thomas (oče:) Bartholm e Kogouscheg, (m ati:) Elisabeth Klementz«. Taufbuch bey der PfarrK irche St. Ioanis Baptae. in Tyrnau seit 6ten Iuny bis 16. 9-ber 1792, N° 1, p. 54. Župnijski arhiv župnije Trnovo. 1 3 »Status A nim arum N° 1, Anno 1789 (pod hišno številko 12:) Jerni Ko- guscheg P. f., Elisa. Uxor, Elisab. Clemenzic, Ursula P. f. soror (debilis); Aetas: (zapovrstjo:) 23, 18, 52, 13.« Župnijski arhiv župnije Trnovo. 1 4 Paul: 1791 24. Jänner, . . . Taufbuch N° 1, p. 106; Josephine: 1794 28. 7-ber, . .. Taufbuch N° 2, p. 40; Bartholme: 1796 23. August, . .. Taufbuch N° 2, p. 78; Maria: 1798 12. Februar, ...T a u fb u c h N°3, p. 17; M artin: 1799 8ten 9-ber, . . . Taufbuch N° 3, p. 73; M athäus: 1801 13ten 7-ber, ... Taufbuch N°3, p. 123; Franciscus: und Elisabeth (Zwillinge): 1803 10ten 9-ber, ... Taufbuch N° 3, p. 185; Catherina: 1807 24. 7-ber, . .. Taufbuch N° 4, p. 10. Župnijski arhiv župnije Trnovo. vsako leto dva goldinarja.1 5 K ot uglednega in im ovitega m oža ga n a j­ dem o leta 1820 tu d i m ed zastopniki devetega o k raja (K rakovsko pred ­ m estje) p ri guvernerjevi kom isiji za oskrbovanje ubogih. Da je nekaj veljal, dokazuje tudi, da m u je lju b ljan sk i m ag istrat poslal razpis za popravilo pri cerkvi sv. P e tra 1 6 in da je bil k lju čar trnovske župne cerkve, k ar je ostal do leta 1826.1 7 Ko je bil v nevarnosti obstoj žup­ nije, je podpisal skupaj z županom in »rihtarjem « več prošenj, m ed tem i eno, ki je šla do sam ega cesarja, ki se je prav ted aj m udil v L jub­ ljan i n a kongresu Svete alianse.1 8 To so bila že leta, ko je hodil Jožef v šolo. V zlati knjigi trnovske trivialke, kam or je m a g istrat leta 1807 kljub n asp ro to v an ju šolske ob­ čine n astav il u čitelja Je rn e ja Kosa, najd em o m ed n ag rajen ci za leto 1820 tu d i Jožefa Kogovška.1 9 K tak i odliki je nekaj gotovo pripom ogel očetov ugled, saj srečam o jeseni istega leta m ed učenci c. k. G lavne vzorne šole (fc. k. Muster-Hauptschule), n a k atero je prestopil, Jožefa le m ed »cvajtarji«.2 0 T udi p rihodnje leto je ostal le m ed srednjim i učenci, druščino pa m u je delal b ra t Janez, ki je pozneje postal k n ji­ govodja in s katerim sta si ostala vedno zelo blizu, tak o da je bil Janez tu d i b oter Jožefovih otrok. L eta 1824 sta zadnjič sedela skupaj v šol­ skih klopeh in obiskovala še poseben risarski razred, v katerem se je bil pet let poprej prip rav ljal n a slikarsko pot tu d i M ihael S troj.2 1 N ato arhivski podatki o Jožefu za štiri leta presahnejo. Spet sprego­ vore šele 5. m aja 1829, ko se je vpisal n a d unajsko A kadem ijo upo­ dabljajočih um etnosti (Akademie der vereinigten bildenden Künste) 1 5 Pod Krakovskim predm estjem : »Kokauscheg Bartl, K rakau 34, Inh. und Maurerpollier,« tretji davčni razred, davek 2 goldinarja. Gewerbs Leute — Vorstädte Laibachs 1815, Cod. XX/3, p. ni, MALj. 1 6 7. X. 1820 je ljubljanski m agistrat razpisal licitacijo za popravilo strehe levega zvonika pri cerkvi sv. Petra. O brtniki so morali lastnoročno pod­ pisati prejem razpisa. Med zidarji: zidarski m ojster Ignatz Prager in polir Jernej Kogovšek. Reg I, fasc. 151, konv. 273, fol. 58. MaLj. — Za podatek se moram zahvaliti dr. Dam janu Prelovšku. 1 7 Ivan Vrhovnik: Trnovska župnija v Ljubljani, Ljubljana 1933, p. 391, p. 417. 1 8 Ivan Vrhovnik: o. c., p. 366. Poleg tega o Kogovškovem očetu tudi na stra­ neh 236 in 382. 1 9 »Nach geendetem Sommer Curse 1820 verdienten an der Trivial Schule in der V orstadt Tirnau folgende Schüler mit Schulpreisen belohnt zu w er­ den: In der obern Abtheilung: . . . Kogouschek Joseph.« Slovenski šolski muzej, razstavna zbirka, skupina zlatih knjig, inv. št. 424. Za pomoč pri iskanju podatkov se najlepše zahvaljujem . 2 0 »Classification der Schüler an der kaiserl. königl. M uster-Hauptschule zu Laibach nach geendigtem Som m er-Curse 1820: D ritte Schul-Classe, Zweite Fortgangs-Classe: Kogouscheg Joseph v. Laibach.« H krati pa v: »Zweite Schul-Classe: Kogouscheg Joseph v. Laibach.« Eden od obeh Jo­ žefov bi m oral verjetno biti v resnici Janez. NM, inv. št. 9287. Podobno po poletnem sem estru 1821 spet med srednjim i učenci: »Kogouscheg Johann v. Laibach, Kogouscheg Joseph v. Laibach.« Šolski muzej, inv. št. 1423/1. Po poletnem sem estru 1823 spet oba med srednjim i učenci, Šolski muzej, inv. št. 1423/2, po poletnem sem estru 1824 pa tudi v »Zeichen-Classe«, NM inv. št. 9287. 2 1 Ksenija Rozman: Mihael Stroj, Narodna galerija, Ljubljana 1971, p. 11, [rk]. kot »Kogouschek Joseph aus Laibach in lllirien gebürtig Sohn eines Maurerpollier,«2 2 Na D u n aju si je Jožef našel stan o v an je n a Leim grube, K analgasse št. 92, in tak o j začel obiskovati šole. Zimski sem ester leta 1830 je študiral krajin arstv o , n a drugem oddelku pa še slikanje fig u raln ih kompozicij {Historien Malerey), risan je cvetlic, grafiko, m o deliranje te r k ip a r­ stvo.2 3 R azen zadnjega je vse sem estre n a tem oddelku opravil z odliko. Pozimi 1831/32 sta m u um rla m ati in oče.2 , 1 Jožef je popustil študij, se v erjetn o vrnil v L jubljano te r tu ostal vse leto 1832. Na D unaj se je vrnil šele leta 1833. Poleg že začetega štu d ija je začel leto pozneje z risan jem po a n tičn ih vzorih (Zeichnen bey den Antičen) v skupini profesorja Leopolda K upelw ieser j a.2 5 Tudi to k ra t se je iz­ vrstn o izkazal. K aj več o njegovih d u n ajsk ih letih ne vemo: n iti tega ne, kdo ga je p ri štu d iju podpiral, n iti tega, s kom se je n a D unaju srečeval. N ato spet izgubim o vsako sled za potm i Jožefa Kogovška. Ne kaže, da bi bil študijsko popotoval kam čez m eje avstrijske krone — kakor sta potovala n a p rim er L angus ali Stroj —, saj ni o h ra n je n a kaka njegova p ro šn ja za izdajo potnega lista, pa tudi njegova dela ne razkrivajo, da bi videl tujino, recim o Italijo, ki je bila ted aj za slik arje še vedno zelo vabljiva. šest m lad o stn ih let m ed leti 1834 in 1840 je zavitih v tem o. N ad aljn ja m eglena u g ib an ja nam delom a ra zjasn ita dva podatka. V ja n u a rju leta 1840 je Kogovšek naslikal tri p o rtrete n eznane lju b ljan sk e d ru ­ žine. Na vse tri se je sam ozavestno podpisal: »Pinx. Jos. Kogouschek, Jänner 1840«, le n a enem je im e m eseca izpustil. Dve leti pozneje, 1. m arca 1842, p a je zaprosil lju b ljan sk i m ag istrat, n aj ga razreši sk rb ­ ništv a za hčerki b ra ta M ateja, »ker je zaradi svojega poklica zdaj tu, 2 2 »Protokoll der die k. k. Akademie der bildenden Künste in Wien frequen­ tierenden Schüler vom Jah r 1797 bis 1850: Kogouschek Joseph aus Laibach in lllirien gebürtig Sohn eines M aurerpollier daselbst, 19 Jahre alt katho­ lischer Religion wohnt an der Laim grube Kanalgasse Nr. 92; 5. Mai 1829.« Arhiv dunajske A kadem ije upodabljajočih umetnosti, zv. 7, fol. 238. Vse podatke z Dunaja je posredoval dr. W alter Cerny, za kar se mu toplo za­ hvaljujem . 2 3 »Protocoll der frequentierenden Schüler im Landscbaftsfache an der k. k. Academie der bildenden K ünste 1822 bis 1841; Classification: W intercurs 1830 : 1, Sommercurs 1830 : 1, Sommercurs 1831: 1, W intercurs 1833 : 1, Som- m ercurs 1833 : 1, W intercurs 1834 : 2.« Arhiv dunajske akadem ije upodab­ ljajočih um etnosti, zv. 26, fol. 11, 35. 2 4 »1831 6. Dec., K rakau 34, (um rl:) Bartholm a Kogouscheg M aurer Pollier; 1832 28. Jänner, (um rla:) Elisabetha Klemenz.« Sterbregister der Pfarr Tyrnau angefangen den Pen Septem ber 1812 beendet 18. December 1835, p. 76 in p. 80. Župnijski arhiv župnije Trnovo, Ljubljana. 2 8 »Protocoll Zeichner bey den Antičen 1834—1843 geführt vom Professor Kupelwieser; Classification: W intercurs 1834 : 1 . Arhiv dunajske Akade­ mije upodabljajočih umetnosti, zv. 38, fol. 12.« Protokoll der Schüler für: Historien Malerey und Zeichnenkunst, Blumen Malerey, G raveurk, Mo- delleurk, Bildhauerei vom W intercurs 1823 bis Sommercurs 1833; Classi­ fication: Sommercurs 1830 : 1, W intercurs 1830 : 2, Sommercurs 1831 : 2, Som m ercurs 1833: 1.« Arhiv dunajske Akademije upodabljajočih um et­ nosti, zv. 29, fol. 13. zdaj tam .«2 6 Kogovškov nam ig »zdaj tu, zdaj tam « dopušča misel, da je m oral večkrat s trebuhom za kruhom . K akšen je bil odgovor gospo­ ske in kak šn a je bila slik arjev a usoda do le ta 1846, ne vemo. 1. m arca 1815. leta sta pričak ala lju b ljan sk i u sn jarsk i m o jster Jakob K alčič2 7 in njegova žena M arija, ro jen a Pirk, drugega otroka — h če r­ ko M arijo.2 8 E n ain trid eset let pozneje, le ta 1846, so prinesli h k rstu k sv. Jakobu v L jubljani njeno nezakonsko hčer Ano.2 9 K ot k rstnega b o tra so vpisali Jan eza Kogovška, b ra ta našega slik arja; pozneje so dopisali v k rstn o knjigo pod rubriko: oče, im e »Jos. Kogovschek, Hi­ storienmaler«. A že čez dobro leto so k rstili drugega M arijinega n e ­ zakonskega otroka, Jožefa.3 0 Ko je ta otrok ob letu um rl, je župnik že lahko vpisal tudi uradno, da je um rl za m rzlico Jožef, sin Jožefa Kogovška, p o rtre tn e g a slikarja. M ater M arijo so ob prvem d etetu vpi­ sali kot deklo, ob drugem pa se ji je poklic izboljšal v »šiviljo«. T akšno življenje je bilo soseski gotovo v spotiko in n ajb rž m ed m alo­ m eščanskim i L ju b ljan čan i tu d i slikarskim naročilom ni bilo v prid. Tako je zaprosil 15. ja n u a rja 1848 Kogovšek n a m a g istratu za dovolje­ n je za poroko te r dobil 19. ja n u a rja p ritrd ilen odgovor.3 1 A poroka se je zavlekla skoraj do pom ladi, šele 5. m arca sta se v lju b ljan sk i še n t­ jakobski cerkvi poročila »Jožef Kogovšek, stan u jo č v K apucinskem p redm estju 18, sin ra jn ih zid arja Je rn e ja Kogovška in Elizabete K o­ govšek, slikar« in M arija Kalčič, dekla s S tareg a trg a 69.3 2 2 6 »Joseph Kogouschek, Landschaftsmaler, Onke'l der Weisen Cecilia und Antonia Kogouschek (hčerki brata M ateja), ...s e in e n Obligenheiten als Vormund nicht entsprechen kann, indem er sich vermög seines Berufes bald da bald woanders b efin d et...« , zato je prosil, da ga razrešijo varu- ških dolžnosti. Dopis m esta ali m agistrata z dne 3. m arca 1842, Register I, fasc. 496, fol. 9 in 20 MALj. Podatek je posredoval dr. V. Valenčič, za kar se mu iskreno zahvaljujem. 2 7 Poročila sta se 24. novem bra 1811. Traungsbuch der Pfarr St. Jacob in Lai­ bach, N° 1, p. 111. Arhiv župnije sv. Jakoba, Ljubljana. Tu in v krstnih knjigah navajajo Kalčiča, kot da je »Lederermeister«, m edtem ko zvemo v obrtnih knjigah, da z usnjem trguje: »Kaltschitsch Leonhard, M arkt 81, Lederhändler«, Gewerbs-Leute, X X /1, p. 27, MALj. 2 8 »1815 1. März, A lterm arkt 69«. Geburts und Taufbuch der Stadtpfarr St. Jacob No 3, p. 11. A rhiv župnije sv. Jakoba, Ljubljana. 2 9 »1846 11. Juli, Rosengasse 117, Anna, (oče:) Jos. Kogovschek, H istorien­ m aler (vpisano pozneje), (m ati:) M aria Kalzhizh«, Geburts und Taufbuch der S tadtpfarr St. Jacob in Laibach seit 11. April 1846 bis 15. Jänner 1856, p. 3. A rhiv župnije sv. Jakoba, Ljubljana. 3 0 »1847 24. Nov., Rosengasse 111, (oče ni vpisan, mati:) Maria Kalzhizh, Ne- therin«. Geburts und Taufbuch der S tadtpfarr St. Jacob in Laibach seit 11. April 1846 bis 15. Jänner 1856, p. 22. Arhiv župnije sv. Jakoba, Ljub­ ljana. 3 1 »Joseph Kogouscheg, P orträt und Landschaftsm ahler hier bittet untern 15. Jänner 1848 um Ertheilung des Eheconsenses. ... zurückgestellt, dass gegen dessen vorhabende Verehelichung politischerseits kein Anstalt ob ­ walte. Laibach 19. Jänner 1848«. Register I fasc. 537, fol. 90, MALj. 3 2 »Joseph Kogouscheg, Porträt und Landshaftsm aler in der Vorstadt K rakau No 34 1809 am 9. März geb., (stanujoč:) K apuziner Vorstadt 18«, in »Maria K altschitsch aus Laibach in P farr St. Jacob am Alten M arkt No 69 gebo­ ren 1815 am 1. März, (poročena:) 5. März 1848«. Traungsbuch der S tad t­ pfarr S. Jacob in Laibach, p. 105. Arhiv župnije sv. Jakoba, Ljubljana. Zdaj so se začeli za Kogovška hudi časi. N ajprej m u je 20. m arca 1848 um rl sin Jožef,3 3 potem pa je v letu po rojstvu hčerke A ntonije3 4 za dalj časa zbolela žena M arija. Za slikarja, ki gm otno n ajb rž ni bil n a trd ­ n ih nogah, je m oralo biti plačevanje prispevkov za bolnišnico hudo brem e.3 5 Pa nesreč še ni bilo konec. V letu 1851 m u je pobrala bolezen tu d i preo stala otroka. N ajprej so pokopali Ano, ki je um rla 18. m arca, n ato pa je 27. ap rila podlegla n ap ad u božjasti A ntonija.3 6 T ak rat je slikarjeva družina prebivala n a S tarem trg u številka 19. Podatkov, ki bi nam pom agali razplesti n it n ad a ljn jeg a slikarjevega življenja, potem spet zm anjka. Pač, o h ra n je n je popisni list ljudskega š te tja iz le ta 1857, ki ga je izpolnil Kogovšek sam .3 7 Iz n jeg a izvemo, d a je živel akadem ski slikar Jožef Kogovšek z ženo M arijo, nečakinjo Pavlino in le ta 1853 rojeno hčerko M arijo n a F lorijanski 12. T ragični prizvok d odaja k suhim podatkom F ranketovo pripovedovanje o K o­ govšku, ki otepa revščino in si pom aga s poučevanjem risan ja, ker zaradi jetik e ne m ore več delati. To poročanje o p o m an jk an ju sega v konec p etdesetih let, a že slikarjeva tašča M arija K alčič je um rla leta 1857 kot občinska reva.3 8 In n azad n je še leto 1859. K om aj p etin d v ajset let je tega, k ar je m ladi Jožef zapuščal cesarsko m esto. In kam m u segajo spom ini? Med k ra ­ kovske vrtove otroštva; v dni, ko je L ju b ljan a m ed kongresom Svete alian se za tre n u te k zaživela kot srce Evrope, p a precej potem spet drem avo obždela m ed Rožnikom in Golovcem? O tem arh iv i seveda ne spregovore; vedo le še, da je slikar Jožef Kogovšek um rl za sušico 16. avgusta 1859 n a S tarem trg u 132 v L ju b ljan i3 9 te r da je za njim ostalo kom aj nekaj krp zem eljskega prem oženja. 3 3 »1848 20. März, Joseph, dem. Joseph Kogovschek Portraitm aler, (vzrok sm rti:) Zehrfieber«. No VII Sterbregister 1840 bis 10/4 1849, p. 126. Arhiv župnije sv. Jakoba, Ljubljana. 3 4 »1849 11. Juni, Spitalgasse 268, Antonia«. Geburts und Taufregister 1835— 1860 (prepis), NŠkALj. 3 5 O riginalni dokum enti niso več ohranjeni, pač pa lahko po registrih uga­ nemo, da je šlo res za plačevanje prispevkov za bolnišnico. V letu 1849 akt 7596, fasc. 549, v letu 1850 pa akt 432, fasc. 549, MALj. 3 6 »1851 18. März, A lterm arkt 19, Joseph Kogovschek Portaitm ahler seine Tochter Anna wegen Croup; 1851 27. April, Kogovschek Joseph sein Kind Antonia«, Sterb-R egister der S tadtpfarr St. Jacob in Laibach No VII, p. 27 in p. 28. Arhiv župnije sv. Jakoba, Ljubljana. 3 7 »Aufnams-Bogen 1857, Floriangasse 12: Kogouschek Josef, geb. 1809 kath; Akadem ischer M aler vereh., Laibach zuständig; M aria geb. 1826 Gattin; M aria geb. 1853 Tochter; Pauline geb. 1851, Nichte, Laibach zuständig« (nad tem prečrtano Cilli). Mesto 131, 31, oktobra 1857, MALj. Poleg tega je ohranjen še popisni list iz leta 1850 (MALj fasc. 14 [537]), ki pa nam o Kogovšku ne pove nič novega. Zvemo samo, da živi skupaj z ženo Ma­ rijo, rojeno 1826 (sie!). 3 8 »1857 24. November, Kalzhizh Maria« (stara 72 let). Sterb-R egister No VII, p. 78. Arhiv župnije sv. Jakoba, Ljubljana. 3 9 »1859 am 16. August, A lterm arkt 132, Joseph Kogouschek P ortrait Maler vereh., Lungentuberkulose«. Sterb-R egister der P farr St. Jacob in Laibach angefangen den 13. April und fortgehend bis 7. November 1859, p. 93. A r­ hiv župnije sv. Jakoba, Ljubljana. žen a M arija ga je preživela za triin d v ajset let in je um rla 1882. leta v L jubljani.4 0 D anes Kogovškovo življenje in tudi njegovo slikarsko delo n a novo odkrivam o. Seveda se nam p ri tem m arsik aj izm ika. Doslej poznam o le d v an ajst Kogovškovih slik. Od teh jih je pet signiranih, druge pa lahko m o jstru več ali m an j prepričljivo pripišem o. P ri tre h p o rtretih , od k aterih sta dva v N arodni galeriji v L jubljani, tretji, ki p red stav lja m ladega m oža s črno ovratnico, p a v N arodnem m uzeju v L jubljani, sm em o sklepati, da gre za skupino portreto v lju b ­ ljan sk e družine, ki jih je leta 1907 E dvard G aston grof P ettenegg po­ daril D eželnem u m uzeju v L jubljani, saj so bili vsi prvotno v N arod­ nem m uzeju. T udi leto n a sta n k a 1840 in sig n atu re se ujem ajo z izp ri­ čanim podatkom .4 1 Na p o rtre tu Mož pred pokrajino z jezerom (N arodna galerija) (sl. 159) je slikar posadil slokega m oža sred n jih let fro n taln o pred gledalca. Z obeh stra n i odm erja p o rtre tiran cu osrednje m esto skupina dreves, ki je n a levi visoko p o tegnjena in n a desni stisn jen a te r p red stav lja prvi plan kuliserije v ozadju. Porasel grič, ki m otno odseva v jezeru, je druga globinska sto p n ja k rajin e; zad n ja bi m oralo b iti gričevje na obzorju, ki pa zaradi slikarjevega pom anjkljivega zn an ja sam o višin­ sko, ne pa tu d i globinsko sto p n ju je le drugi prostorski pas. T udi upo­ dobljenec sam ni dosti prepričljivejši: slikar ni zmogel zajeti tre tje dim enzije in je moža v kipeči gm oti visokega o v ratn ik a bolj pritisnil n a ploskev kot pa postavil v prostor. Z zam olklo suknjo se upodobljenec napol sta p lja z m rakom goščave, v k atero ga je slikar postavil, to d a kljub tem u d aje izrazita, z bogve cd kod p rih ajajo čo razpršeno lučjo osvetljena glava poudarek vsej podobi. P o rtretira n ec je suh in stvaren. Z lah n o p rip rtim i očmi nas prenicljivo, ocenjujoče m otri. Celo v d rtin e pod visokimi ličnicam i, ki jih odločno stisn jen e ustnice še poudarjajo, in redke gube n a čelu pričajo bolj o moževi zrelosti kot o bližajoči se starosti. Takim ljudem je sam ozavesten nastop nav ad a in široki p rsta n z velikim rubinom nosi p o rtre tiran ec v potrdilo svoje veljave in ne sam o v okras. če je ta prva slika u je ta v trdo, skoraj m račno, moško razpoloženje, je n jen p en d an t, ki kaže dam o v rožnati, od svetle prazničnosti sijoči obleki, n jen o lirično, žensko nasprotje. Iz bohotnega zelenja n a podobi Dama v rožnatem kipi cerkveni stolp (sl. 160). O zračje je u m irjeno in le rtič, ki m oli v jezero, zadržuje pogled, da se ne izgubi v daljavi, k jer je soparica že razkrojila visoko goro 4 0 »1882 13. April, Floriangasse 11, Maria Kogovschek, Portraitm aler Witwe«. No IX Sterb-R egister der P farr St. Jacob, p. 102. Župnijski arhiv župnije sv. Jakoba, Ljubljana. 4 1 W alter Šmid, »Bericht des Landesmuseums Rudolfinum in Laibach für das Jah r 1908«, Carniola, 1909, p. 6: „Se. Exzellenz H err Eduard Gaston Graf Pettenegg widm et drei Fam ilienbilder einer unbekanter Laibacher Familie, die im Jänner 1840 von Jos. Kogouschek gemalt worden sind. . Iste slike omenja Josip M antuani, »Seznam m uzejskih slik«, GMDS, II/III, 1921/23, p. 21. v privid. Skoraj pom islim o, da je slikar s prikupno n aslikanim ozad­ jem želel sp eljati pogled od n ap ak na figuri in si s k rajin o zagotoviti m ilejšo oceno. P ri oblikovanju figure je im el nam reč precej m anj sreče. G ospa sedi n a verandi in se z levico, ki jo krasi zlata cvetlična zapest­ nica, n a sla n ja n a mizico, p reg rajen o z m odrim žam etom . Desno roko je spustila, tak o da je ogrinjalo zdrsnilo in razkrilo ram ena. Da bi se izognil težavnem u slik an ju cele roke, je slik ar n a podobi en konec tenčične tk an in e n en arav n o zavihal, že toga, anatom sko n en arav n a n ad lak et pa kaže, da ji sicer ne bi bil kos. še bolj kaže njegovo zad re­ go levica. N am esto da bi jo izpeljal, kot je bila ted aj navada, v ele­ g anten, p re ta n je n p rstn i lok, jo je nerodno lo p atasto zaključil. T re tji p o rtre t (N arodni m uzej) je skoraj enak prvem u. Položaj Mla­ deniča s črno ovratnico (sl. 161) v k ra jin i te r držo in obleko je slikar reševal enako kot n a prvem p o rtretu , le da je razkorak m ed p o rtre ti­ rancem in kuliserijo tu očitnejši. Spet je p o rtre tist uporabil rekvizitno mizico, n a k atero se je m ladenič naslonil z levico, ki je n ačičk an a s k ar trem i p rstan i. Po fiziognom iji sodeč — poglejm o le ozki nos — sm em o im eti upodobljenca m orda za m lajšega b ra ta ali celo sina go­ spoda s prvega p o rtreta. V endar si je m ladenič zavezal gizdalinsko črno ovratnico n am esto starom odnejše bele, pa tu d i v pogledu m u še žari m ladostni ogenj kljubovalnosti, ki se je pri prvem upodobljencu že zdavnaj prevesila v prem išljenost. M orda sm em o postaviti v isti čas tu d i p o rtre t Gospoda v površniku (sl. 162) (N arodna galerija, L ju b ljan a), žal so pri starejšem re sta v rira ­ n ju sliko nerodno zavihali, tak o da n a robu m ed odkrh n jen o barvo kom aj razberem o: »Jos. Kogouschek 184.«.. Z ad n ja številka je o h ra ­ n je n a le n a pol in m oram o izb irati m ed letn icam a 1840 in 1849, a ver­ je tn e jša je prva. Na vseh doslej opisanih p o rtre tih n ap o ln ju je k ra jin sk a k u liserija vse ozadje slike, nekako tako, kot se razteza n a Langusovem p o rtre tu trgovca H ohna lju b ljan sk a v ed u ta čez vso sliko. P ri podobi Gospod v površniku pa je rav n al drugače. Celo levo zgor­ n jo polovico slike je zastavil s steno in om ehčal enolično sivino zidu s sicer n esp retn o nagubanim , a optično učinkovitim rdečim zastorom . Velika ploskev m odrega površnika p red stav lja enovito jedro slike. Ta vtis celovitosti, ki ga tu d i roke ne razblinijo, ker se v črn ih rokavicah k a r izgubljajo n a tem n i podlagi, om iljajo nekoliko le veliki gum bi z zlatim robom in sivi, drobno k arira n i površnikov podšiv. čez ram o — m im ogrede ujam em o zlati odblesk u h an čk a v levem ušesu — se odpira pogled n a zasnežene gore. Pod njim i se n a griču sredi d rev ja gnete skupina hiš okoli visokega prim orskega (?) zvonika. V izualno odrine grič v pravo razdaljo drevored, ki se košati v ravnini. P ri do sedaj opisanih Kogovškovih slikah še nism o srečali podobne rešitve. Z astor je sliko poživil, h k ra ti pa je segel m o jster še po realno v erjetn i k ra ­ jevni predlogi. Na n ad a ljn jih slikah je slik ar k rajin o sploh opustil. T ak je p o rtre t Gospod pred oblačnim nebom (sl. 163), ki ga sig n atu ra d a tira v leto 1841. Pogled v daljavo je zam enjala m račna, m ogočna kopa oblakov, n aslik an ih tako, kot da bi n a n je gledali od zgoraj. V to sivino m ešajo­ čih se m egla je slikar postavil moža, ki je z nesorazm ernim , v tem no suknjo odetim telesom in zaobljeno glavo podoben velikanski, groz­ ljivi žuželki. Z aradi stroge fro n taln o sti, nem ogočega prilepljenega p al­ ca in popolne ploskosti telesa je slika eno n ajslab ših Kogovškovih del. Zato pa so oblaki prepričljivo resnični. V štirid esetih letih je n ajb rž n astal tu d i p o rtre t Poštni uradnik (sl. 164). Slika ni signirana, a n a Kogovška kaže v rsta nadrobnosti, ki jim la h ­ ko najdem o sorodnosti n a doslej opisanih slikah. Posebej so značilne z dvojno lin ijo p red stav ljen e veke in ušesna školjka, roka pa je kot jajce jajcu podobna roki s p o rtre ta Dame v rožnatem. Za Kogovška govore tu d i nepravilnosti v telesn ih razm erjih. Ozadje je docela nev­ traln o . Z agrinjalo v ozadju je potisnjeno čisto v gornji kot slike te r je n aslikano m alom arno — kakor bi bilo za nam eček. V endar tu d i ta p o rtre t ni brez m ika. če ne drugega, nas p riteg n e nen arejen o st, s k a ­ tero se je upodobljenec oprl n a mizico, in že kar bahava vnem arnost, s k atero stisk a m ed bogato s p rstan i okovanim i p rsti tlečo cigaro. Od vsega n a sliki je n ajskrbneje, s presenetljivo otroško ljubeznijo do bleščeče d ro b n arije naslikano ravno okrasje. Sicer pa je sukal Kogovšek čopič še okorneje kot navadno. Obraz je popolnom a g ra­ fičen in redke č rta ste sence so pregloboke te r neprepričljive in ga n ep rije tn o sekajo. P ri m anjšem p o rtre tu Dame s knjigo (v lasti prof. B ožidarja Jak ca) čas n a sta n k a teže določimo, ker tu d i noša p o rtre tiran k e ni tak o dnev­ no m odna, da bi dovolila sklepanje o n a tan č n ejši letnici. Vsekakor n as slika spom ni n a Langusov p o rtre t Gospe Maličeve (N arodna g a­ lerija, L ju b ljan a), dasi Kogovškova p o rtre tira n k a ne kaže tak o go­ spodovalnega in m atro n sk eg a značaja. S likar je zaradi m ajh n eg a fo rm ata poudaril predvsem gospejin obraz. Bogato čipkasto pokrivalo, ki pokriva glavo z bujno, n ak o d ran o frizuro, preti, da se bo še bolj razbohotilo, če m u popusti p e n tlja pod vratom . Vse drugo, razen po­ krivala in obraza, je na sličici drugotnega pom ena. Oblačilo je slikano neam biciozno in barvno ozadje je kom aj kaj več ko podslikava. Tudi knjiga, ki jo drži gospa v desnici, se nam zdi le kot obrobni dodatek. In v endar spet prav okorno obdelana ro k a ob drugih slikarskih trd o ­ ta h kaže, da im am o pred seboj Kogovškovo delo, nastalo po vsej v er­ jetn o sti sredi štirid esetih let 19. stoletja. Na vseh do sedaj opisanih podobah se slik ar ni otresel sk ra jn e sli­ karske prep ro sto sti: obrazi so ploski, telesa kot izrezana iz lepenke in kulise ozadja so le zapovrstnost ravnin. M ojster bolj riše kot slika; s skrom nim senčenjem s sivo in svetlorjavo barvo — višan ja nam reč skoraj ne uporablja — ne zna u stv ariti iluzije telesnosti. Vsaj m ajh en nap red ek je viden n a Deški podobi (sl. 170) iz N arodne galerije v L jub­ ljani. Z nekoliko predrznosti lahko sliko d atiram o v sredo štirid esetih let. Za tako uv rstitev govori poskus oblikovanja volum na glave in še vedno n espretno in plosko oblikovanje telesa. Tudi črn in a suknjiča še zdaleč ni brav u rn a. V endar je slikar n apravil korak n ap rej. T rda risba se je zm ehčala in prvič je glava postala prostorsko telo. O blika ust, značilni u stni ko­ tički, oči in n erodna drža dokazujejo, da je fa n tič a res naslikal K o­ govšek te r tak o dal obolos n a g n jen ju 19. sto letja k otroški prostoduš- n osti in prikupnosti. Podoba je iskreno zgovorna, kot bi stopili lju b k a fan tičev a nerodnost in p risrčn a slikarjeva n aiv n o st v korak. F an tiča zazn am en ju jejo velike, tople oči, neubogljivi, p a v en d ar skrbno počesani lasje, lu tk asta drža rok. Oba sta enako otrdela: slikar, ker se je polotil težavne naloge, in dečko, ker ga stiska m odropisani pražnji telovnik. O zadje za dečkom je rešeno v n ev traln em sivkastozelenem tonu, s p u n k tacijo pa ga je slikar še svetlobno poživil. M orda sm em o to nev­ tra ln o st n a zad n jih dveh slikah razložiti z nezah tev n o stjo naročila in m anjšim form atom slike. P ri p o rtre tu Jožefine Jalen, vdove Bezlaj (sl. 165), in p ri njenem pendantu, p o rtre tu Vincenca pl. Renzenberga (sl. 166) (n ah ajališči obeh slik sta, žal, neznani), pa se je sprevrglo n ev traln o ozadje že v shemo. O čiten nap red ek nam otežuje, da bi sliki z gotovostjo pripisali K o­ govšku. V endar je razum ljivo, da so utegnile novosti, ki jih je slikar nakazal p ri podobi fan tiča, p rip eljati do podob, k ak ršn a sta p o rtre ta Jalnove in Renzenberga. Spet nam p rep ričan je v Kogovškovo av to r­ stvo krepijo tip ičn a usta, izpeljava nosnega k o ren a v nadočesni obok, ki je pri vseh dosedanjih p o rtre tih p rak tičn o enaka, in R enzenbergovo uho, n a las podobno ušesu Moža pred pokrajino z jezerom in Mladeni­ ča s črno ovratnico. Tudi čipke in okraski so pri obeh dam skih p o r­ tre tih slikani enako nerodno pastozno. G otovo sta zad n ji sliki m lajši od vseh doslej opisanih: pričesko, kakršno im a gospa Jalnova, sreča­ mo n a p rim er pri S tro ju v p etd esetih letih ; in n a popolnom a enak n ačin je »počesal« T om inc ženo z nakitom v poznih štirid esetih letih. P ri Nemcu W eissm annu najdem o identično pričesko leta 1844. Zato sm em o p o rtre ta d a tira ti v pozna štirid eseta leta in, če upoštevam o staro st p o rtre tiran k e in m orebitno zam udništvo v m odnih posebno­ stih, v erjetn o celo v prvo polovico p etd esetih let. V Kogovškovem delu, ki smo ga pregledali, srečam o pri p o rtre tu gospe Jalnove (sl. 165) prvič trič e trtin sk i profil. Kaže, da se je slikar naučil dovolj, da je lahko opustil p reprostejšo fro n taln o postavitev, ki se je je prej krčevito oklepal. Zato pa je m oral rešiti tu d i oblikovna in svetlobna v p rašan ja, ki jih je ta k a nova postavitev terja la . R azpršeno luč, kakršno je u porabljal n a stare jših delih, je nam reč nadom estil s svetlobo, ki p rih a ja od zgoraj z desne; tak o so n astale za Kogovška nenav ad n o globoke sence n a v ra tu in pod brado, ki skupaj z lahnim višanjem u stv arjajo videz m ehke, polne zaobljenosti. K ot da bi bil vesel novega razk ritja, je slikar celo p retirav al: v ra t in glava sta p re­ več geom etrično zaokrožena, da bi mogli v erjeti v popolno zvestobo modelu. Roko je slikar pogosto poskušal skriti, k ad ar pa tega ni storil, se m u je rad a ponesrečila. Za zgled poglejm o le Damo v rožnatem. P ri p o r­ tre tu gospe Jalnove p a je prvič naslikal roko anatom sko pravilno in jo, k ar je še pom em bnejše, organsko vključil v celoto. P o rtretira n k a drži nam reč v roki pahljačo. Prvič se je slikar tu d i dovolj približal resničnosti, da za platnom čutim o u trip pravega, živega človeka. Upo­ dobi j en k a ni več lutka, m arveč oseba z lastn im življenjem . Le pri d ra- p eriji m u je spet spodletelo. Podoba Vincenca pl. Renzenberga (sl. 166) še bolj kaže slikarjeva nova iskanja. Močno osvetljeno, gladko čelo je zdaj svetlobno jedro podobe. P ram en luči se ujam e v belino srajce, odblisne n a p rstan u in izzveni v tem i ozadja in obleke, že pri Jalnovi je bila m odelacija volum inoz­ na, pri R enzenbergu pa senca n a licu popolnom a zanika nek d an jo ploskovitost. V endar se v nečem Kogovšek ni sprem enil: obrisi glave in ostri rob u st kažejo p ri obeh p o rtre tih isti grafizem , k akršnega smo spoznali n a prvi in vseh n asled n jih podobah. Renzenbergovo roko — pri njenem oblikovanju srečam o prvič optično posrečeno skrajšavo — je Kogovšek sicer m ehko zaoblil, h k ra ti pa je izpričal svoje avtorstvo s p rek ratk im palcem in z značilnim nohtom . T udi k arak tern o občutje je slikar še k ar spretno ujel. R enzenberg se je naglo zasukal, sunkoviti gib pa m u je zanesel roko, ki ni več s ta tič ­ no m rtva, m arveč jo je upodobljenec odločno zarinil za rob suknjiča in uprl pogled n arav n o st v gledalca, prepričan, da se bo vedno znašel in ujel trd n a tla pod nogam i. še dva Kogovškova p o rtre ta sta se nam o h ran ila: p o rtre t Dvornega svetnika Derbiča (sl. 167) je slikarsko tak o skrom en, da atrib u cija na podlagi oblikovne razčlenitve odpove. Da je Kogovškovo delo. lahko sodimo le, ker je p en d an t podobi Gospa z medaljonom (sl. 168). Ta je nesporno, dasi prav tako nesignirano Kogovškovo delo. G lava gospe se nam zdi kot doprsni kip, ki zaradi m očne osvetljenosti n arav n o st bije iz slike. Linijo v ratn eg a izreza ponovi ogrlica, poleg p rsta n a in uhanov, ki se skladajo z m edaljonom , edini nakit, ki ga gospa nosi. Z ato deluje skoraj asketsko strogo. Iz polm raka se poleg obraza izvija le svetla p a rtija rok. Te je hotel m o jster n ajb rž upodo­ b iti p rekrižane v naročju. T ega vtisa nam ni pričaral, zato pa se je n a raču n »zlomljenega« m ezinca izognil lo p atasti roki, kakršno smo pogosto srečevali doslej. Roka in tudi gube n a oblačilu so naslikani medlo, a bolje kot n a p o rtre tu Dame v rožnatem. V erjetno je prej kot začetniško n ezn an je botrovala šibki kvaliteti obeh slik u tru jen o st, ki bi u tegnila biti povezana s slikarjevo boleznijo, saj sta obe verjetno n astali v drugi polovici p etdesetih let p rejšn jeg a stoletja. Dokončno besedo o Kogovškovem slik arstv u težko izrečemo, ker po­ znam o za zdaj le m an jši del njegovega gotovo bogatejšega živ ljen j­ skega opusa. Povrh teg a je k ar sedem p ortretov iz le tre h zagrabkov in jih je le slaba polovica d atira n ih in podpisanih. Njegovo um etniško in delovno obzorje ni seglo prav daleč in ga lahko ocenjujem o le z ozko dom ačim i m erili. O zreti bi se sm eli kvečjem u še n a slikarske nazore, ki se jih je utegnil navzeti m ed študijem n a D unaju. T a k ra t sta delovala n a d unajski A kadem iji upodabljajočih um etnosti kot profesorja za fig u raln o slikarstvo (Historienmalerei) Jo h a n n E n- der (1793—1854) in F erd in an d G eorg W aldm üller (1793—1865). A n a j­ brž je n a Kogovškovo poznejše slikarsko delo najbolj vplival Leopold K upelw ieser (1796—1862), ki je bil v letih 1831 do 1835, ko je postal profesor, k o rek to r n a oddelku za slik an je fig u raln e kom pozicije. K o­ govšek ga je nam reč im el v veliki časti in ga je tu d i še ob koncu živ­ lje n ja rad om enjal.4 V cerkvenih slikah, ki jih je skoraj izključno slikal v drugi polovici življenja, odm evajo p ri K upelw ieser ju poleg d u n ajsk eg a klasicizm a K rafto v eg a kroga in rim skega nazarenstva, ki ga je spoznal n a p otovanju po Italiji, n ajbolj dela F ra Angelica. K ot p o rtre tist pa je zgodaj zaslovel z ljubkim i, realističnim i podobam i iz Schubertovega kroga, za k atere je razen dobre k arak terizacije posebej zgovorna jasna, o stra risba. Tej se je verjetno, pač po svojih močeh, želel približati s svojim i p o rtre ti tu d i Jožef Kogovšek. Razločni, dasi spočetka plosko oblikovani obrazi so sploh n ajb o ljša s tra n Kogovškovih portretov. Na tre n u tk e se zazdijo zaradi ostre svetlobe celo prerezki in preveč risarski. T ed an ja estetik a je pripiso­ vala ravno obrazu in rokam kot najzgovornejšim a sestav in am a p o r­ tre ta posebno veljavo,4 i n a A kadem iji pa je bilo p ri slik an ju štu d ijsk ih p o rtreto v k ar izrecno predpisano, da m orajo b iti n aslik an e tu d i roke. A prav roke so poleg d rap erije n ajv ečja h ib a K ogovškovih portretov. Tega se je slikar tu d i sam zavedal, zato se jim je rad izogibal in jih je skrival v zavih su k n je ali pod tk an in o . N avadno so ostale šapasto nerodne in se niso sm iselno vključile v celoto. O igrivi K upelw ieserjevi salonski eleganci ni v Kogovškovih zn an ih slikah ne d u h a ne sluha. Kogovšek se sicer skuša ra v n a ti po sodobni m aniri, to d a njegove im postacije so toge in neživljenjske. P o m an j­ k an je dinam ičnosti lahko razložim o res le s slikarjevo nespretnostjo, saj je bilo slik an je upodobljencev m ed a trib u ti življenjskega okolja in sredi kom aj p re trg an e dejavnosti tak o modno, da se je obregnil obenj celo poročevalec z m ünchenske u m etn o stn e razstave le ta 1829, češ da je p retiran o .4 3 R azen m orda n a p o rtre tih gospe Jalnove in Vin­ cenca pl. Renzenberga se n a Kogovškovih slikah u trip življenja ni prebudil, zato so njegove podobe m an j pogled v p o rtretiran čev o živ­ ljen je kot predočitev nem ih, m rtv ih postav. Skoraj redno n a rekvi- zitno m izico »odložene« roke ta vtis še podkrepljujejo. Na av strijsk ih tleh ro m an tik a ni pognala p rav ih korenin. T ako je od baroka sem b id erm ajersk a u m etn o st prvo novo občutje, ki je v A v stri­ ji polneje zazvenelo. Nad njen im i dro b n jak arsk o realističn im i in po­ gosto žanrskim i podobam i se je navduševalo m eščanstvo, ki se je pred prisilo biro k ratsk eg a absolutizm a zatekalo v ozki, a v arn i d ru ­ žinski krog, h k ra ti pa našlo v p orestavracijskem času obilo priložnosti tu d i za zaslužek. R azcvet novodenarniškega m eščanstva je priklical velik razm ah p o rtre tn e g a slikarstva. Pojem bid erm ajer je vezan m an j n a obliko k o t n a vsebino. T udi v Kogovškovem delu se kaže bolj v 4 2 Friedrich Theodor Vischer: Aesthetik oder Wissenschaft des Schönen (1854), M ünchen 1923, p. 288. 4 3 B etrachtungen über die K unstausstellung in München im Oktober 1829 K unst-B latt, 1829, p. 372. Cit. po: Der frühe Realismus, Nürnberg, 1967, p. 458. tem atiki, v p o rtretu , kot pa v reševanju čisto slikarskih vprašanj. Ta so slejkoprej najbolj navezana n a zapozneli neoklasieizem in m edlo rom antiko. Edinole sliki pl. Renzenberga in Jalnove govorita v prid misli, da je Kogovšek vendarle začel počasi isk ati svojem u zn an ju in zm ogljivosti prim erno likovno govorico in da se je usm eril v kolesnice enostavnega, zgrafiziranega p o rtretn eg a realizm a. Od sm rti Lovra Ja n ša (Jan sch a) leta 1812 pa do 1845. leta je bil n a d u n ajsk i A kadem iji profesor za risan je k ra jin (Landschaftszeichn­ ung) Josef M össm er (1780—1845), ki je gotovo poučeval tu d i Jožefa Kogovška. M össm er je slikal starom odne, idealne krajine, ki so imele veliko skupnega s poznobaročnim i vedutam i, s kakršnim i je v začetku sto letja zaslovel njegov učitelj M artin von M olitor (1759—1812). Tudi drugi ted an ji akadem ski učitelj k ra jin a rstv a (Landschaftsmalerei), Joseph F ischer (1769—1822), je bil zagovornik tak eg a zapoznelega ve- dutizm a. Gotovo je bilo zastarelim idealom akadem skih učiteljev p ri­ m erno tudi poučevanje k ra jin a rstv a in je zato še bolj razum ljivo, da v pogledih, kak ršn e poznam o z ozadij Kogovškovih slik, še ne zasle­ dim o znam enj novega v red n o ten ja k rajin e in biderm ajerske ljubkosti, ki sta jih vpeljala v av strijsk o k ra jin a rstv o Joseph Rebell (1787— 1828) in posebej F ranz S teinfeld (1787—1868). V m račnem nebu, ki se razp en ja nad obzorji n ek a te rih Kogovškovih portretov, najdem o le rem iniscence ro m an tičn e zagledanosti v n enavadno in slikovito in odmeve id ealn ih pogledov osem najstega stoletja. Seveda je zaradi akadem izm a in skrom ne slikarske m oči n a Kogovškovih slikah celo k rajin sk e resničnosti le prav m alo; n a ozadjih njegovih portretov nadom eščajo n arav o le k rajin sk i sim boli in p o k rajin e odrevenevajo v kulise. Ta d ek o rativ n a »daljava« z ozadij Kogovškovih slik kom aj še pozna spom in n a brezkončni pro sto r holandskega slikarstva, od k atereg a se je toliko naučil ravno Steinfeld. Na Kogovškovih slikah je v polni moči le pravilo, ki je preostanek slik an ja k ra jin in »prospektov« osem najstega sto letja: slik ar kaže p o krajino n a p latn u šele od sred­ njega p lan a n ap rej in o h ra n ja h k ra ti tudi značilno polptičjo perspek­ tivo. Dasi so slik arji teg a časa že precej slikali v naravi, so sodobni p o rtre ti n avadno kom prom isi m ed upodobljencem in več ali m anj posrečenim ozadjem . E dina slika, ki pri Kogovšku razkriva nekoliko drugačno pojm ovanje k ra jin e in zastav lja korak p ro ti realističnejši veduti, je p o rtre t Gospod v površniku (sl. 162). S lu titi d aje predlogo, skicirano po naravi, in nam vzbuja v p rašan ja, kakšne so neki bile krajine, za k a tere vemo, da jih je naš slikar slikal, a jih še ne po­ znam o. Slika Gozdnate pokrajine, ki je bila v S trahlovi zbirki v S tari Loki in ki n aj bi jo bil naslikal Kogovšek, je nam reč izgubljena.4 4 M esesnel pravi zanjo, da je bil slikar po tej stra n i »malo sam ostojen učenec nizozem ske tradicije.«6 4 4 Janko Polec: »Katalog Strahlove galerije slik«, ZUZ, X, 1930, p. 152, navaja, da je slika podpisana »Kogolšek«. Z »1« se Kogovšek ni podpisal nikoli, France Stele pa ima v svojih zapiskih signaturo že pod vprašajem: F ran ­ ce Stele, »Stara Loka — Strahlova zbirka«, Zapiski, LI, 1929, rkp U m et­ nostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri SAZU. Na D u n aju se je Kogovšek seznanil s figuralnim slikarstvom in n a j­ brž precej kopiral, m ed drugim i tudi dela sta rih m ojstrov. Njegova izjava, »da je zaradi svojega poklica zdaj tu, zdaj tam «, nam iguje, da se je utegnil lo titi kdaj tu d i cerkvenih slik. Cerkev je bila ted aj še vedno eden n ajb o ljših naročnikov in m alo v erjetn o je, da bi bil po­ potoval slikar po dom ovini le zaradi p o rtre tira n ja ali slik an ja k rajin . A dokler ne bomo odkrili kakšne Kogovškove signirane cerkvene sli­ ke, bo ostalo to poglavje njegovega dela v tem i. In kaj bi m ogel videti Jožef Kogovšek, ko je začel risati, v L jubljani? H errlein in učenci so slikali še po starem zapoznelem baročnem oku­ su, k ar je bilo zlasti preprostim ljudem tu d i najbolj všeč. Vincenc D orfm eister, ki bi bil n a šoli lahko celo Kogovškov učitelj risan ja, pa je delal še v tradicionalnem , neoklasicističnem duhu. že v d v ajsetih letih d ev etn ajsteg a sto letja se je podoba sprem enila. V Gorici in T rstu te r tu d i v L ju b ljan i se je z bleščečim i p o rtre ti uve­ ljavil Jožef Tom inc, v L jubljani so nastopili v drugi če trtin i sto letja M ihael S troj in m an j pom em bni Pavel K ünl, p riseljeni K urz von G oldenstein, zlasti pa M atevž Langus. P rav pod konec Kogovškovega življenja sta začela z um etniškim delovanjem tu d i Jan ez Wolf in k ra ­ jin a r A nton K aringer. ču d n o je, da je m ed študijem n a D u n aju dobival Kogovšek ves čas izvrstne ocene, kot sam ostojen slikar pa je odpovedal. K je je vzrok, da se ni povzpel n a p rim er do Strojeve sp retn o sti? Saj je bil od S tro ja le nekaj let m lajši in je hodil pri slikarskem pouku skoraj po n je ­ govih sto p in jah : G lavna vzorna šola, d u n ajsk a A kadem ija, p o rtre ti­ ranje. Nekaj je k velikem u razkoraku m ed n jim a pripom ogel m orda ugoden gm otni položaj, ki je S tro ju omogočal potovanja, k ak ršn ih si Kogovšek ni mogel privoščiti. S likarski k ru h je bil težak; Langus si je sicer znal pridobiti lepo prem oženje, toda tekm ecev je bilo v L ju b ­ ljan i obilo. Kogovšek se je m oral kosati z njim pa še s Strojem , z Gol- densteinom in s priložnostnim i gosti, k ak ršen je bil Cetinovič. Lahko si m islim o, da se je ob n jih težko uveljavil, še posebej, ker je bil šib­ kega zdravja. Ne gre pa zam etav ati verjetnosti, da se boljša Kogov- škova dela za zdaj še skrivajo. Od vseh slikarskih sodobnikov je bil Kogovšku n ajb ližji ravno M atevž Langus. N ekatere podobnosti so tolikšne, da so, poleg m orebitnega danes neznanega drugega vira, narekovale S tesku sklep, da se je Ko­ govšek p ri L angusu tu d i učil.5 To bi bilo mogoče v letih 1826 do 1829, torej m ed Langusovo v rn itv ijo iz Italije in Kogovškovim odhodom na D unaj, p a m orda v letu 1832, ki ga je n aš slikar po očetovi sm rti p re­ bil v L jubljani, če je tu d i ta k ra t delal pri Langusu, je šlo pri tem bolj za pomoč k o t za uk, da pa bi se učil pri L angusu tu d i še po vrnitvi z D unaja, je m alo verjetno. Med obem a slik arjem a je razloček v po­ m enskem poudarku k rajin e. Langus je večkrat porabil za ozadja ele­ m en te k o n k retn e vedute, Kogovšek pa se je izživel v slik an ju zdaj divje ro m an tičn e k rajin e, zdaj spet m ehko zasan jan e daljave, vedno pa je ostalo ozadje fa n ta zijsk a in ne resn ičn a veduta. Tudi v slikarski teh n ik i se slik arja razločujeta. Slikarsko sp retn ejši Langus je slikal ozadje s svetlim i, zabrisanim i barvam i te r tako zagotovil upodobljen- čevi podobi osrednjo vlogo, Kogovšek pa je naslikal ozadja trd o in s tem nim i barvam i te r postavil prvo rav n in o kulise tik za upodob­ ljencev hrb et. M edtem ko je Langusovo obzorje nizko in odm aknjeno v daljavo je dvignil Kogovšek horizont prav v višino p o rtretiran čev e glave in s tem , m orda nehote, dodelil ozadju večji pom en. Sicer pa so n ju n e skupne značilnosti, kot n a p rim er postavitev p o rtre tiran ca pred pokrajinsko ozadje, vsaj toliko m an ira in značilnost časa kot nasledek osebnega vpliva. To sm em o reči tu d i za podobne prijem e pri slik an ju obraza, ki so plod tip iz iran ja in podobnih poenostavitev. Isto velja za nerodno n aslik an e draperije. Kogovšek je slikar, ki je skoraj obrtniško p o rtre tira l in v slovenski um etnosti ne zavzem a vidnega m esta kot Tom inc, S troj ali Langus. A če bi poznali več njegovih podob, bi gotovo spoznali, da je svoj delež le prispeval in z njim po svoje dopolnil um etnostno podobo tega časa. Njegova um etniška moč je bila skrom na, kljub tem u pa zasluži pozornost — če že ne kot stilno velik um etnik, pa vsaj kot slovenski slikar, ki m u ni življenje prizaneslo z ničim er — razen s priznanjem . KATALOG 1 Mož pred pokrajino z jezerom (sl.159) o. pl., 68,3 x 55,2 cm sign. 1. sp.: Pinx. Jos. K ogouschek Jä n n e r 1840 ja n u a r 1840 N arodna galerija, L jubljana, inv. št. 167 Rest.: Štefan Hauko 1972 To in n asled n ji sliki je verjetn o podaril leta 1908 Edvard G aston grof P ettenegg D eželnem u m uzeju v L jubljani, od koder je 1945 prišla v N arodno galerijo v Ljubljani. Lit.: Josip M antuani, »Seznam m uzejskih zbirk«, GMDS, II/1II, 1921/23, p. 21; Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stol. do danes, 1. izd., L jubljana 1925, p. 30, [rk]; Rajko Ložar, »K ulturni problemi Slovenske um et­ nosti«, DS, XL, 1931, p. 425; W alter Šmid, »Bericht des Landesmuseums Ru- dolfinum in Laibach für das Jah r 1908«, Carniola, 1909, p. 6; Viktor Steska: Slovenska umetnost, I, Slikarstvo, Prevalje 1927, p. 228. Razst.: Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stoletja do danes, Ljubljana 1925. 2 Dame v rožnatem (sl. 160) o. pl., 69 x 55,2 cm sign. 1. sp.: Pinx. Jos. K ogouschek 1840 N arodna galerija, L jubljana, inv. št. 166 Rest.: Š tefan H auko 1972 Lit.: Josip M antuani, op. cit. p. 21; W alter Šmid, op. cit. p. 6; Viktor Steska, op. cit. p. 228. 3 Mladenič s črno ovratnico (sl. 161) o. pl., 68,4 x 55,3 cm sign. d. dp.: Pix. Jos. K ogouschek J ä n n e r 1840 N arodni m uzej, L jubljana, inv. št. 14478 Lit.: Josip M antuani, op. cit. p. 21; W alter Šmid, op. cit. p. 6; Viktor Steska, op. cit. p. 228. 4 Gospod v površniku (sl. 162) o. pl., 57 x 56,1 cm sign. d. sp.; Jos. K ogouschek 184. 1840 N arodna galerija, L jubljana, inv. št. 1774 5 Mož pred oblačnim nebom (sl. 163) o. pl., 82,5 x 64,3 cm sign. d. str.; Pinx. Jos. K ogouschek 1841 1841 N arodna g alerija L ju b ljan a, inv. št. 1002 6 Poštni uradnik (sl. 164) o. pl., 74,1 x 55 cm sign. ni (1840—1850) inv. št. 1000 N arodna galerija L ju b ljan a 7 Damski portret s knjigo (sl. 170) o. pl., 26,5 x 21 cm sign. ni (1840—1850) L ast: prof. B ožidar Jakac, L ju b ljan a 8 Deška podoba (sl. 165) o. pl., 40 x 32 cm sign. ni ok. 1845 N arodna galerija, L jubljana, inv. št. 803 Rest.: Š tefan H auko 1972 Mogoče je slika ena izmed podob iz zapuščine dr. O vijača, ki jih om e­ n ja Steska, saj je n a podokviru zapisano: »Društvo za krščansko um etnost.« 9 Portret Jožefine Jalen, vdove Bezlaj (sl. 166) o. pl., 54,2x40,4 cm sign. ni ok. 1850 N ahajališče ni znano. 10 Vincenc pl. Renzenberg (1811—1875) (sl. 167) o. pl., 54,4 x 41 cm sign. ni ok. 1850 N ahajališče n i znano. 11 Dvorni svetnik Derbič (sl. 168) o. pl., 79 x 57 cm sign. ni (po 1850) N arodna galerija, L jubljana, inv. št. 1004 12 Dama z medaljonom (sl. 169) o. pl., 78,5 x 56,5 cm sign. ni (po 1858) N arodna galerija, L jubljana, inv. št. 1003 Sliki sta prišli v N arodno galerijo iz N arodnega m uzeja, edina sled n ju n eg a m orebitnega prvotnega n ah ajališča pa sta n ap isa n a pod­ okviru: »Auersperg« in »Nakup Schiviz v. Schivizhoffen«. še naprej o staja n ezn an k a tu d i slika: Dame s čipkami in belimi rokavicami. Portret ljubljanske meščanke iz leta 1850, ki jo n av a ja Steska te r do­ d aja: »detajli podrobno izdelani zelo zglajena a sence m anj«, V iktor Steska, Zapiski, rk, p. ni, U m etnostnozgodovinski in š titu t F ran ceta S teleta pri SAZU. 13 Gozdnata pokrajina o. pl., 45 x 60 cm sign.: Kogolšek L etnica n asta n k a ni znana. N ahajališče ni znano. Kogovškovo avtorstvo je dvom ljivo, v N arodni galeriji v L jubljani, k jer n aj bi slika bila po Polcu, pa te podobe ni moč n ajti. Lit.: Janko Polec, »Katalog Strahlove galerije slik«, ZU Z, X, 1930, p. 152; France Mesesnel, »Slovensko krajinarstvo v 19. stoletju«, GMDS, XX, 1939, p. 534; France Stele, »Stara Loka — Strahlova zbirka«, Zapiski, LI, 1929, rkp, p. ni. SUMMARY Up to the present only very scanty inform ation about Jožef Kogovšek has been available. He is hardly m entioned in the literature and it is hoped that the m aterial collected here will m ake a contribution to the sum of our knowledge. Kogovšek was born on 9 M arch 1809 as the son of the m ason’s foreman J e r­ nej Kogovšek and his wife Elizabeta, nee Klemenc. A fter three years of ele­ m entary schooling at Trnovo he attended the upper classes of the Model Elem entary school in Ljubljana in the years 1820—1824. On 5 May 1829 he enrolled at the Vienna Academy of Fine Arts, w here his reports were ex­ cellent; in 1832, on his parents’death, he broke off his studies, but continued them in 1833 w ith Leopold Kupelwieser. Later he lived m ainly in Ljubljana. On 5 March 1848 he m arried M arija Kalčič. They first had three children, Ana, Jožef and Antonia, all of whom died, and then another child, Marija. Tubercolosis sapped his strength, he stopped working and died in extrem e poverty on 16 August 1859 in Ljubljana. The first three of his twelve know n portraits were painted in 1840. They already exhibit the characteristic features of Kogovšek’s work, the aw kw ard placing of the subject, the clumsy draperies and hands, which made a sig­ nature almost superfluous. The faces, although flat, are better painted, espe­ cially characteristic are: the bridge of the nose, the broad upper eyelids and the corners of the mouth. In the landscape backgrounds there are faint echoes of rom anticism and particularly of the views draw n in the eighteenth century. Only in the picture »A Gentlem an in an Overcoat« did Kogovšek come close to a more realistic landscape. In the pictures painted in the for­ ties his style developed tow ards a more simplified, graphical realism and reached its peak in the broader, more vivid portraits of Jožefina Jalen and Vincenc von Renzenberg. In the later portraits »Hofrat Derbič« and »Lady w ith a Locket« the quality again fell, probably due to the painter’s illness. Although no examples are know n at present, it is fairly certain th at Kogov­ šek also painted landscapes and church pictures. Many of the sources even describe him as a »landscape painter«. 159 Jožef Kogovšek: Mož pred pokrajino z jezerom, 1840. Narodna galerija, Ljubljana 160 Jožef Kogovšek: Dama v rožnatem, 1840. Narodna galerija, Ljubljana 161 Jožej Kogovšek: Mladenič s črno ovratnico, 1840. Narodni muzej, Ljubljana 162 Jožej Kogovšek: Gospod v površniku, 1840. Narodna galerija, Ljubljana 163 Jožef Kogovšek: Mož pred oblačnim nebom, 1841. Narodna galerija, Ljubljana 165 Jožef Kogovšek: Deška podoba, ok. 1845. Narodna galerija, Ljubljana 166 Jožef Kogovšek: Portret Jožefine Jalen, roj. Bezlaj, ok. 1850, nahajališče neznano m 0 167 Jožef Kogovšek: Vincenc pl. Renzenberg 1811—1875, ok. 1850, nahajališče neznano 168 Jožef Kogovšek: Dvorni svetnik Derbič, po 1850. Narodna galerija, Ljubljana Jožef Kogovšek: Gospa z medaljonom, po 1850. Narodna galerija, Ljubljana 170 Jožef Kogovšek: Damski portret s knjigo, 1840—1850. Last: Božidar Jakac, Ljubljana