Tedenske novice. Kmetske zveze celjskega okrbžja! Koledar Jugoslov. Kmetske zveze za leto 1923 že lahko dobite v tajnišlvu Slov. Ijudske sfranke "v Celju, hotel Beli vol«. Koledar je trdo vczan, ima zelo lično žcpno obliko kakor lanski. a je mnogo obsežnejši, ima nad 200 strani. Vsebina jc izredno mnogovrstna in za vsakega kmeta važna: Kako se zračuna kubična inera okroglih debel ali klad. Preračunanje pesti v metrsko mero. Koledar brejosti. Razmerje oned živo težo in težo zaklane živali. Koliko dobimo v odstotkih k živi teži. Pirva pomoč ponesrečenim ljudem. Krmila in knnljenje s tabelo, kako so pri nas sestavljena najbolj običajna krmila za živino. Naiiiki za sadjarje. Mlečni posnemalniki. živalske kužne bolezni in cepljenje. Prva pomoč pri nezgodah in boleznih domačih živalih. Migljaji čebelarjem-začetnikom. Postavne določbe glede jamstva pri kupčijah z živino. Na koncu je za kmetski zapisnik in račune poseben l)lagajniški dnevnik in 56 strani praznega papirja. Cena 28 kron izvodu, po pošfi 30 K. Naročajte ga skupno polom Jcrajevnih Kuietskih zvez, če mogočc najmanj 10 izvodov, kcr vam pride tako eeneji*. — Tajništvo Slov. Ljudske stranke v Celju, hotel Beli vol. Kmetskim zvezam celjskega okrožja! Zadnji okro/ nici smo priložili za vsako krajevno Kmetsko zvezo eno nabiralno polo. Več jih nismo mogli poslati, ker so nam pošle. Zato naj odbomiki Kmetske Zveze letos zapisu jejo člane za leto 1923 na navadne pole. Za prihodiijc leto bomo že imeli nove nabiralne pole. Položnice za članarino priložimo prihodnji okrožnici. — Tajnišlvo Slov. ljudske stranke v Celju, «Beli vol.« Na soeijalnem tečaju za fante in može v Celju, ki se vrši v dneh 27., 28. in 29. decembra t. 1. — v sredo, četrtek in petek po Božiču pod vodstvom dr. Korošca. jbodo predavanja obsegala naslcdnjo tvarino: I. Kniet v zgodovini. 1. Zgodovina kmetskega gospodarstva v srednji E\Topi. 2. Zgodovinske borbc kmetskega stami. 3. Najnovejša zgodovina knjelskega gospodarstva. 4. Kniot kot delavec, obrtnik in trgovcc v moderni dobi. II. Kmet in gospodarstvo. 1. Zadružnišlvo. 2. Zavarovanji«. 3. Velikost kinetskega gospodarskega obrala. 4. Agrarne reforme. 5. Posel in delavec. 6. Kmetska proizvodnja. 7. Cene. kmetijskih pridelkov. 8. Cene živini in mesu. 9. Izvozna iH uvozna carina. III. Kmet kot član družbe. 1. Kmet in rodbina. 2. Kmet in občina. 3. Kmet in država. 4. Politiks. IV. Kmet in prosveta. 1. Splošna, politična, gospodarska izobrazba kmeta. 2. Kmet in vera. 3. Orel. 4. Zmaga naših idej. — Tajništvo SKSZ v Celju. Darovi za Dijaško vecerjo (8. do 13. nov.). Vrbnjak Marija je poslala v inienu orliškega krožka v Križevcih 250 din. V. Holcman, kaplan v Laškem je poslal 238 din. in sicer: 163 din. so zložili cerkveni ključarji mesto venca na grob umrle g. Marije Kruljc; 55 din. je daroval g. kaplan Holcman 20 pa g. Marija Zupan. — Dne 29. oktobra se je nabralo na rojslnem domu kozjanskega g. dekana M. Tomažiča ob priliki blagoslovljenja prenovljenega križa (Zg. Kamenščak pri Ljutomeru) 170 din. Ob prilika blagoslovljenja nove kapele pri g. Sobočanu v Bučkovcih dne 5. novembra 1922 se je nabralo (poslal g. Kuk, kaplan pri Mali Nedelji) 101 din. — 100 din. je daroval g. dekan završki Ant. Podvinski, toliko so tudi nabrali svatje pri gostiji cerkv. ključarja g. Franca Smoleta v Zibiki. — 55 din. so poslali: Orliški krožek Sv. Tomaž pri Ormožu ter župnijski urad Sv. Jurij ob JPesnki. — Rojs Ivan, posojilniški tajnik v Ormožu 50 dinarjev. Cebašek Jakob, župnik pri Sv. Miklavžu nad Laškim 30 din. — Neinienovan župnik 25 din. — Ivan Serajnik, župnik v Kotljah 20 din. Vsem darovalcem po vrni Bog tisočerokrat, obeuem pa še naj navdalme drugod dobra srca, da se bodo pri raznih slavnostih in primernih priložnostih sponmili uaših ubogih lačnih dijakov. Blagajnik Dijaške večerje v Mariboru, Cirilova tiskarna. Zmaga zavednih mož. Na občnem zboru Krnetijske družbe v Ljubljani dne 8. novembra so se za Slov. Štajer volili Lrije novi odborniki za osrednji odbor. Naši delegati so držali sijajno disciplino. Dasiravnoso samostojneži in purgarski demokrati lovili naše«moži; na vse mogoče načine, vcndar so ostali vsi trdni. Naši kandidatje Miha Brenčič iz Spuhlje, Alojz Supanič iz Jarenine in Jakob Jari iz Gorenjske so dobili 92 glasov, a samostojno-demoltratski kandidati krčmar Turnšek iz Prekope, lesotržec Lingelj iz Ruš ia milijonar Petovar iz Ivanjkovcev samo 52 giasov. Slava zavednosti naših mož! Škandalozuo postopanje komandanta 47. pešpolka v Kruševacu. Ljubljanska divizijska oblast je na opetovano prošnjo matere-vdove Mai-ije Lah v Podovi dovolila njeneinu sinu redovu Štefanu Lah okrajšan rok službovanja od 18 na 12 mesecev (št. 20087-22). Poleg tega je divizijska oblast odločila, da se Lahu prejšnjc tri mesečno aktivno službovanje v arinadi odšteje od 12 mesečnega skrajšanega roka in da ima torej služiti sain»<9 mesecev. Okoli 20. oktobra t. 1. je dobil komandant 47. puka akt v Kruševac (št. 20442 od 16. oktobra 1922). A on Laha ni maral odpustiti. Pridržuje ga še danes protizakonito in brez vsakega vzroka. Dne 1. novembra je uboga mati telegrafieno prosila komandanta, naj ji vendar sina Štefana pusti domov. Plačala je brzojavni odgovor. A komandant še do danes niti odgovoril ni. Štefan Lah je poleg tega še letnik 1898. Dasiravno je vojno ministrstvo dne 11. okt. 1922 št. 15241 izdalo naredbo, da se mora ta letnik po vseh garaizijah odpustiti, ker se vojakom tega letnika všteje službovanje v avstroogrski armadi in pri teh je tudi Štefan Lah. Kljub leniu komandant 47 puka dela samovoljno izjeme in se ne zmeni ne za naredbo ministrstva in ne za odloke divizijske oblasli in ne za obvestilo komande mariborskega voj. okruga z dne 21. oktobra 1922, v katerem jc potrjeno, da je tako že odslužil vojno službo. To so res balkanske razmere. Omenjamo, da nima Štefan Lah na svojem kmetskem posestvu v Podovi poleg okoli 70 let stare in vcdno bolane materc, nikogar. Posestvo propada, delo sc ne opravlja, škoda je ogromna. A kaj je to mar oholemu komandanlu v Kruševacu! Narodni posla nec Žebot je v tej zadevi vložil ostro interpelacijo na vojnega ministra in zahteval, da se take razmere, ki jemljejo ugled do vojaških oblasti, odpravijo, krivci pa kaznujejo. Ako jc še več takih slučajev, prosimo prizadete, da jih nemudoma s podatki vred naznanijo Jugoslovanskemu klubu v Beograd. Proc s krivicami! Občina Muretinci v ptujskem okraju je po poslancu Žebolu*poslala vladi v Beogradu spomenico radi nujno potrcbne regulacije Drave. — Ista občina je vložua tudi protest proti nameravancinu zlaganju občin v velike občine. Opozarjamo na predavanje SKSZ, ki se vrši, kakor navadno, v petek zvečer ob pol 8. uri v dvorani v Lekarniški ulici. Agitirajte med prijatclji in znanci za čimvečjo udeležbo! Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Dolgo že ni bilo nobenih novic iz našega kraja; nismo pa še umrli ali utonili v globokem slovenjegoriškem Matu. Gospod urednik, hudo in ničkaj prijetno ni, v tem groznem blatu gaziti, tu vam mine vsakb veselje za pisanje. Še letos na dan žegnanja, na bolfensko nedeljo, smo gazili po vodi in blatu, zraven je padal še gost sneg; takšnega žegnanja še stari ljudje ne pomnijo. Zato je tudi bežalo vse od cerkve domu. Saifio bišečki fanti so si pri Ketišu malo kazali zobe, pa že drugi dan so se kesali svoje nagle jeze in prosili razžaljene odpuščanja. Radi slabega vremena tudi ni prišel noben sosednih čč. gospodov na žegnanje. Domači g. župnik so za to lahko šli na stražo na kor med fante in tako je prineslo slabo vreme sv. Bolfenku vsaj to veselje, da je imel v svojem hramu najlepši mir. Res, nobena nesreča brez sreče. — Moram poročati tudi o dveh nesrečah pri živini; pri dveh hišah so rnorali v sili zaklati lepi kravi, ki jima je obtičala repa v goltancu, ozir. v sapniku, da ju niso mogli več rešiti. Je treba res velike skrbnosti pri živini, ki kar pade na mlado svežo repo in jo slastno žre; mora pač človek biti previden. — Novica je tudi, da je prišlo posestvo znanih Arnušev na Pesjaku zdaj v druge roke. Kar je bilo živeža pri hiši, žita na polju, vina v gorici, še svinjo so si 4 ostali dediči med seboj razdelili, kočo in gorico pa so prodali za lep denar. No, zdaj bi lahko poravnali vso škodo, ki jo je sodišče pripoznalo raznim posestnikom za ukradene kokoši in drugo, pa se ni poravnalo, ker se je mislilo, da ne bo sredstev. — Dne 13. novembra se je poročila dolgoletna cerkvena pevka Antonija Gajser iz pridne Gajserjeve hiše v Bišečkem vrhu z Martinom Vračič, vrlim posestnikom in zvestim krščanskim pristašem v Bišu. Bog jima daj srecne dneve v njunem zakonu! — Naša kmetijska podružnica je letos nabavila velik čistilni stroj za žito, ki je v jeseni romal od hiše do hiše, da so si posestniki čistili seme za setev. Marsikateri je bil prej nasprotnik zadružnega gospodarstva, zdaj pa le izprevidi korist skupnega dela; da bi le še žrtvoval tistih par kron za udnino — pa bi bil celo reden ud z vsemi pravicami in dolžnostmi! Toda polagoma se bo zgodilo tudi to. — Za danes bodi dovolj. Zdravi smo vsi, umrl je samo stari jMatija Celcar, ki ga zelo pogrešamo; bil je mizar in steklar, ki nam je popravljal okna za zimo in še marsikateremu v prejšnjih letih napraTil hišico za več- nost. Zdaj je sam legel v njo. Bog mu daj svoj mir. — Pozdravljeni. še enkrat blatne ceste. (Dopis iz Mozirja). Blatnik cest še ne bo v jkratkein konec, ker se je v «Novi Dobi< št. 129 zglasil nov poročevalec, ki te ceslne slabe razmere potrjuje a stvari pa ne služi, ker je zašel na osehna pota. Mar da medvojue razmere pregreva, naj bi raj odkrito povedal, da cela cestna uprava ne služi svojem namenu in bi že bilo na času, da ti gospodje pri okr odboru pobcrejo svoja šila in kopita in prostovoljn odstopijo, da jih ne bo treba k temu prisiliti? Na nje gove pametne nasvete pa mu naj povemo, da se okrajr; ceste med vojno nikdar niso loliko rabile, kakor prei in po vojni. Dopisnik je pozabil, da sploh nismo ime! konj in ne blaga za prevažati in se je trgovina in indu strija še le v zadnjem letu vzdignila, kar je vzrok blatnih cest. Ta dopisnik dosti brblja, pa jako malo misli i ¦ se le smeši, če pregreva, da bi vojni ujetniki okrajrceste popravljali. Vprašamo ga le, kje bi se naj me vojno bila dobila potrebna hrana za take delavce, ls še za nas ni bilo živil? Da pa tudi dopisniku med voj no v zaledju ni šlo najslabše, nam je znano, ker si y ravno iz vojnega dobička kupil in prezidal lepo hiš< Politična ekspozitura in pa nemški-Gradec bi pa bor malo k ccstam pripomogla. Dopisnik ni imel namen; služili stvari, marveč si jc hotel ugasiti svojo jezo rc nam znani osebi, s katero se on pač ne more primerjati ker on je za mozirski trg še preklkano malo storil. Da s<? železnica Rečica ob Paki—Kamnik in pa loški most š( ue bodeta kmalu gradila, pač ve vsak razsoden človek Ne računamo pa s loliko nerazsodnostjo občinskih volilcev, da bi take smcšne obljnbe ])ripoinogle do izvolitve dotičnega, proli kateremu je naperjena ost. Iz Laškega. Tukaj se še zmiraj pojv pesem, ki se glasi: Kdor ni ua Strnici lačen, v Radomljah sit7 naLahomšeku pijan, v Rečici tepen in v Laškem od gostilničarjcv in trgovcev goljufan, ta ni kristjan. Kdor s» lioče naučiti goljufati, ta naj pride v Laško, in to se y videlo na Martinov sejm, ker so različni Irgovci in tujž krainarji imeli blago za 50 do 80 odstotkov ceneje oč laških. Posebno je ljudslvo oblegalo štante z zimskim perilom, kateregu so nekatcri kar de zadnje srajce razprodali. Ko pa je zazvonilo iz visoke line poldan, se jf videlo, da je polovico kramarjev odkrilo glavc in moli lo. Ko to ljudstvo vidi, se je prepričalo, da delajo gledt dobička pred vestjo, se jih je še bolj poprijelo. Tukaj je veliko zanimanje za kmetijsko zadrugo, ki se bo tudi ustanovila. Takrat bo prišel v Laško drugi klerikalni zraaj, vsi ki ga pa pričakujemo, vam kličemo, trgovci: boste še nosili svoje širokc, velike, a v kratkem preobilne hlače h krojačem, kakor ste jih že nosili med vojno. Pogreb odličnega obrtnika v Brežicah ob Savi. V i soboto, dne 11. t. m., smo položili k zadnjemu počitku kovaškega mojstra in posestnika Antona Ferenčak, ki j je po dolgi, z Jobovo potrpežljivostjo prenašani bolezni v najlepši moški dobi moral zapustiti svoje žalostne domače. Izguba skrbnega očeta je tem hujša, ker smc komaj tri tedne iioprc,, pokopali vzglednega sina Ton čeka, kakor smo poročali v 43. številki «Slov. Gospodarja« z dne 26. oktobra. Rajni Anton Ferenčak je bil dale naokrog znan kot vesten in izboren kovaški mojster bil je dober katoličan in dolgoleten z^est naročnik naših listov. Počivaj v lniru! Hudo prizadcto obitelj pa naj tolaži večno resničiia bcseda sv. Pisina, ki pravi, da so božje sodbc nerazumljive in nezasledljiva božja pota in da božje misli niso naše misli. Dostavek k dopisu iz Brežic «Dvc izredno lepi slovesnosti.« Kakor se nam naknadno poroča iz Brežif sta med tem po dolgem «romanju« po železnici vendarle dospela od tvrdke odposlana z\onova. Slovesna blagoslovitev s službo božjo se vrši v nedeljo, dne 19. t. in., ob 11. uri pri podružnki sv. Lenarta. Velik vlom v Mariboru. V nedeljo ponoči so dosedaj I še neznani vlomilti vlomili v Gospodski ulici v Mariboru pri krojaču Kokalju. Popolnoma so izpraznili izložbeno okno in veliko omaro ter odnesli za okoli 100 \ tisoč kron blaga. Nato so obiskali v isti hiši stanujočega trgovoa Zentnerja in mu odnesli vso gotovino, ki se je nahajala v predalih in večjo množino raznegjs blaga. Treba pribili, da je imel cel Maribor pod rajnt x\vstrijo samo 36 policajev v celem, a scdaj vrši nočn oslužbo 80 redarjev. Vsled zgoraj. omenjcnih vlomov je odredil gospod višji policijski svetnik in predstojnik mariborskc preštevilne policije, da bodo odslej tajnS j policisti ponoči nadzirali navadne polieaje ali res vršijo slražno službo ali ne. Pametna odredba, samo malo pozna — posobno za krojača Kokalja in trgovca Zentnerja. Hotcla je pobegniti orožniku in je skočila iz vlaka. Žena rudarja Zalokarja iz Hrastnika je bila arctirana od orožnika, ki jo je hotel prepeljati v ljubljanske zapore. Med postajama Laze—Zalog pa je aretirana Alojzjja skočila iz drvečega vlaka, padla je s tako silo, da je dobila težke notranje poškodbe. Mesto v zapor so y morali odpeljati v ljubljansko bolnico. Tatvina zlatnine na debelo. V Zagrebu so doslej neodkriti vlomilci vdrli v stanovanje dr. Gottlieba in odnesli raznih biserov in zlatnine v vrednosli 300.000 K. Zaprli so več osumljenih oseb, a so jih morali zopet izpustiti, radi pomanjkanja dokazov. Smola s celim kotlom denarja. V Zagrebu so prošli petek opazili, da je v prometu — zlasti na Irgu za življenske potrebščine — izredno veliko število bankovcev po 50 par. Policijska poizvedovanja so dognala, da sc sumljive bankovce izdavali večinoma delavci iz zagrebške tovarne papirja. Policija je dogiiala sledeče Vsled odredbe poverjeništva za izdelavo novčank je bi lo iz zagrebške litografije na Savski cesti prenešenih 4 milijone novčanic po 50 par v tovarno za papir z naročilom, da se te zaradi ncke tiskovne napake, iz promete Izločene novčanice uničijo in se masa porabi za izdelovanje papirja. Komisija je novčanice izročila tovanii "m so se novčanicc v prisotnosti koiuisije spravile v veliki kotel, v katerein iiaj bi sc novčanice zmlele. Nato je komisija odšla. Delavci, ki so bili lamkaj zaposleni, pa so porabili priliko in si nalužili pulne žpe in celo ko•»are leh novčanic in jih odnesli domov. Skušali so nov•anice spravili takoj v proniet, deolma pa so jih zažgali, ko so slišali, da je v zadevi že uvedcna preiskava. Polkija je dobila v rokc k šc nekoliko lisočev novčanic. Uvedena je stroga preiskava. Krvoločni oče. V Sremski Milrovici živi bogat kmet, ki je pa pijanec na debeJo in ne mine dan, da bi ne bil v poi>ohiem objemu nesrečuega alkohola. V pijancni stanju je bil vedno velika surovina z ženo ili otroci. Dne 10. t. m. je zopet prišel pijan domov tcr začel pretepavati svojega petnajstletnega sina, ki je lcžal bolan v postelji. Tolkel ga je tako dolgo. da jc sin izdahnil vslcd udarcev. Surovega očeta, ki sc piše Lackovič, še niso prijeli, ampak je pobegnil po uboju lastnega otroka neznano kam. Oropali poštni avtomobil. Dne 10. t. m. ob deveti uri zvečer so neznani razbojuiki v bližini' glavncga Irnogorskega mesla Cetinja, napadli poštni avtomobil. Roparji so ustavili avlomobil, zapovcdali šoferju, kondukterju in žandarju, ki je bil stražar avtomobila, naj izslopijo in nato so prebrskali tolovaji celp pošto ter prtLjago potnikov. Od poštiiih pošiljk so vzeli samo dcnar, ostalo so pa pustili. Dokler so eni razbojniki ropali ppšto, so se lotili drugi potnikov. Da pa ne bi izgubili s preiskavo potnikov preveč časa, so zapovedali potnikom, da se morajo sleči, nato pobrali obleko in ostavili z oropano denarno pošto avtomobil. Oropani potniki so se vrnili okoli 10. ure zvečer na Cetinje in javili napad oblastim. Dragocenc tolovajske glave. Na predlog okrožnega načelnik v Raški (Srbija) je povišal notranji minister nagrado na glave razbojnikov Ferica Salkoviča in Beki Hajdukoviča. Pri Fericu je poskočil od dva na 20 tisoč dinarjev, pri Beki pa od enega na 15 tisoč dinarjev. To nagrado dobi tisti, ki bi rnzbojnika prijel, ali ga ubil na ta ali oni način. Zalostna sinrt našega Ietalca. Dne 9. t. m. se je ponesrečil v Boki Kotorski znani naš lelalec, poručnik voj ne niornarke Glanko Prcbanda, doma iz Splita. Pokojni Prebanda je dne 9. t. in. letcl z letalom, v katetem jo bil on in njegov pilot Matevž, preko Boke Kotorske. Iz doslej neznanega vzroka pa je odreklo ietalo in padlo iz znatne višine. v morje. Padec je bil tako silen, da sta ostala pri priči mrtva poručnik in njegov pilot. Telo ponesrečenega poručnika so prcpeljali na ladji v Split, kjer so ga pokopali na svečan način. Smrt na tramvajskih tračnicah. Jakob Vidakovič, star 50 let, se je vračal dne 10. t. m. popolnonia pijan iz neke kavarne v Subotici proti domu ter legel cnoslavno preko tjramvajskih tračnic. Prvi jutranji tramvajski voz v mraku in megli ni opazil sjiečega Vidakoviča, ga povozil, mu odrezal obe nogi in nesrečni pijanec- je izdahnil med strašnimi mukami. Ena največjih nesreč se je zgodila te dni na obalah republike Ghile v Južni Ameriki. Strašen potres je poiušil nekaj mest, vse zveze z inozemstvom po suhein in na morju so pretrgane. število smrinih človeških žrtev znaša sedaj 700. Ker pa še niso vseh porušenih mest natančno preiskali, računajo, da bo znašalo celotno število mrtvecev 1000. Škoda, katero je napravil ta grozni potres je ogronuia in jih ccnijo na 50 milijonov zlatih peset (portugalski den&r). Najhujše je razsajal potres ob morski obali. Pri 8v. Križu pri Ljutomeru bodo vprizorili v nedeljo dne 19. t. m. zelo lepo igro. Vabijo sc vsi ljubitelji mladine in lepih igrokazov k polnoštevilni iideležbi. Pridna učenka se takoj sprejnie v papirno trgovino v jMariboru. Pismenc prijavc s spričevali sprejema do 21. t. m. uredništvo «Straže.« Desetletna šolarica Micika Zupanec je v Špitaliču zapustila službo pastiricc in odšla neznano kam. Kdor zna za njo, blagovoli naznaniti županstvu v Zreče pri Konjicah. V Škofjivasi so občinski odborniki namesto venca na grob umrlemu občinskemu svetovalcu g. Francu Klincu darovali za nove zvonove v Vojniku 100 4 K.